URADNE OBJAVE
Leto XXV	Murska Sobota, dne 6. julija 1989	Št.: 18
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
128.	Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo koaksialnega telefonskega voda Lendava —Lipovci (preko Dobrovnika) na območju občine Murska Sobota.
129.	Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo regionalnega vodovoda Moravske toplice—Bogojina
130.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Spodnji Ivanjci—Spodnja Ščavnica 11
131.	Odredba o spremembi odredbe o podaljšanju veljavnosti odredbe o
določitvi najvišjih cen v občini Gor. Radgona
132.	Sklep o valorizaciji meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za usmerjeno gradnjo (plombe) v mestu M. Sobota
133.	Sklep o valorizaciji stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih, določenih z zazidalnimi načrti v mestu M. Sobota.
128
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 29. 6. 1989, sprejela
ODLOK
o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo koaksialnega telefonskega voda Lendava—Lipovci (preko Dobrovnika) na območju občine Murska Sobota
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za gradnjo koaksialnega telefonskega voda Lendava—Lipovci (preko Dobrovnika) za območje občine M. Sobota, katerega je pod št. 9/88-LN/LE v juniju 1989 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
2.	člen
Lokacijski načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje naslednje sestavine:
A) Splošni del:
1, Izjave:
— o opravljeni notranji kontroli,
— o upoštevanju predpisov s področja varstva pred požarom,
— o upoštevanju predpisov s področja varstva pred prekomernim hrupom;
2. Pogoje pristojnih organov in organizacij za pripravo lokacijskega načrta;
B)	Tekstovni del?
1.	Usmeritve iz dolgoročnega in srednjeročnega Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—2000 oz. 1986—1990,
2.	Prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev,
3.	Ureditev po posameznih področjih,
4.	Osnove za parcelacijo,
5.	Ocena stroškov za izvedbo načrta,
6.	Etapnost izvajanja,
7.	Soglasja pristojnih organov in organizacij;
C)	Grafični del:
1.	Prikaz širšega območja v
2.	Izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 (Karta 2.a—Lipovci—Crenšovci) v
3.	Kopija katastrstega načrta (Karta 3.a—Lipovci— Crenšovci) v
4.	Zakoličbena situacija (Karta 4.a—Lipovci—Cren-šovci) v
5.	Zbirna situacija komunalnih vodov in naprav (Karta
5.a—Lipovci—Crenšovci)
M 1 :50000
Ml :
Ml :
M 1 :
M 1 :
5000,
5000,
5000,
5000.
II.	POTEK TRASE
.3. člen
Trasa voda poteka od občinske meje ob severozahodni strani magistralne ceste Lendava—M. Sobota—Maribor (MIO—1) vse do naselja Beltinci, kjer zaobide naselje ob severovzhodni strani predvidene obvoznice na naselje Beltinci, za naseljem prečka mag. cesto MIO—1 in poteka naprej ob jugozahodnem robu te ceste do obstoječega jaška v Lipovcih.
III.	PRIPRAVA ZEMLJIŠČ TER TRAJNA IN ZAČASNA NAMEMBNOST
4.	člen
Teren za polaganje voda se pripravi v širini 3 do 5 m, odvisno od globine polaganja.	..
Na kmetijsko obdelovalnih površinah se najprej odstrani vrhnji sloj _ humus, katerega se v času gradnje deponira in se ga uporabi za vrhnji sloj pri zasipavanju.
5.	člen
Po dograditvi se morajo zemljišča, po katerih bo vod potekal, uporabiti v iste namene kot so se uporabljala pred gradnjo, če ni s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del lokacijskega načrta, določeno drugače.
6.	člen
Investitor mora okolico gradnje primerno urediti, oziroma usposobiti za njen prvotni namen v enem mesecu po položitvi voda.
7.	člen
Do izgradnje voda se zamljišča, po katerih bo le-ta potekal, uporabljajo v dosedanje namene. Niso dovoljeni posegi, ki bi kakorkoli vplivali ali oteževali načrtovano izgradnjo koaksialnega telefonskega voda.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE IN KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ TER OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
8.	člen
Koaksialni telefonski vod mora biti položen tako, da bo njegovo teme minimalno 0,80 m pod koto terena, oz. mora biti niveleta izbrana v skladu s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij.
Koaksialni telefonski vod mora biti ustrezno zaščiten v skladu s tovrstnimi predpisi.
