nearni trend s tendenco padanja. Seveda se bo ta domneva lahko potrdila šele v naslednjem obdobju. Ugotovitev nas zavezuje Med zaključne ugotovitve lahko uvrstimo naslednja stališča: pri gozdnih gospodar- stvih, kjer so dosegli vidne uspehe pri zagotavljanju varnega dela, nas ti zavezu- jejo, da ohranimo tak ugoden trend. Toda vedeti moramo, da bo potrebno za to še neprimerno več naporov in prizadevanj kot za že doseženo stanje. Ravno tako je posebno spoznanje, da se morajo v tako povečane zahteve po izboljšanju varstva pri delu vključiti vsi, delavci, vodje, organi- zatorji in izvajalci. Pri gozdnih gospodar- stvih, kjer dosedanji uspehi pri zagotavlja- nju varnega dela niso zgledni, zagotovo ni posebnega opravičila za ugotovljeno sta- nje. To nujno zahteva več naporov in priza- devanj, da bi se doseglo stanje, kakršno je v drugih, uspešnih. Pri vseh gozdnogospodarskih organiza- cijah bo potrebno v bodoče posebno pozor- nost nameniti nekaterim področjem, ki pre- vladujoče vplivajo na zagotavljanje varnega dela. Sem sodi, da vsi zaposleni delavci oblikujejo ustrezen odnos do varstva pri GDK: 945.35(44):(047) delu, še posebej pa organizatorji in vod- stveni delavci. Odnos do varstva pri delu se mora konkretno pokazati v organizaciji dela v obliki dobre priprave dela, ki vključuje tudi ključne točke varstva pri delu in nad- zora nad delom, ki upošteva tudi varstvo pri delu. Osnovnega pomena za zagotavljanje varnega dela so ustrezno usposobljeni de- lavci. To pomeni, da vsi delavci na pro- izvodno zahtevnih delih izpolnjujejo pogoje za strokovno usposobljenost z obvladova- njem sodobne delovne tehnike, da morajo biti psihofizično sposobni opravljati taka dela in tudi varstveno usposobljeni za za- htevno delo. Vsako odstopanje od teh za- htev vodi v veliko poslovno in osebno tveganje, ki ga gozdarstvo ne more dovoliti. Organizacija in delovanje službe za var- stvo pri delu morata temeljiti na strokovnih osnovah, ki upoštevajo tudi formalne zahte- ve. Cilj delovanja službe mora biti komplek- sno varstvo pri delu. Aktivnosti, ki so ve- zane na varstvo pri delu, kot sta zdrav- stveno varstvo in zavarovalništvo, morajo služiti preventivnim zahtevam varstva pri delu. Končno lahko zaključimo, da je varstvo pri delu namenjeno človeku, torej gre za človeka in vse je tudi odvisno od človeka. Srečanje ljubljanskih gozdarjev s francoskim gozdarstvom Ljubljansko društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva je septembra 1990 pripravilo 3-dnevno strokovno ekskurzijo v Alzacijo (Francija). Ekskurzije se je udeležilo 50 članov. Da bi čim koristneje izrabili dolgo potovanje, so organizatorji pod vodstvom prof. dr. Milana Hočevarja prve strokovne oglede pripravili že spotoma v Nemčiji. Domači gozdarji so nam v širši okolici mesta Augsburg predstavili pomen in vlogo gozdov ter začetke večnamenskega gospo- · darje nja z njimi. 