SS 162 PS Pastirice Barbike sveti večer. Dramatska slika v treh prizorih. - Silvia Sardenko. (Dejanje se vrSi na vrtu ali v gozdu. Oseb sedeni.) Prvi prtzor. Pavlina; Stvzdal To jo je raz- (Oozd, 6ko«nj vodi pot.) draž*'° P;o« *ebi. Samo pogledati moram. Ce >o mi P'™°*a?ia z.puslil,. SSSsSsggg mamica. Kar nazaj ^orom. (Hofc v "Cjftl^S!™": N™ verja-d i.'i« / .u „. .i »» ""ni, da bi pri Svetinovih rabili >So nel Kara Da treš P«'1"« f= ""<« B"ba. Danes pa B blk ' u'nelKaraPaSres' še pastirica veC nisem. DrnoSkov „ i^;*f -Povei rai "•kara ^iSiT^^ Barbika: Zame - s.rolo .i P»^- %L! y Za. Barbihn: So! Ampak Drnov- Prldl> sla,ukl Božlč ¦"?)• škova Tilda je zamc ptavi drc- '" "?bef ™1' »tebojl nov [e8 Pndi z lučjo miloslno Pavlina: Verjamcm. Tilda je v dušo moi° žalostnol strupenih besedi. Barbika: (še na odrusama.): Barbika: Tilda je krlva, da Ahl Ta pesem je kakor nalaSC me DmovCevi pode iz službe. m»e. Tudi jaz jo znam. Cudno, Pavlina: A včaslh sta si bili da mi danes 8e ni prilla na mi- a Tildo dobri. sel. P& \o zapojem že jaz. Rajna Barbika: Dobri za silo. Zad- niatl so mi svetovali: BarbiKa, njič pa sva peli ono: .PtiCek kadar boš žaloslna, poj! (Zapoje prav majhen je . . ." DrnovCcv 'sto pesem v prvem glasu, bren- stric so naji posluSali, pa so rekli: k»nie I" drugi glas pa v ozadju.) Barbika, ti pa poješ Itakor sv. Pridi sladki Boži2 moj, Cecilija; naša Tilda pa ravno jn ncbeški mir s tebojl tako, kakor bl odpira! kakšno Pridi z lučjo mflostno &taro skrinjo. v dušo mojo žalostno! Stf 163 VSt Favstina (nastopt s tamburico I Favstina: Tamburica in flavta. in še poje ,jodler°): Dija, dija, To ho godba. Pojdi z mano. dija-dom. Dija, dija, dija-dom. ] Barbika-. Saj pojdem re3. (Po napevu kakor preje). Favstina: Za slrote je naj- Barbika: Ti sl pa vesela. bolje, da gredo od kraja do kraja, Favstina: Hej, deklič, kaj ti če ne, se jih svet takoj naveliča. nisi vesel! Barbika; Prav tmaS, pri Dr- Barbika: Jaz sem pela od novčevlh so se me navelifiaii. Se žalosti. po nekaj obleke stopim tja !gre). Favstittti: Glej, jo kislicol Na Favstina: Svetl vefcer pa je sveiiveCerstražizavsakim voglom res svet. Sestro sem dobila, pa angel, pa bi bil človek 2alosten. kar na potu. Sestro-siroto kakor Barbika: Če si vesela, zakaj jaz. (Zapoje po napevu: BKo pti- pa poješ tako Žalostno pesem? Eica sem pevala1-): Barbika: O, kako pal Še ple- Ksaverija (z drobnim smre- sala bom. kovim drevescem): Dekle, ti pa Favsttna: Kaj pa ti je hn- lepo poješ. Pojdi nocoj k nam, dega, deklič? Favstina: Kaj bom delala si- Barbika: Brez strehe bom. rota pri vas? Favstina: Jaz pa sem že. Že Ksaverija: Ravnoprav.da sisi- sedem let romava 5 to-le tatnbu- rota; pri nas vsak sveti veCer eno rico po svetu. In brenkava in siroto pogostimo pod božiCnim pojeva in pojeva in brenkava, pa drevescem. naj bo solnce ali mrak. (Zapoje): Favstina: Meni bi bile jaslice Dija, dija, dija dom. Dija, dija, ljubše. dija dom. Ksaverija: Pri božičnem dre- Barbtka: Kje pa imaS starSe? vescu natn boS kaj zabrenkala. Favstina: Orob jih ima. Dav- Pojdi! no mcrajo biti Že prah in pepel. Favstina: Ne smeml Čakam Favstina pa Še vedno roma in svoje sestre. poje po sveti. Dija, dija, dija Ksaverija: Naga Otilija bo