9.	člen
Vsa križanja s komunalnimi ter drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami se morajo izvesti v skladu s tovrstnimi normativi in standardi, pri čemer mora investitor zagotoviti stalen ali začasen nadzor upravljalcev posameznih objektov in naprav, izvajalci del in investitor pa so pri svojem delu dolžni upoštevati njihove pogoje in zahteve ter se ravnati po jihovih navodilih.
10.	člen
Pred pričetkom del je potrebno izvesti geomehanske raziskave tal, še posebej v območjih labilnega terena, da se s primernimi tehničnimi ukrepi v projektni dokumentaciji zagotovi kvalitetna izvedba ter da se prepreči eventuelne poškodbe voda.
11.	člen
Gradbena dela se naj po možnosti izvedejo izven vegetacijske sezone.
Investitor mora lastnike zemljišča pravočasno in na primeren način obvestiti o nameravanih posegih, najmanj pa 30 dni pred pričetkom del.
12.	člen
Sočasno s položitvijo koaksialnega telefonskega voda se položijo tudi sekundarni vodi za posamezna naselja na območjih, kjer trasi glavnega in sekundarnega voda sovpadata.
V. TOLERANCE
13.	člen
Trasa koaksialnega voda, ki je razvidna iz grafične podloge, navedene v 2. členu tega odloka, se lahko korigira z manjšimi odstopanji, če to zahtevajo razmere na terenu in, če se s tem ne posega v zakonite interese drugih oseb oz. organov in organizacij.
VI. ETAPNOST IZVAJANJA
14.	člen
Izgradnja voda je predvidena v dveh fazah in sicer obsega prva faza izgradnjo primarnega voda, druga faza pa gradnjo priključkov in drugih spremljajočih objektov in naprav.
VII. KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
16.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava inšpekcijskih služb občin Pomurja, Enota v Murski Soboti.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 352-4/89-1
M. Sobota, dne 29. 6. 1989
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
129
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. .12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Skupščina občine M. Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 29. 6. 1989, sprejela
ODLOK
o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo regionalnega vodovoda Moravske Toplice—Bogojina
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za vodovod Moravske Toplice—Bogojina, katerega je pod št. 22/88-LN/S v juniju 1989 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
2.	člen
Lokacijski načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje naslednje sestavine:
A) Splošni del:
2.
B)
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Izjave:
—	o opravljeni notranji kontroli,
-	- o upoštevanju predpisov s področja varstva pred požarom,
—	o upoštevanju predpisov s področja varstva pred prekomernim hrupom,
Pogoje pristojnih organov in organizacij za pripravo lokacijskega načrta;
Tekstualni del:
Usmeritve iz dolgoročnega in srednjeročnega Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986 — 2000 oz. 1986—1990,
Prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev, Ureditev po posameznih področjih,
Osnove za parcelacijo,
Ocena stroškov za izvedbo načrta,
Etapnost izvajanja,
Soglasja pristojnih organov in organizacij; C) Grafični del:
2.
3.
Pregledna situacija trase v
Kopija katastrskega načrta v
Izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986-1990 v
4.	Zakoličbena situacija trase vodovoda v
5.	Zbirna situacija komunalnih vodov in naprav v
M 1	: 50000,
M 1	: 5000,
M 1	: 5000,
M 1	: 5000,
M 1	: 5000.
II.	POTEK TRASE
3.	člen
Trasa vodovoda poteka od odcepnega mesta obstoječega črpališča v M. Toplicah, prečka dovozno pot za gospodarski del zdravilišča v M. Toplicah, se v oddaljenosti cca 80,00 m od črpališča lomi v smeri rastlinjakov in poteka na južni strani rastlinjakov v oddaljenosti cca 5,00 m (pod predvidenimi parkirišči), prečka regulirano strugo Titanovega potoka, se lomi in poteka po njegovem levem bregu z odmikom 5,00 m do regionalne ceste M. Sobota—Dobrovnik (R-357), se lomi proti vzhodu in poteka ob južnem robu te ceste z 2,00 m odmikom od roba cestnega sveta do naselja Tešanovci, kjer prečka vodotok Mostec, zaobide naselje Tešanovci na južni strani in se nadaljuje ob južni strani reg. ceste M. Sobota—Dobrovnik, prečka Sukičev potok in Brezovico ter v nadaljevanju reg. cesto, v nadaljevanju poteka ob asfaltirani dovozni cesti za Bogojino do naselja, kjer jo prečka in zaobide stanovanjske objekte ter se nadaljuje do predvidenega vodo-hrama.