44 G. V. 1/91 PRIMESTNI GOZDOVI V OKOLICI AUGSBURGA Gozdovi obsegajo 27% celotne površine in opravljajo zelo pomembno infrastruk- turno vlogo, za mesto samo pa je pomem- bna tudi njihova varovalna in klimatska vloga. Vendar vsekakor ni zanemarljiva tudi lesnoproizvodna vloga teh gozdov, saj prevladujejo dobra rastišča, na njih pa smrekove monokulture. Z uveljavitvijo splo- šnokoristnih funkcij gozdov so v zadnjem času prešli na sonaravne gospodarjenje, ki temelji na manjšepovršinski, po možnosti naravni obnovi. Zaradi preštevilčne divjadi (srnjadi) uporabljajo pri obnovi manjše ograje, pri sadnji listavcev (bukve) npr. velikosti 4 are, ki so ekološko sprejemljivej- še. Tak način malopovršinske obnove z ograjo bi bil verjetno, vsaj začasno zanimiv tudi v naših gozdovih za ohranitev ali pove- čanje pestrosvti drevesnih vrst, ki jo divjad onemogoča. Se posebno primeren bi bil tak način (naravne) obnove npr. na aceretalnih mikrorastiščih visokega krasa, ki jih divjad še posebno ogroža. ZAČETKI SONARAVNEGA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V ALZACIJI Ker je bil glavni cilj ekskurzije Alzacija, ji bo posvečeno nekoliko več pozornosti. Prve pomembne korake in 1 O-letne izku- šnje s sonaravnim goje njem gozdov v Alza- ciji nam je v veleposestniških gozdovih lastnika barona De Dietricha ( okrog 4000 ha površine) v okolici mesta Hague- nau (severni del Alzacije, ki meji na Nemči­ jo) prikazal gospod Brice de Tuerckheim, zasebni gozdarski inženir in predsednik novoustanovljenega društva za sonaravne gojenje gozdov ))PROSILVA« v Franciji. Sam je velik ljubitelj naših gozdov in prijatelj prof. dr. Mlinška. Obisk teh veleposestni- ških gozdov, ki sicer predstavljajo za Alza- cijo nekakšen sonaravni »poligon<(, nam je pomenil pravzaprav veliko olajšanje, kajti v drugih gozdovih smo lahko opazovali le brezobzirni velikopovršinski (golosečni) na- čin gospodarjenja. Najprej smo si ogledali malopovršinsko obnovo sredogorskih bukovo-hrastovih se- stojev na kislih rastiščih s peščenjaki blizu francosko-nemške meje. Uspehi sonarav- nega koncepta gojenja, ki ga je tu v zad- njem času uveljavil gospod de Tuerckheim, se že kažejo. Kljub razmeroma strmemu terenu smo se med drugim prepričali, kako je tudi v bukovem gozdu možno malopo- vršinsko (skupinsko postopno in celo sku- pinsko prebiral no) gospodariti z maksimal- nih poudarkom na kakovosti posameznega drevesa in z nego ter oblikovanjem skupin mladega sestaja pod okriljem starega. Res lepa šola tudi za nas, ko nam je mnogokrat v bukovih gozdovih ljubši, čeprav modifici- ran, koncept zastornega ali robnega načina gospodarjenja s kratkimi pomladitvenimi dobami. Bili smo presenečeni nad intenzivno nego (redčenjem) v velikopovršinskih buko- vih letvenjakih, nastalih po zastornih seč­ njah. Natančnejši sprehod po pravkar odka- zanem letvenjaku (deloma še gošči) z lepo izstopajočimi nosilci sestaja je pokazal, da gre za pravo švicarsko šolo redčenja. S posebnim interesom smo izmenjali izkušnje in poglede, ki jih imamo pri redčenju v Sloveniji, in ugotovili, da delamo zelo po- dobno. Strinjali smo se, da je velikopovršin- ski zastorni način gospodarjenja s kratkimi pomladitvenimi dobami na bukovih rastiščih tudi za razvoj mladega gozda populacijsko- ekološko (prevelika gostota, vitkost) mnogo manj ugoden od malopovršinskega, kjer lahko intenzivna in draga negovalna dela v veliki meri prepuščamo naravi. Zelo zanimiv za nas je bil ogled gospo- darjenja v nižinskih hrastovih (gradnovih) gozdovih. Poseben problem