dom! (poje.) precej bolj zdrava, Če zasliši Barbika: Pa se ti niž Žalega strune> ne primeri, ko si sama? Favstina: Kaj je pa vaši Oti- Favstina: Saj nisem sama. liji? Moja lamburica je z mano. Pa Ksaverija: Vedno misli, da bo zabrenkava in hudobni duhovi kmalu umrla. beže, dobri pa naju poslušajo, Favstina: Ali fe rdeča v Dija, dija, dija dom ! (poje.) obraz? Barbika: Blagor ti, Favstina. Ksaverija: Kakor piruh. Favstina: Pojdi, pa potuj z Favstma: Poslužaj boiiino menoj In moj blagor bo tudi skrivnost, Nocoj imajo potoki tvoj. Saj peti znaš, kakor sem fudno preroško moC. AU imate Člau. v tem kraju kak studenec? Barbika ; Pa tudi sviiati znam Ksaverija: Seveda. Takoj tam- na pastirsko piSČalko. kaj teče RaCa. 11* S4 164 V&. Favstina: Prav! Slufiaj skriv-' Tilda: Še sama ni dosli vted- nost, Kdor ec nocoj v potok po- na, kaj Šele njene reči. fleda in vidl v njera svoj obraz Pavlina: Pri nas jo bomo pa led, ta bo kmalu umrl: Le pa radi vzeJJ. Sirota je. vidi, da je rdeC. ta bo še dolgo Tilda: Ko bi bila samo sirota. živel. Storita z Ottlijo tako! Ampak ona je tudi, veS, (ji hl- Ksaverija: Buva!Bova!Hvala navsko pašepne na uhoj tatica. ti za božiCno skrivnost! (odide) Pavlina: Ni mogočel Tatica? ftrnsrs-. -^^--brez skrb, Ksaverija: AH nisi videla ne- Nobena duša več ne izve. Samo kega popotnega dekleta s tam- toliko mi Še povej: Kaj pa, tc se burico. katera z blcdim obrazom pogleda Barbika: Kaj ji hočeš, Ksa- v potok, kakšen je obraz putein? verija. Favstina: Potcm je bted ko Ksaverija; Nekaj sem jo po- smrt, A sedaj me pusti. Moram zabila vprašati. k svoji sestri Barbiki, ki jo tudi Barbika-. Odkod jo paznaš? tf poznas. Kaj jo hoCeš vpraSati? ! Ksaverija: Ravno preje sem Ksavcrija: To je skrivnost. | govorila z njo: kako to, da je Ne smem ti povedati. ona tvuja sestra? Barbika: Nemara se je tudi Favstina: Ker je sirota, kakor Favstina zarolila zoper mene. Ko- jaz. mu naj Še zaupam? Ksaverija: Ona pa tni je že Ksaverija: Kje je torej ono preje dejala, da si se tudl ti za- dekle? rotila zoper nfo, in da se ti vet Barbtka: Tam za vrtom. Jaz ne zaupa- si ne upam vet k njej. (Ksaverija Favstina: Da se mi vefi ne gre, tudi Barbika hoCe odiH.) zaupa, praviS? Kristifia {pride od leve): Kam Ksaverija: Barbika tako pravi. pa jo meriš, Barbika. Favstina: Kam je Šla scdaj? Barbika: Grobu nasproti, Krl- Ksaverija: Pojdi k nam, da stina. A ti? te naSa mati obdarujejo, in potera Kristina: DrnovSkovo Tildo poJSčeš Barbika. grem prašat, Ce pojde nocoj Favstina: Pa grem s teboj, 2e k polnočnicl. Ali ti veš, Ce nii Barbika res ne zaupa več. pojde? (Greata na levo siran.) S2 166 V& Kristina (se vrafia od desne.); Vse je tiho. noben Hst se nc A! to je tisto dekle, ki je zgane na veji. Čujl Ravnokar so Ksaveriji povedala božično skriv- zapeli božiCni zvonovi . . . In noat. DrnovCeva Tilda je rekla, | pesem se čuje . . . Moje prija- dapo/datudi pogledai v toskriv-! teljice gredo ... (V ozadju pa nost. Vendar jo je kar groza ob- se Cuje pesem: Glej, zvezdice Šla, ko sem ji pravila o tem. Jaz boije migljajo lepo). Lepo pojo, pa se nič ne bojim meni pa ti glasovi tako težko le- Pavtina: Vidim, da danes ne gajo na srce. Kaj nelci to pomeni? pridem nlkoli v mesto. (Se zamisli-1 