ZELEZAR
Leto X — št. 2	25. februar 1971
Ob dnevu žena - 8. marcu
iskreno čestitamo vsem ženam k njihovemu prazniku Organi upravljanja
Uprava podjetja s strokovnimi službami Družbeno politične organizacije Uredništvo >>Storskega železarja«
Prva konferenca samoupravljalcev črne metalurgije
Prva konferenca samoupravljalcev črne metalurgije Jugoslavije, ki je bila 22. in 23. januarja 1971 v Beogradu je razpravljala o nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov o samoupravnem dogovarjanju in položaju črne metalurgije v sedanjih pogojih gospodarjenja. Ko je razpravljala o tej zelo aktualni in zahtevni problematiki je ocenila, da je zelo pomembno, da je ta zbor v času velikih sprememb v našem družbeno političnem in ekonomskem sistemu in neposredno pred drugim kongresom samoupravljalcev Jugoslavije. Na osnovi razprav in materialov konference so bili osvojeni naslednji zaključki:
1. Kljub vsem objektivnim in subjektivnim težavam beleži razvoj samoupravnih, družbeno ekonomskih odnosov v delovnih organizacijah črne metalurgije stalen napredek. Vendar kljub dosedanji praksi in doseženim rezultatom ne moremo biti zadovoljni, ker je še vedno vrsta nerešenih vprašanj in problemov, ki zavirajo hitrejši razvoj samoupravnih procesov. Ta ugotovitev velja posebno za neposredne oblike samoupravljanja, katere se v mnogih organizacijah združenega dela niso uveljavile kot najbolj demokratična oblika odločanja. V cilju hitrejšega razvoja samoupravnih odnosov in principov delitve dohodka, upoštevajoč dosedanje pozitivne izkušnje in prakso, morajo delovne organizacije svojo nadaljnjo aktivnost usmeriti:
a)	še naprej nadaljevati z izgradnjo takšnega sistema samoupravljanja, ki bo povezoval vse tehnično tehnološke in ekonomske dele delovnih organizacij in
ki bo zagotovil optimalni vpliv neposrednih proizvajalcev na vsa važna vprašanja delovne organizacije. Istočasno je potrebno nadaljevati proces jačanja ekonomske in samoupravne vloge delovnih enot, samostojnih organizacij združenega dela.
b)	V delovnih organizacijah naše panoge prihaja vse bolj do izraza proces tvorbe zahtevnih integracijskih celot. Ta proces je v določenem delu spremljan s pojavom nesorazmernega zoževanja pravic neposrednim organom u-pravljanja. V naši bodoči aktivnosti je potrebno delati na izpopolnjevanju sistema in metod dela neposrednih organov samoupravljanja ter razširjati delokrog in vlogo zborov delavcev in drugih oblik neposrednega odločanja.
c)	Zbori delavcev kot tudi druge oblike neposrednega odločanja, niso v dovoljni meri uveljavljeni, ker nimajo znatnega vpliva na odločanje o temeljnih vprašanjih kot so: perspektivni razvoj pod-
li
jetja ali njegovih delov, investicijska vlaganja, delitev dohodka, kadrovska in druga vprašanja. Takšna praksa daje zborom delavcev bolj formalni karakter, kar zmanjšuje interes in tvori pasivni odnos proizvajalcev do sodelovanja v delu te najugodnejše oblike samoupravnega odločevanja.
Izhajajoč iz takšnega stanja in dejanske potrebe za hitrejšim razvojem neposrednega samoupravljanja, konferenca poudarja kot prvo razredno nalogo vseh družbenih sil v delovnih organizacijah naše panoge, da se bolj zavzemajo za jačanje vloge in pomena zborov delavcev in drugih neposrednih oblik odločanja. Nedvomno, da pri reševanju teh nalog pomembna vloga pripada družbeno političnim organizacijam: Zvezi komunistov, sindikatu in mladini, ki morajo biti osnovna gonilna sila in praktični nosilci jačanja vloge neposrednih oblik samoupravljanja delovnega človeka.
2.	Bistvo samoupravljanja je v razpolaganju z ustvarjenim dohodkom, kot skupnim izrazom naših samoupravnih družbenih odnosov. Dosedanja praksa kaže, da je dohodek v samostojnih organizacijah združenega dela v delovnih enotah in drugih delih podjetja osvojen kot sistem ki lahko vsakega posameznika maksimalno stimulira za povečanje obsega proizvodnje, boljše koriščenje proizvodnih kapacitet, racionalno koriščenje sredstev in delovnega časa, znižanje stroškov poslovanja, povečanje kvalitete proizvodov in slično. Konferenca opozarja na cel niz težav, ki so prisotne na poti uspostavljanja odnosov na principu dohodka v delovnih organizacijah, kot so: nezadovoljivo teoretično izdelan model dohodka, problemi cen v vseh delih, delovnih organizacij, kot osnovnega regulatorja medsebojnih ekonomskih odnosov, nedefinirana velikost in število delovnih enot, neizenačeni pogoji gospodarjenja, ki se kažejo skozi stopnjo izkoriščenosti kapacitet, višino stopnje odpisa osnovnih sredstev, razlike
v tehnični opremljenosti, obveze do anuitet in slično.