je bila tu pre- mena srednjega gozda hrasta in gabra v visoki gozd. Pred nedavnim je bila le-ta direktna s sadnjo smreke in duglazije, zdaj pa je skoraj izključno indirektna s t. i. pre- menilnim redčenjem ali pa z manjšepo- vršinsko naravno obnovo. Spoznali smo, da se tudi hrast lahko brez težav pomlajuje ob razmeroma skromnen dotoku svetlobe in da zanj sploh niso potrebne velike pomla- ditvene površine (še posebno ne goloseki). Vendar pa je ravno svetloba pomemben dejavnik uravnavanja razmerja med hra- stom in agresivnim gabrom v inicialni fazi sestojev. Poslastica za gojitelja so bile tudi večje površine zelo kvalitetnih hrastovih letvenjakov s primešane češnjo ter delno jasenom in izbiralna redčenja v teh mladih sestoj ih, s katerimi imamo pri nas zelo malo izkušenj. FRANCOSKO GOZDARSTVO Da bi lahko ocenili razmere, v katerih francoski gozdarji poskušajo uvesti sana- ravno gospodarjenje z gozdovi, je treba omeniti nekaj značilnosti celotnega franco- skega gozdarstva, ki ga resnici na ljubo G. V. 1191 45 Slovenci ne poznamo prav dobro. Z gozdovi v Franciji gospodari lastnik gozda ali gozdnega zemljišča v mejah, ki so določene z zakoni zaradi zagotavljanja biološkega ravnotežja v okolju in zadovolje- vanja potreb po lesu in drugih gozdnih proizvodih. Omejitve so v praksi razme- roma redke. Lastniki francoskih gozdov so zasebniki (okoli 1 O milijonov ha), država (1,7 milij. ha) in občine ter druge upravno- politične skupnosti (2,4 milij. ha). Kljub velikim regionalnill1 posebnostim ureja go~ zdarstvo enoten zakon (sprejet 1963) za celo državo. Zasebni gozdovi so v Franciji zelo raz- drobljeni. Tri in pol milijona malih lastnikov ima v posesti 6 milijonov ha (povprečno 1 ,?ha gozda na lastnika), 60.000 večjih lastnikov pa ima 4 milijone ha (povprečno 66 ha). Razmere v Alzaciji so za gozdarje v zasebnem sektorju še bolj neugodne. Država ima okoli 80.000 ha, mesta in ob- čine okoli 160.000 ha, medtem ko je zaseb- nih gozdov samo 54.000 ha. Vendar so zasebni gozdovi razdrobljeni med okoli 104.000 lastnikov, od katerih jih ima le 677 več kot 4 ha gozda. Pri gospodarjenju z gozdom so lastniki bolj ali manj samostojni, kar pa je odvisno od velikosti gozdne pose- sti. Tako lahko posestniki, ki imajo do 25 ha gozda, gospodarijo popolnoma samostoj- no; omejitev je le, da morajo na golo posekane površine pogozditi v petih letih, v listnatih sestojih pa smejo posekati na golo brez posebnega dovoljenja samo 50% lesne zaloge. Odkazila in gozdnogospodar- skega načrtovanja za to kategorijo gozdne posesti ni. Lastniki z več kot 25 ha skupne gozdne površine pa morajo imeti gozdno- gospodarske načrte. Načrt lahko izdela lastnik sam ali pa to delo prepusti strokov- njaku. Obstajajo tudi specializirana podjetja za pomoč pri gospodarjenju z gozdovi. Načrti za zasebne gozdove določajo predvsem, kje in kdaj bo realiziran posek ter način in rok pogozditve oz. obnove. Ko je posek določen, ga je potrebno časovno uresničiti v + ali -5 letih. Znotraj tega obdobja lahko lastnik poišče trenutek, ko bo denarni donos največji. Načrte gospo- darjenja z gozdom potrdi regionalni center gozdnih lastnikov, v katerega delegira ·država (ministrstvo za kmetijstvo) svojega 