III.	PRIPRAVA ZEMLJIŠČ TER TRAJNA IN ZAČASNA NAMEMBNOST
4.	člen
Teren za polaganje vodovoda se pripravi v širini 8 do 10 m, odvisno od dimenzije vodovoda ter globine polaganja.
Na kmetijsko obdelovalnih površinah se najprej odstrani vrhnji sloj — humus, katerega se v času gradnje deponira in se ga uporabi za vrhnji sloj pri zasipavanju.
5.	člen
Po dograditvi vodovoda se morajo zemljišča, po katerih bo le-ta potekal, uporabiti v iste namene kot so se uporabljala pred gradnjo, če ni s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del lokacijskega načrta, določeno drugače.
6.	člen
Investitor mora okolico gradnje vodovoda primerno urediti, oziroma usposobiti za njen prvotni namen v dveh mesecih po položitvi cevi na posameznem odseku.
7.	člen
Do izgradnje vodovoda se zemljišča, po katerih bo le-ta potekal, uporabljajo v dosedanje namene.
Niso dovoljeni posegi, ki bi kakorkoli vplivali ali oteževali načrtovano izgradnjo vodovoda.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE IN KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ TER OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
8.	člen
Vododovne cevi morajo biti položene tako, da bo teme cevi minimalno 1,00 m pod koto terena, oz. mora biti niveleta izbrana v skladu s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij.
9.	člen
Vsa križanja s komunalnimi ter drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami se morajo izvesti v skladu s tovrstnimi normativi in standardi, pri čemer mora investitor zagotoviti stalen ali začasen nadzor upravljavcev posameznih objektov in naprav, izvajalci del in investitor pa so pri svojem delu dolžni upoštevati njihove pogoje in zahteve ter se ravnati po njihovih navodilih.
10.	člen
Kjer se trasa vodovoda približa obstoječim vodnjakom ali izvirom pitne vode, je potrebno predhodno v projektni dokumentaciji obdelati vplive in primerno temu podati ustrezne rešitve.
Če se objekti in naprave iz prejšnjega odstavka kakorkoli poškodujejo, ali se ugotovijo negativne posledice zaradi gradnje vodovoda, mora le-te investitor sanirati ali na drug način zagotoviti preskrbo z vodo.
11.	člen
Pred pričetkom del je potrebno izvesti geomehanske raziskave tal, še posebej v območjih labilnega terena, da se s primernimi tehničnimi ukrepi v projektni dokumentaciji zagotovi kvalitetna izvedba ter, da se prepreči eventuelne zlome in poke cevovoda.
12.	člen
Gradbena dela se naj po možnosti izvedejo izven vegetacijske sezone.
Investitor mora lastnike zemljišča pravočasno in na primeren način obvestiti o nameravanih posegih, najmanj pa 30 dni pred pričetkom del.
13.	člen
Na zgrajene lokalne vodovodne sisteme v posameznih naseljih se dovoli navezava primarnih vodov le v primeru, če se s tlačnim preizkusom ugotovi, da so ustrezni.
14.	člen
V vsakem naselju, skozi katerega poteka vodovod, je potrebno zagotoviti zadostne količine požarne vode.
V ta namen je potrebno namestiti ustrezno število zunanjih nadzemnih hidrantov v skladu s tovrstnimi predpisi.
V. TOLERANCE
15.	člen
Trasa vodovoda, ki je razvidna iz grafične podloge, navedena v
2. členu tega odloka, se lahko korigira z manjšimi odstopanji, če to zahtevajo razmere na terenu in, če se s tem ne posega v zakonite interese drugih oseb oz. organov in organizacij.
VI. ETAPNOST IZVAJANJA
16.	člen
Izgradnja vodovoda je predvidena v dveh fazah in sicer obsega prva faza izgradnjo primarnega voda, druga faza pa gradnjo priključkov in drugih spremljajočih objektov.
VII. KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Na območjih, kjer se z ustreznimi analizami vode pristojne organizacije ali zavoda ugotovi, da je voda iz obstoječih vodnih virov oporečna in s tem neprimerna za pitje ali drugo uporabo, je obvezna priključitev vseh javnih objektov, objektov družbenega standarda, kakor tudi individualnih porabnikov, če takšno odločitev sprejme pristojni organ KS.