TJpoštevajoč te ugotovitve in potrebo hitrejšega razvoja procesa formiranja in delitve dohodka na nivoju delovnih enot, konferenca opozarja na osnovne smeri naše aktivnosti :
a)	Pospešiti proces formiranja in delitve dohodka na nivoju vseh oblik organizacij združenega dela ter zaostriti borbo proti vsem poskusom in tendencam centralizacije sredstev, ki nima osnove v samoupravi. Z drugimi besedami: potrebno je zagotoviti čim večjo stopnjo decentralizacije odločanja ob maksimalni koncentraciji sredstev na samoupravni osnovi.
b)	Konferenca se odločna zavzema, da je politika informiranja in delitve dohodka ni nivoju delovnih enot in samostojnih organizacij združenega dela v skrajni odvisnosti od dosežene produktivnosti dela in poslovnega uspeha.
c)	Praksa kaže, da je v nekaterih organizacijah dohodek na nivoju delovne enote samo formalno proklamiran v normativnih aktih, kar se opravičuje s stalnim povečevanjem obveznosti delovnih organizacij proti družbeno političnim skupnostim, pogostim spremembam v podpisih, neopravičenem rastu cen in podobno. Kljub tem težavam praksa nekaterih delovnih organizacij kaže, da je tudi pod temi težkimi pogoji mogoče izvajati sistem dohodka na nivoju delovnih enot. Ocenjujoč pozitivne rezultate in napore teh delovnih organizacij smatra konferenca, da je potrebno pojačati aktivnost ustvarjanja dohodka na nivoju delovnih enot in drugih oblik organizacij združenega dela. Na področju politike delitve osebnih dohodkov v delovnih organizacijah naše panoge se pojavljajo različni sistemi in oblike. Nekatere delovne organizacije so dosegle pomembne rezultate v uvajanju stimulativnih oblik nagrajevanja. Izkušnje iz teh organizacij kažejo občutne prednosti tega sistema nad vsemi dosedanjimi, ker tvori neposredni odnos med rezultati dela in viši-
(dalje na str. 2)
PROIZVODNJU V JANUARJU
V januarju smo imeli 7,7 %> letnega plana proizvodnje. Proizvodnja je ostala za 7,4 % pod dvanajstino letnega plana. Dvanajstino letnega plana niso dosegli: elektroplavž, valjarna II, in livarna I. Na elektroplavžu je proizvodnja nižja za 3,8 % zaradi izpada elektroenergije in pomanjkanja ostružkov. V livarni I je primanjkovalo naročil za kokile. Primanjkovalo jim je tudi kokil-
ne zlomnine, zato imajo v vložku višji odstotek grodlja, kar bo vplivalo na zvišanje LC.
Operativni plan je bil v januarju presežen za 2,2 %>, in to v valjarni I, šamotarni in livarni II. Ostali obrati so ostali pod operativnim planom. Posebej je treba omeniti proizvodnjo v livarni II. Presegli so operativni plan za 1,4 odstotka.
PRVA KONFERENCA SAMOUPRAVLJALCEV
(nadaljevanje s 1. strani) no osebnega dohodka delavcev, močno vzpodbuja in mobilizira celoten ljudski potencial na reševanju niza pomembnih problemov. Prav zaradi tega smatra konferenca, da je potrebno hitreje razvijati proces uvajanja raznih stimulativnih oblik delitve, ki morajo stimulirati delavce za ustvarjanje večjega dohodka ter s tem tudi osebnih dohodkov skozi povečanje produktivnosti dela in drugih faktorjev, ki vplivajo na ustvarjanje dohodka.
3.	Ena od osnovnih zahtev našega samoupravnega sistema je v čimpopolnejšem informiranju delovnih ljudi na vseh nivojih in v vseh fazah procesa samoupravnega odločevanja. Praksa delovnih organizacij naše panoge kaže zelo različno intenziteto razvoja in načina razumevanja pomena informiranja. Kot osnovna karakteristika se lahko ugotovi, da je področje informiranja v normativnih aktih delovnih organizacij dobro postavljeno, vendar je stvarni vpliv sredstev informiranja in njihovo delovanje oziroma mobiliziranje delavcev v določene akcije' težko merljivo. To toliko bolj, ker informiranje predstavlja kompleksen sistem, katerega se ne more smatrati samo v fazah pripravljanja, sprejemanja in realiziranja sklepov organov samoupravljanja.
Upoštevajoč podane karakteristike informiranja, konferenca o-pozarja na potrebo stalnega izgrajevanja, kvalitete informiranja oblik in sredstev, hitrejše prilago-jevanje sredstev informiranja zahtevam in potrebam delavcev ter izgradnje takega sistema informacij, ki bo naredilo informiranje za osnovni predpogoj sodelovanja delavcev v samoupravnem odločanju.
II.