46 G. V. 1191 predstavnika s pravico veta, zaradi zago- tavljanja državnih -javnih interesov. Stro- ške izdelave načrta plača lastnik, če pa pri načrtovanju sodeluje s pooblaščenim stro- kovnjakom (kot je na primer naš gostitelj g. de Tuerckheim z naslovom »Expert fore- stier«), država subvencionira del stroškov. Upravno so francoski zasebni lastniki gozdov povezani v 17 regionalnih centrov gozdnih posestnikov, na okrajni ravni pa sodeluje pri gospodarjenju z gozdovi še 95 okrajnih direkcij za kmetijstvo. Prek teh organov uveljavlja država svoje interese. Prodaja lesa je prepuščena lastnikom gozda. Večino lesa kupijo lesni trgovci in lesna industrija na panju in potem sami organizirajo posek in transport lesa. Last- niki manjših količin lesa prodajajo les na dražbah, ki jih organizira zadruga. Zanimive so tudi cene gozdnih lesnih sortimentov. Leto 1990 seveda ni tipično, saj je spomla- danski vetrolom dobro zamajal celotni si- stem cen, ki so se navkljub vsem napove- dim in ukrepom države ter prodajalcev, močno znižale. Prodajalci lesa se ob po- moči države (nadomestila za del obresti, ki nastanejo zaradi odloga prodaje, zaščita pred propadanjem lesa na skladiščih ipd.) borijo proti zniževanjem cen. Na cene vpli- vajo predvsem tako, da skladiščijo velike količine lesa za poznejšo prodajo. Zelo zanimivo je bilo videti skladišča z okoli 15.000 m3 lesa iglavcev, ki so jih nepre- trgoma škropili z vodo, kar preprečuje pro- padanje lesa. Kot primer naj navedeva ceno srednjekvalitnih sortimentov iglavcev, ki je pred viharjem znašala okoli 650 FF, po njem pa se je znižala na 400 FF/m3. Glavna značilnost cen je seveda velika razlika med posameznimi kakovostnimi raz- redi. Kakovostna bukovina je po 800 do 1000 FF, medtem ko je srednja kakovost ocenjena s 300 do 400 FF. še večja je razlika pri hrastu, kjer je cena visoke kako- vosti 4000 FF, dobra kakovost pa prinese samo 1500 FF. Cena celuloznega lesa iglavcev je okoli 250, bukovine pa 200 FF. DNa stanejo okoli 220 FF, na panju pa 80 FF. Praviloma vse stroške, ki nastanejo pri gospodarjenju z gozdovi (urejanje, repro- dukcija, investicije v ceste, izkoriščanje itd.) pokriva lastnik. Na območjih, kjer je javni interes za dobro gospodarjenje veli~ pa tudi z~radi splošne usmeritv~ ~a kv~hte~en r~VO[ go- zdov, sodeluje pn fm~ncrranJu tud! drzava 5 posebnim nacional~1m gozd~rskrm ~kla­ dom. Sklad se napaja pro.racunsko. '.n ~ takso, ki jo plačujejo gozdm P?s:stmkr pn prodaji lesa (okoli 4 %). UsmerJ~nJ~ ~ospo­ darjenja z go~dovi po~~ka z _razhcmmr spod- budami, manJ z omeJitvami. Spodbude so neposredne (subvencije, material ali poso- jila) ali posredne (olajšave pri dav~ih!. Sre~: stva sklada razdelijo s posebmm1 menh med lastnike za pogozdovanja, nego, opre- mo, ceste, požarno varnost ipd. Iz sklada se financira tudi znanstveno-raziskovalna dejavnost. S subvencijami pokrivajo tudi od 30 do 40% skupnih stroškov vlaganj v gozdove. Delež posojil je lahko od 60 do BO% s 15- do 20-letno dobo vračanja. Obresti so 2,5% za ceste in 0,25% za pogozdovanja na leto. Lastniki gozdov plačujejo letne davke na premoženje, ki je ocenjeno po tržni vredno- sti, in davek od prihodkov iz gozda. V primeru, da se