18.	člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
19.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava inšpekcijskih služb občin Pomurja, Enota v Murski Soboti.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 352-3/89-1
M. Sobota, dne 29. 6. 1989
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
And	rej Gerenčer, 1. r.
'	130
Na podlagi 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. I. SRS, št. 9/85) in 2. člena Odloka o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen (Ur. objave, št. 11/85) je Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona na seji, dne 22. 6. 1989 sprejel naslednjo
ODREDBO
o spremembi odredbe o podaljšanju veljavnosti odredbe o določitvi najvišjih cen
I.	člen
V 2. členu Odrebe o podaljšanju veljavnosti odredbe o določilih najvišjih cen (Ur. objave, št. 15/89) se črtata besedi »in stanarin«.
2.	člen
V I. členu Odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave št. 31/88, 33/88, 7/89, 15/89), se spremeni zadnji odstavek in glasi: »Ne glede na določilo prvega odstavka 1. člena smejo organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, cene stanarin, ki so po predpisih veljale in bile uporabljene na dan uveljavitve te odredbe, povečati z dne 1. 7. 1989 za 69 %, z dne I. 8. 1989 za 33% in z dne 1. 9. 1989 za 33 %.
3.	člen
Dovoljeno povečanje cen se nanaša na veljavne cene iz odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave, št. 7/89).
4.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. 7. 1989.
Številka: 38-7/87-11
Datum: 22. 6. 1989
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO GOR. RADGONA Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr.
131
Skupščina občine Gornja Radgona izdaja na podlagi 206. člena Statuta občine Gor. Radgona (Uradne objave, št. 41/81, 7/86, 2/87 in 9/89) 81. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št.
17/86), na podlagi Navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS, št. 29/86) in 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86), na predlog Kmetijske zadru,-ge Gor. Radgona, je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 15. 6. 1989 sprejela naslednjo
ODLOČBO
1.	Uvede se komasacijski postopek na komasacijskem območju Spodnji Ivanci —Spodnja Ščavnica II, ki obsega del k. o. Spodnja Ščavnica, del k. o. Lastomerci, del k. o. Radvenci in del k. o. Ivanjše-ci. Komasacijsko območje je določeno z mejo, ki poteka v k. o. Spodnja Ščavnica po severovzhodni meji parcele 1260 — cesta, 1243/3 — cesta, seka parcelo 1248 — cesta, se nadaljuje po zahodni meji parcele 1165/1, po južni meji parcele 1251 — pot in se obrne proti jugu tako, da seka parcele 1182/1, 1182/11, 1079/1, 1083, 1190/1, gre naprej po vzhodnih mejah parcel 1191/1, 1191/2, 1248 — pot do meje s k. o. Lastomerci. V k. o. Lastomerci poteka meja po severni in zahodni meji parcele 448/1, seka 450/2 in se nadaljuje po severnih mejah parcel 454, 455, 456, 459, 460/3, 461 /2, 471 468/1, seka parcelo 490 — pot in se nadaljuje po vzhodni meji parcel 490 — pot, 486 — pot, 487 — pot in po severni meji parcel 1199 — pot, ki jo seka pri parceli 944, se nadaljuje po severni meji parcele 1198 — pot do parcele 954, kjer se obrne meja proti jugu, tako, da seka parcele 954, 953, 859, gre po gornji meji parcele 1207/2 — pot in po vzhodni meji parcele 1195 — pot. seka parcele 653, 659, 658, 651,650, 646, 644, 643/2, 643/1 in se nadaljuje po vzhodnih mejah parcel 463/1, 1195 — pot, po zahodni meji parcele 1183 — pot, po južni meji parcele 1196 — pot, seka potok Ščavnico in se nadaljuje po južni meji parcele 1210 — pot do meje s k. o. Radvenci. V k. o. Radvenci poteka meja komasacijskega območja po poti pare. št. 709 tako, da je pot v komasacijskem območju, do parcele 618, in seka parcele 618, 617, 616. gre po južni meji parcele 612, seka parcele 610, 601, 599/1, 596, 591/1, 588, obide parcele 591/2, 583 in gre naprej po spodnji meji parcele 717 — pot do meje s k. o. Ihova. Od tu naprej gre meja po katastrski meji med k. o. Ihova in k. o. Radvenci in k. o. Ihova in k. o. Spodnja Ščavnica do parcele 1257 — pot, seka parcele 763/2 in 759/2, gre po Vzhodni meji parcel 712/1, seka 710/2, 710/1, 171/1, se nadaljuje po vzhodnih mejah parcel 690 9n 1241/1, seka potok Ščavnico — pare. št. 1258, se nadaljuje po zahodni meji parcel 878 in 1260 — cesta do točke, kjer se je opis meje začel.