Kristina: Četmi si se pa vr- Ksaverija-. O, Tilda Že lu. nila? UKsaverija pride s sestro Otili/o.) Pavlina: Po potu mi je po-1 Tilda: Dober večer, Ksaverija stalo hudo, da setn se od Drnov- in Otilija! A kje sta Kristina in Ceve pastirice tako hladno po-lpavlina? slovila. Sveti večer je, popraviti Otitija: Ji §e ni? Netnara tnoram, kar sem zagreSila. Kam se bojita božične skrivnostj, je šla Barbika? Ksaverija; Postojmo malo, Kfistina: Grobu nasproti, je da prideta. dejala meni. Otilija: Že gresta, Že gresta. Pavlina: Nemara Še v RaCo Tilda: Kje si se mudilatoliko skoCi. Sirota! , Casa. Kristina? Kristfna: Nemara? Kristina: S Pavlino sva iskali Pavlina: Moj Bog! In potem Barbiko. bi bila krlva jaz. Ksaverija: Cemu sta jo iskaii? Kristina: Ti? Zakaj-- Pavlina:&a\i sva se, da skoti Pavlina-. Ker jc nisetn peljala v R»čo. k nam domov. Tilda: Kaj sliSim? Kaj pra- Krisfina: Pa bi jo bila. višrAli sta jo naSH; Pavtina: Saj bi jol Pa je Krisfina: Ne. Drnovčeva Tilda rekla, da je Otilija: Pojdimo gledat skriv- Barhika tatica. nost. Kristina: Tejja pa jaz ne bi Tilda: Torej je BafbJka sko- verjela. Ravnokar sem bila pri Cila v RaCo ? Drnovčevih. Ko so prišii stric iz Pavlina: O tem nisva našli Lozda domov, Barbike Žc ni veL nobenega sledu. bilo. »žal mi Je po njei,' so tiU Ksavertfa: Barbika je prepo- rekli, ,tako poštene pastirice ne božna in predobra, da bi mogla bom imel več. Prenaglil sem se." storiti kaj takcga. Paviina: ]az sem se tudi pr§- Otilija: PojdlmopogJedatbo- naglila. Na sveti večer, pa setn žično skrivnost. siroto pognata po svetu. Tilda: Jaz si ne upatn. (V Kristina: Pojdiva, pa jo po- ozadju se Čuje pesem: HTihanoC, ištiva. (Zastor) blažena noCa. Barbika paje.) _ ., , Pavlina • O, hvala Bogu! Tretji prizor. Barbika Se živi! (Gozdič, skozi pot) X.ristina: Pa že vesela je. Tildti: Groza me obhaja. Kr|- Pavlina: Pa Še prepeva tam stina mi je naročila, naj nocoj doli ob RaCi. Uikaj počakam, in potem gremo Ksavffija'- Za Barbtko nam na Račo gledat božično skrivnoat. torej ni trebaveC skrbeti. Stopimo !34 167 PSS ^^^ lt potoku. Jaz sem že radovedna, Kristina: Ootovo se je zbala kaj botno videle. vode. Otilija: Katera stopi prva? Ksaverija: Resl Roke so se Kristina: /az ne. ji nekoiiko tresle Tiida: ]az tudi ne. Pavlina. Ce njen obraz ne Pavtina: Kako ste plašne bo postal na vodi bled, potem lcskor veverice, Alo, za roenoj! ne bo nobeden. (Stopa prva, za njo Ksaverija, Ofilija : Prazen strah. Še bom Otilija, Kristina, Tilda.) živela. Nobene bledicc nisem za- Favstina (izza drevesa): Po- pazila v obrazu na vodi. slušala sem iih tam zadcj. Glej Pavtina: Čemu smo pravza- jih prismojenke! Res gredo k stu- prav šle kpotoku? Ravno ioliko dencu. No, ja, ie so vse rdeCili vetno kakor preje. lic, potem ne bo nič hudega. Ksaverija: Ravno toliko — a Kakršno lice — take vodice. Lica bolj gotovo. ¦ rdečapodoba — rdeča, pa Še bo- Knstina: Če pa katera kljub j žično darilo dohim. Čiovek si temu umre že letos ? more pomagati, kjer more, A Otihja: Potem naj se naša dokler ne izvem konca, je bolje, Rača takoj posuši. . . . da se Se skrijem : (pevaje odide.) Pavlina: Tilde pa dolgo \&%*$ftj& ^JM-B^invsMe I božitnie?eanoe ' Otfttya: Ko sem jaz odhaitla, j ffl M.1.. LeJvrs?