Kako more učitelj pripomoči, da se zboljša hoja v šolo, in kako naj ravna pri šolskih zamudah? (Piše Gradimir.) Vsakemu učitelju je znano, da učenci, ki pridno ne hodijo v šolo, ne morejo imeti skoro nikakoršnega dobička o šolskem pouku. čim pogosteje izostajajo, tem manj more učitelj ž njimi opraviti; vsled pogostega izostajanja se kaj celotnega nikakor ne morejo naučiti. Po nerednem šolskeiu obiskovanji pridobljeno znanje bi prispodabljal verigi, katera je izgubila svojo celoskupnost, ker so jej odpali mnogi obročki! Šolska postava sicer veleva, da morajo otroci redno v šolo hoditi, in da brez opravičenih izgovorov ne srae nobeu otrok zamujati posameznih ur ali dnij, ki so določeni za šolski čas; navzlic temu nabajamo tu pa tam še prav slabo šolsko obiskovanje, čemur je mnogokrat vzrok učitelj sam! Ako hočeš, da bodo otroci radi hodili k tebi v šolo, bodi prijazen, ljubeznjiv ž njimi; kajti osorno, neprijazno ravnanje otroke le bega, in jim jemlje vsako veselje do šole in pouka. Gotovo ti otroci ne bodo radi hodili v šolo, ako jih — da - si je to zoperpostavno — tepeš, zmerjaš ali sploh z gerda ž njimi ravnaš. Le ljubezen rodi zopet ljubezen! Ako bodeš torej dejanstveno kazal Ijubezen do otrok; ako si bodeš prizadeval, uveriti jih, da ti je njih blagor na srci ležeč — tedaj bodo se tudi tebi odprla njih mlada srca in ti bodo radi hojevali v šolo, ter pazljivo in pridno poslušali tvoje nauke. Vender učitelju nij smeti v tej ljubeznjivosti predaleč sezati: neko resnobo in strogost mora ztnerom kazati, zakaj brez nje bi izgubil pri otrocih avtoriteto svojo, kar bi za-nj bilo silno žalostno! A nij le dovolj, da prijazno in ljubeznjivo z deco ravnaš, hoteč jo privabiti v šolo, nego tvoje poučevanje mora biti istiuito, mikavno, plodonosnol Ce tvoj pouk otrok ne miče in jim ne prinaša nikake koristi; potem obuja v otroških srcih do učenja mržnjo, koja se pojavlja v teni, da pogosto iz šole izostajajo. Mislim, da je vsakemu učitelju znano, kako se mikavno poučuje. Najprej si moraš pridobiti spoštovanje od strani učencev in njihovih starišev; veselje ti je sainemu inieti do predmeta, kojega lepo, razločno, navdušeno predavaj. Vsled tacega — mikavnega — poučevanja bodo učenci gotovo v znanji napredovali; spoznali bodo sami, kako koristno, plodonosno je, če hodijo pridno v šolo, in hodili bodo radi v šolo, da! še prosili, jokali bodo, če bi jih kdo, recimo stariši doma, od šole včasih odvračali! A kraj vsega tega treba je še, da otrok s predolgimi, pretežkirai ali premnogirai nalogarai ne obkladaš, zakaj to jih dela nialodušne, in radi se umikajo šoli, katera jim nudi toliko težkoče. Bodi v vseb ozirih v šoli pravi pedagog; osobito glej, da si vseiu otrokom pravičen, ter glede pohvale in graje ne zajdeš s pota, ki ti ga kaže racijonaluo detovodstvo! Po teh splošnih vzrokih, ki oviraja marljivo šolsko obiskovanje in ki iniajo svoj izvor v učitelji samem, — omeniti mi je še nekaj posebnih vzrokov neredne hoje v šolo, ter ob jednem navesti hočem pri poediuih sredstva, vsled kojih bi se — po raojem menenji — učitelju posrečilo, priti nerednemu šolskemu obiskovanju v okom. Opomniti iui je sicer, da utegnejo po različnosti krajev biti vzroki nerednemu šolskemu obiskovanju različni; kajti razrnere nijso povsod enake, tudi se le-te izpreminjajo po tern, če je šola jednorazredna, ali dvorazredna; če je nauk celodnevcD, ali poludneven, če so dotični vaščani na višji, ali nižji stopinji omike i. t. d. Vender glavni vzroki, ki se navlasti po naših šolah na Krasu pokazujejo, vsled česar otroci ne pohajajo redno šole, bili bi ti - le: 1. Paša. Vzpomladi, ko se paša začenja, imamo po naših šolah jako slabo šolsko obiskovanje. In ako vprašaš otroka: nKje si bil včeraj ali druge dni?" odgovoril ti bode: nMoral sem pasti". Otroci - pastirji so prava nadloga v šoli; od nje neraajo nobenega haska, ker zanemarjajo jo prav pogosto, a potem, ko dojdejo v šolo, navadno spijo, ker so utrujeni vsled težkotnega pastirovauja. — Učitelj naj si piizadeva, da vpliva na to, da si občina pridobi vkupncga čednika. Izostajanje radi paše naj se nikakor ne ima za opravičljiv vzrok! 