2.	Komasacijsko območje zajema zemljišča lastnikov, seznam katerih bo razgrnjen na vpogled vsem udeležencem komasacijskega postopka in drugim zainteresiranim na Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Gornja Radgona v času od 1.7. 1989 do 15. 7. 1989.
3.	Seznam zemljišč v komasacijskem območju, ki se ne urejajo v komasacijskem postopku, ampak so predmet nove izmere, ki se izvaja po določilih Zakona o zemljiškem katastru (Ur. list SRS, št. 16/74) je razgrnjen in na vpogled vsem udeležencem komasacijskega postopka in drugim zainteresiranim na Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj.
4.	Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj pri Skupščini občine Gornja Radgona (v nadaljnjem besedilu komite) imenuje komisijo za izvedbo komasacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu komisija).
5.	Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči, parceliranje zemljišč, graditev, sajenje nasadov ter gozdnega drevja. Izjemoma je dovoljen promet z zemljišči do konca razgrnitve elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, če gre za zmanjšanje števila lastnikov in solastnikov deležev, za formalno dokončanje pravnega posla, za prenos lastništva na zemljišču, ki je dejansko že opravljen, ali če postane zemljišče družbena lastnina. Potrdilo o tem, da gre za izjemen primer, izda komite.
6.	Komite določi rok in način razgrnitve:
a.	idejne zasnove ureditve komasacijskega območja.
Komasacijske udeležence in druge, ki imajo na tem območju kakšen na zakonsko upravičen pravni interes, pozivamo, da v času razgrnitve podajo pisne pripombe na idejno zasnovo. Pripombe obravnava komisija. Komite lahko v upravnem postopku odloča o manjših spremembah meje komasacijskega območja, če gre za povečanje ali zmanjšanje površine komasacijskega območja do 5 %.
b.	elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju in elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju. Zoper razgrnjene podatke teh dveh elaboratov lahko komasacijski udeleženci podajo pisne ugovore, ki jih komisija obravnava v komasacijskem postopku. Komite o njih odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.
c.	elaborata nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju. Stranke v postopku imajo v času razgrnitve možnost podati pripombe in predloge na ta elaborat. Komisija obravnava pisne pripombe in predloge v komasacijskem postopku in predlaga spremembe projekta razdelitve zemljišč. Komite o spremembah odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.
7.	Če se na komasacijskem območju zaradi ureditve zemljišč poveča ali zmanjša površina poti melioracijskih jarkov in drugih objektov, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu, rarazmerno z vloženim zemljiščem, manjša oziroma večja površina zemljišča,
8.	Pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada se bodo poleg določil 89. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih za območja, za kate-
; raje več, oziroma ni interesentov, upoštevala naslednja načela: — ... na zemljiščih ob gospodarskih objektih imajo prednost lastniki teh ' objektov ...
* — ... v posamezni tabli ima prednost tisti lastnik — uporabnik, ki je imel v tej tabli pred komasacijo v posesti večji del zemljišča ...
7 — ... za komasacijske udeležence, ki prejmejo zemljišče v določeni tabli, se upošteva vrstni red lastnikov v tej tabli pred uvedbo komasacijskega postopka ...
Načela se bodo upoštevala po takem vrstnem redu, kot so navedena v tej odločbi, če to ne bo v nasprotju z idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja in proizvodnim programom.
9.	Melioracijska dela na komasacijskem območju ter dolžnosti in pravice strank v zvezi s temi deli se urejajo v okviru melioracijske skupnosti.
10.	Podatki o parcelah komasacijskega območja so prevzeti iz katastrskega operata geodetske uprave pri Skupščini občine Gornja Radgona, podatki o lastništvu parcel pa iz zemljiške knjige Temeljnega sodišča Murska Sobota enota Gornja Radgona. Navedeni podatki so na vpogled pri teh dveh organih.
11.	Mejnih znamenj (mejnikov), ki so postavljeni v mejnem ugotovitvenem postopku, ni dovoljeno uničevati, poškodovati ali samovoljno premeščati (12. člen Zakona o zemljiškem katastru (Ur. list SRS, št. 16/74).