™t,8klonila nadvodo- Pavlina: (vozadju utlhnezadnji Kristina: Tara pa ni varno. I Favstinjn tralala): Jaz sem Se že (V ozadju se Cuje obupen kl!c I pogledala v studencu. Obraz je Tildin.) I fafl rdeč. kakor roža. Ampak mab Tilda (v ozadfu); Oh , jof I I je manjkaio, da nisem spodrsnila Pomagajtel Ohl joj! Barbika od- 1 v vodo. Tudi Kristina že gre, pusti! Oh I joj! I Kristina (briše roke ob pred- Pavlina: Križbožji! Tilda je I pasnik): Nič hudega. Satno kožo padla v vodo. 1 sem si malo obdrgnila na diani, Ksaverija: Moj Bog! Utonfla I Vo setn se sklonila. Kakof tašica bo. t oa veij., se i^ zazibal moi, obraz Kfistina: Hjtimo ip reSit., Ce navodi, Tako veselo se je smeh- bo mogoCe. Ijal,. kakor bi hotel reči: Krlstina, Otiltja: Križani Jezus, poma- Se 50 let, pa Se ne umremo. gaj ji 1 (Odhite) Pavlina- To bog Še spletia Fav$tina(ptlde na prizoriSče); vrbovih košaric. SltSala sem prestraSen« kHce. Go- Kristina: Celo vas bom na- tovo je katera padla v deroči po- polnita z njimi. tok. Hisem misiila, da bo tako Ksavertja (scprismeje :RdeCa prišlo. Če res katera utone, mc feot Črešnja. Moj strah \z pri Še lahko zapru. Najvarneje bo, kraju. Letos še ne bom pozebla. Ce bežim iz tega kraja ncsreCe, Tole vrbovo vejico pa sem si da Se jaz ne postanem nesre^rta. odtrgaJa za epomJn na božično Prevet besed pa res nlkoii ni »krtvnost. (KaŽe vejico.) brez greha, pa tudj ne brez Skode. Pavlina: Kaj pa vaSa Otilija:- (,ZbezJ.) Stf 168 PSi ^ Otilija (se vrna): Druge naj OtiUja: Nocojgnega večera teko ob Rači naprej, jazpa grem ne bo Tllda pozabiia nikoli. nesrečo naznanit Drnovčevim (za Barbika (Tildi, ki jo s Pav- njo Ksaverfja.) |(no vodita v sredi): Vsa se tre- Ksaverija: Otilija, počakaj1 seš. Seveda od strahu in mraza. Ne iiodi k Drnovčevim, Pojdiva Pctvtina: Saiuo da sl reSena. pogledat, k\e je ona Favstina. Kmalu bov& pti vas doma. Prijeti jo morava. Ona je kiiva. Tilaa: (% slabotnim glasom): OtiUja: Sva preslabih rok. Preden stopimo. Barbika, na Ksaverija- Saj ne bo vedela, prag dojnače hišef odpusti mi, zakaj se gre. Barbikal (Hoee poklekniti pred Otilija: Potem jo lahko sama Barbiko.) semkaj pripelješ. Barbika; Bodi mirnft, TildaJ Ksaverija-. Ti se vsake sapice Vse je odpugčeno ; saj jc sveti bojiš. Grem pa sama. (Gre.) večer. Otilija (sama): Včasih pride TUda: Nocoj spoznain, kaj se tudi \z ma]'linc sapice viliar. Tista pravi: Človek obrača, Boij pa tujka tako iudne reči ve, Se 2a- obme. copra naj me. Ne morem in ne Ksaverija (s Favstino): Kaj grem za n|o. vidim f JUda reŽena. Kristina-. Tilda je rešena. Otilija (FavstiniJ: Ti si kriva, (Vsa zasopljena,) da je padla v RaCo. Otilija: Kdo jo je reSil? Barbika: Pustite Favstino ? Kristina: DrnovškovaBarbika, Bog je poslal siroto siroti na po- ki je stala nedaleč od tatnkaj, moč, in vrnil mir in spravo Tildi kjer se je Tilda nagnila v RaCo. in meni. Favstina, le še veselo Otilija: Barbika je torej re- zabrenkaj in zapoj! (Favstina \n Siteljica svoje sovražnice. druge pojo, zastor pada): Kristina: Culica, ki je bila „.-,: ,- M R «- „..= Barbikl nave^ana, je Tildi prav L"Mki mfr J tebii ¦ prišla.Ko jeBarbika pategnila '» J*™.Tmilosfno1' SS&iVS&i0 ff ^AK ? dUŠ° Jj° rad0Stn°l j povezano v culici. | (Konec.) m