2. Revščina. Le-ta je glavna nadloga na kamenitem našem Krasu. V trdi zimi marsikak otrok ne more v šolo, ker nima niti obuvala niti obleke; vrhu tega mu je trpeti še glada! Šolska postava veli, da naj srenja svojim revežem vsega potrebnega preskrbi. A postava le-ta bi ne smela biti samo ,na papirji", teinveč morala bi se dejanstveno izvrševati, osobito glede ubožne šolske dece! Tako dolgo, dokler tega ne bode, nij nam učiteljem pripisovati preubožnemu otroku v zlo, če v trdi ziini in v neugodnem vremenu ne more v šolo. 3. Varovanje malih otrok doma. Večkrat se prigodi, da idejo stariši z doma — pri nas je to čestokrat, ker ljudje mnogo občujejo z bližnjim Trstom — in pustijo otroka samega.doma, da varuje manjše bratce in sestrice, ki bi se nedvomno včasih ponesrečili, da jim nij dano tako varstvo. Hočemo li takemu otroku zameriti, če nam iz šole izostane, navlasti, če njegovi ubožni stariši dom zapuščajo, idoč si iskat zaslužka? Menim, da ne! Temu zlu je, po mojih mislib, težko priti v okom, tudi ne po tako zvanih notroških vrtih", za katere — kakor bi dejal strokovnjak J. Revelante, ravnatelj učiteljišču v Kopru — nse pravi pedagog ne more ogreti". *) 4. Daljava v šolo. Ta je znamenit vzrok pogostemu izostajanju otrok iz šole; osobito to velja pri takih šolah, ki imajo cclodneven nauk. Učeiiec ima n. pr. eno uro hoda do šole. V burji in mrazu pride ves upehan v učilnico. Po končanem predpoludnevnem pouku naj zdaj tu čaka še popoludanskega pouka! Jaz misliiu, da se že najboljši kuhar človeški — želodec — nič ne strinja s takim početjein. A popoludanski nauk traja — hoteč zadostiti novim učnirn načrtom — še precej pozno — recimo: skoro do tnraka — seveda o zimskem času. Otrok, vračajoč se po 1 uro dolgi poti iz šole v očetovsko hišo — pride že precej pozno domov utrujen, lačen, oslabljen, ker ni ves dan nič gorkega povžil! Komu se ne bode v srce sinilil ubogi otrok? Kje je *) Prilično morda pojasnim, kako nam je blagi in vrli direktor Ilovelante svojo izreko ob otroških vrtih utemeljeval. Pis. (Prosimo! Uredn.) učitelj, ki bi pri takih razmerah predlagal revnega učenca v kazen, če prav kakikrat izostane?! — Naj bi se izvršila postava, da ne bi imeli učenci več, kakor pol uiiljc v šolo ali pa naj bi se ustanavljale tako zvane nexkurendo aole", ker le tako moglo bi se ternu zlu priti v okoin. 5. Mrzenje do šole in učitelja. Mrzenje izvira po večem od tega, ker nekateri ljudje, če tudi izobraženi, slikajo starišem šolo kot kraj, kjer učitelj ,,kvivo vero uči" ali kaj tacega enacega. Učitelj naj bi se vsuh postavnih sredstev posluževal, da bi teni šolskim neprijateljem nsapo zaprl". S prepričevalno besedo naj narod poučuje, da zadobi o šoli in šolskih postavab prave pojme. Učenci, iz tega vzroka iz šole izostajajoči, naj se nikakor ne opravičujejo. 6. Nevednost, surovost, prevzetnost in prizanesljivost starišev je tudi prav mnogokrat kriva, da otrok v šolo nij. Pri tern treba stariše poučevati, opoininjati, svariti. Šolska zanemara, iz teh napak izvirajoča, naj se vsekako kaznuje. Navesti bi se dal še mnogokater vzrok nerednemu šolskemu obiskovanju; vender zdi se ini, da bi to bili glavniši vzroki, ki opovirajo redno hojo v šolo, osobito na našem Krasu. Da kaznovanje v denarji ali zaporu največkrat stariše do tega nagne, da redniše otroke v šolo pošiljajo, to je istina. Vender nam je kot učiteljem dobro premisliti, kaj je vredno kazni, in kaj ne. Kajti če koga — navlasti ubožnega kmeta — kazen zadene po nezaslužnem, to ga razburi, in če je mnogo tacih slučajev, utegne stvar slabe posledice imeti za učitelja. Učitelj naj si torej prizadeva, da izve pravi vzrok nerednemu šolskeniu obiskovanju otrok. To se lehko zgodi nekaj po dotičnih, iz šole izostajajočih šolarjih samih, nekaj pa po njihovih součencih. Prava razsodnost učiteljeva naj odločuje, da-li se imajo izostanki učencevi smatrati za opravičene, akopram niorda sezajo iz ozkih mej onih izgovorov, ki po §. 4. šolskega in učnega reda veljajo kot za nedino opravičljive". Sicer mislim, da mogočno vplivajo na zboljšanje hoje v šolo tudi tako zvana pou č i 1 a, ki imajo v pedagogiki veliko važnost. Oe učitelj s predsednikom krajnega šolskega sveta, ki mora seveda biti izobražen pauieten mož — hannonuje in ž njini vred narodu o šolstvu prave zdrave pojme vceplja; če je dalje tudi dubovnik v vasi toliko prijazen šoli, da v cerkvi svojim ovčicam na srce polaga, kako važno je, da svoje otroke pridno pošiljajo v šolo, potein smo lebko gotovi, da bode šolsko obiskovauje živabneje. In sad, ki so bode rodil po marljivem šolskeua obiskovanji našemu ntirodu, dokaže še poznim vnukom, da je učitelj bil mož na svojein mestu! S Krasa.