12.	Meje med katastrskimi občinami Spodnja Ščavnica, Lasto-merci, Radvenci in Ivanjševci se na komasacijskem območju spremenijo zaradi urejanj zemljišč z melioracijo in komasacijo. Obstoječe in predvidene meje katastrskih občin so vrisane na idejni zasnovi ureditve komasacijskega območja.
13.	Skupščina občine Gornja Radgona pooblašča Geodetski za-'vod SRS, da v njenem imenu opravlja mejni ugotovitveni postopek, razgrnitev elaborata obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju in elaborata vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju ter seznanitev komasacijskih udeležencev z dodeljenimi zemljišči v naravi.
14.	Odločba o uvedbi komasacijskega postopka brez druge (in tretje) točke izreka se objavi v uradnem glasilu občine Gornja Radgona. Celotna odločba je na vpogled pri komiteju. Posameznemu komasacijskemu udeležencu se vroči odločba o uvedbi komasacijskega postopka v taki obliki, da izrek odločbe vsebuje le tisti del, ki se nanaša na posameznega komasacijskega udeleženca.
POUK O PRAVEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni pritožbe, dopusten je upravni spor pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani v 30. dneh od dneva vročitve odločbe. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži ali da ustno na zapisnik pri Vrhovnem sodišču ali pri katerem drugem rednem sodišču.
Številka: 464-4/89-11/K
Datum: 15/6-1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
132
Na podlagi 4. odstavka 43. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84), 4. odstavka 13. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini M. Sobota (Ur. objave, št. 31/78) ter 167. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine M, Sobota, na seji dne 29. 6. 1989, sprejela
SKLEP o valorizaciji meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo (plombe) v mestu Murska Sobota
I.
Stroški priprave in opreme stavbnega zemljišča, določeni z merili za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo v mestu Murska Sobota (Ur, objave, št. 8/79) in valorizacija navedenih meril
(Ur. objave, št. 26/88), valorizirani na osnovi povprečnega povečanja gradbenih stroškov na dan 31. 5. 1989 znašajo:
a) STROŠKI PRIPRAVE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
1.	Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic 6.850,— din/m2 stavbnega zemljišča.
2.	Za gradnjo trgovskih in gostinskih objektov ter drugih poslovnih prostorov 369.980,— din/m2 stavbnega zemljišča.
b) STROŠKI KOMUNALNE OPREME
1. Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic:
— kanalizacija	92.380,—	din/m;
— vodovod	70.330,—	din/m:
— elektro omrežje	16.160,—	din/m;
— ceste	127.750,—	din/m;
— telefonsko omrežje	19.600,-	din/m;
Skupaj:	326.220.— din/m2
2. Za gradnjo trgovskih in gostinskih objektov ter drugih poslovnih prostorov:
— kanalizacija	115.330,—	din/m2
— vodovod	87.830,—	din/m2
— elektro omrežje	200.350,—	din/m2
— ceste	159.580,—	din/m2
— telefonsko omrežje	24.520,-	din/m2
587.610,- din/m2.
Skupaj:
2.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, se preneha uporabljati sklep o valorizaciji meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za neusmerjeno gradnjo v mestu M. Sobota, objavljen v Uradnih objavah, št. 26 z dne 6. 10. 1988.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 466—5/89—1
M. Sobota, dne 29. 6. 1989
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
133
Na podlagi 4. odstavka 43. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84), 4. odstavka 13. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini M. Sobota (Ur. objave, št. 31/78) ter 167. člena Statuta občine M. Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine M. Sobota na seji, dne 29. 6. 1989, sprejela
SKLEP o valorizaciji stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih, določenih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota
1.
Stroški priprave in opreme stavbnega zemljišča, določeni s sklepom o določitvi stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih, določenih z zazidalnimi načrti v mestu M. Sobota (Ur. objave, št. 10/81) in valorizacijo prej navedenih stroškov (Ur. objave, št, 26/88) valorizirani na osnovi povprečnega povečanja gradbenih stroškov na dan 31. 5. 1989 znašajo: — za I m2 koristne stanovanjske površine	959.910,— din,
— za I m2 koristne poslovne površine	1,605.470,— din.
2.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, se preneha uporabljati sklep o valorizaciji stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih, določenih z zazidalnimi načrti v mestu M. Sobota, objavljen v Uradnih objavah pomurskih občin, št. 26 z dne 6. 10. 1988.
3.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urandih objavah pomurskih občin.
Številka: 466-4/89-1
M. Sobota, dne 29. 6. 1989
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, I. r.