ugotovi, da je gozdnogospo- darski načrt dober in se strokovno izvaja, se lahko zmanjša davek na premoženje za 3/4. Redukcija davka velja tudi pri dedova- nju (v prvem kolenu je dav~k tudi 40 °~o vrednosti gozda), kar pomem znatne pn- hranke. Kakovost načrtov ocenjuje že prej omenjeni zasebni gozdarski inženir, ki ima posebna pooblastila. Davki na premoženje dosežejo tudi 1,5% na leto. Podjetniško se zasebni lastniki združujejo v zadruge. Last- niki manjše in razdrobljene posesti pred- vsem v zadruge, kjer so organizirane samo nekatere storitve za člane (npr. urejanje in prodaja lesa), drugi pa v zadruge, kjer lastniki vložijo kapital (gozdove) in sodelu- jejo pri upravljanju in dobičku po načelu idealnih deležev. Država s subvencijami in olajšavami spodbuja kakršnokoli organizi- ranost lastnikov. Gospodarjenje z državnimi in občinskimi gozdovi je popolnoma ločeno od gospodar- jenja z zasebnimi gozdovi. Na državni ravni deluje državni urad za gozdove, ki je pove- zan z ministrstvom za kmetijstvo. Na regio- nalni ravni je 18 območnih direkcij, na okrajni pa 115 centrov za upravljanje z gozdovi, ki so še nadalje razdeljeni na krajevno raven. Državni urad za· gozdove gospodari z državnimi gozdovi v celoti, ~ri občinskih gozdovih, s katerimi gospodariJO sicer občine same, pa sodeluje pri zagotav- ljanju strokovnih gozdarskih usmeritev. V okvir ekskurzij, kot je bila naša, spada tudi utrjevanje strokovnega sodelovanja. Posebne pozornosti smo bili deležni na sprejemu pri županu manjšega zdravili- škega mesteca ob francosko-nemški meji - Niederbronn. Srečali smo se tudi s pred- sednikom gozdarskih občin. V županovem pozdravnem govoru smo spoznali izr~.~no poznavanje pomena gozda za zdrav1hsko mesto, kot je njihovo. Tako poglobljenega dojemanja problematike gozdov pri naših upravno-političnih strukturah na nižjih rav- neh še nismo vajeni. Prijetno nas je prese- netilo spoštovanje do slovenskega gozdar~ stva in njegovih usmeritev. To je bil tudi razlog, da so bili gostitelji pripravljeni pred- lagati slovenske mestne in občinske go- zdove v zvezo gozdarskih občin, ki je bila 16. septembra letos ustanovljena v okviru Evropskega sveta. Pobuda je bila pred- vsem prijetna gesta, saj pri nas trenutno nimamo take lastninske kategorije gozdov. Lastninska vsebina družbenih gozdov je namreč nekaj povsem drugega. Za nas je bilo zanimivo predvsem spoznanje, kako se upravno-politične strukture (npr. občine) trudijo kakorkoli povezovati gozdarstvo, celo na evropski ravni. Naša zaprtost v določene meje (predvsem občinske) jim je dokaj tuja. Navkljub temu, da je bila ekskurzija ča­ sovno (pre)kratka, je v strokovnem smislu presegla naša pričakovanja in nas oboga- tila z veliko novimi spoznanji. Zato smo dolžni prisrčno zahvalo gospodu de Tuerck- heimu, velikemu poznavalcu in ljubitelju slovenskih gozdov. Zahvala velja tudi prof. dr. Hočevarju za uspešno vodenje, pred- vsem pa za brezhibno komuniciranje v nam, žal, mnogokrat tako »eksotičnem« jeziku. Ob koncu še to: Kljub temu, da smo si morali tokrat »okno v svet<< plačati sami, je bila želja po spoznavanju na ekskurziji bolj slabo izražena. Samozadostnost se lahko maščuje. Milan Šinko, Franc Ferlin G. V. 1/91 47