1. Črno metalurgijo karakterizira pospešen proces integracijskega povezovanja, ki skupno z dolgoletnim obdelovanjem v okviru združenja daje solidno osnovo za še hitrejši proces vseh integracijskih oblik povezovanja in sodelovanja. Vse kar je do sedaj na tem planu doseženo, ne glede na to, koliko je to pomembno, se lahko označi kot začetek celovitega povezovanja in medsebojnega dogovarjanja na reševanju skupnih problemov in pričujočih, nasprotij. Osnovna karakteristika dosedanjih integracijskih procesov in povezovanj je v tem, da so imeli bolj ekonomski karakter v sferi materialne proizvodnje, tehničnega sodelovanja, manj pa izraz samoupravnega dogovora proizvajalcev črne metalurgije. Izhajajoč iz tega, da imajo integracijska povezovanja in samoupravno dogovarjanje širši pomen s stališča tvorbe integralnega samoupravnega sistema začenši od delovne enote, delovne organizacije, integracijskih skupnosti pa do nivoja panoge in družbeno političnih skupnosti, je potrebno u-smeriti vse sile v delovnih organizacijah naše panoge v naslednje aktivnosti :
a)	nadaljevati z že prej začetimi procesi integracije in poslovnega povezovanja. V ta proces je potrebno vključiti čim širši krog neposrednih proizvajalcev in nosilcev družbenega dela, kar mora
doprinesti, da ti procesi postanejo rezultat interesov delavcem.
b)	Konferenca smatra, da se morajo vsi problemi, ki izhajajo iz medsebojnih odnosov delovnih organizacij naše panoge v bodoče bolj kot do sedaj reševati z metodami samoupravnega dogovarjanja. To je potrebno tembolj, ker do sedaj še zdaleč niso izčrpane vse možnosti skupnega sodelovanja tako v okviru črne metalurgije, kakor tudi naše panoge z ostalimi panogami in grupacijami. Karakter tehnološkega procesa, ki je v črni metalurgiji fazno povezan, velika investicijska vlaganja, kakor tudi visoka stopnja odvisnosti od stabilnosti preskrbe z o-snovnimi metalurškimi surovinami in končno mnogi drugi specifični pogoji dela črne metalurgije, ne samo, da izzivajo, temveč zahtevajo potrebo po čimtesnejšem sodelovanju in dogovornem reševanju skupnih problemov.
c)	Samoupravno dogovarjanje je v veliki meri odvisno od stopnje razvitosti samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah. Istočasno pa močno vpliva na razvoj samoupravljanja, kar usmerja vse družbene sile naše panoge, da se bolj angažirajo na razvoju samoupravnega dogovarjanja, s sodelovanjem čim večjega števila neposrednih proizvajalcev tako, da bi stališča in zaključki na tem področju bili izraz dejanskih interesov delavcev. V tem cilju konferenca poudarja potrebo izgradnje takšnega mehanizma in sistema, ki bo zagotovil večji vpliv delavcev, posebno takrat, ko je predmet samoupravnega dogovarjanja vprašanja življenjskih interesov neposrednih proizvajalcev.
d)	Nadaljnji razvoj samoupravnega dogovarjanja v okviru črne metalurgije in naše panoge z drugimi panogami in grupacijami, je v veliki meri odvisen od reševanja velikih sistemskih problemov, na katere proizvajalci naše panoge nimajo objektivnega vpliva, odnosno, na katerih reševanju se morajo angažirati drugi faktorji. Zaradi tega konferenca zahteva, da se jasneje določijo naloge in odgovornost predstavniških organov družbene skupnosti zbornic in družbenopolitičnih organizacij
v procesu ustvarjanja pogojev za hitrejši razvoj samoupravnega dogovarjanja z odstranjevanjem tistih elementov v političnem in gospodarskem sistemu, ki predstavljajo coklo hitrejšega razvoja družbenih odnosov na samoupravni osnovi. Od drugega kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, konferenca zahteva, da bolj jasno formulira naloge in odgovornosti tako v tovarni, kakor tudi v občini, republiki in federaciji, da bi se odstranili vsi tisti elementi, ki predstavljajo oviro razvoja samoupravljanja.
V pogledu vsebine samoupravnega dogovarjanja, je potrebno dati več prostora in pozornosti pogojem ustvarjanja in delitve dohodka ter osebnih dohodkov na vseh nivojih. Dogovori in družbeno usmerjanje mora v tej oblasti temeljiti na skupnih ekonomskih interesih združenih proizvajalcev naše panoge, izhajajoč od princi-
pov delitve, proti rezultatom dela ter dejstva, da je samostojno odločanje o rezultatih svojega dela samoupravna pravica delavcev. Na teh principih je potrebno osnovati predstojeći samoupravni dogovor v naši panogi na področju formiranja in delitve dohodka ter osebnih dohodkov.
e)	Konferenca vztraja na tem, da republike pospešijo izdajo Zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o kriterijih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Na osnovi teh zakonov mora biti naša aktivnost usmerjena na organizirano samoupravno dogovarjanje v pogojih doseganja dohodka in o merilih za
njegovo delitev, ker se edino tako lahko doseže skladnost med dohodkom in osebnimi dohodki.
III.
Zavedamo se dejstva, da pogoji gospodarjenja pomembno vplivajo na ekonomski položaj delovnih organizacij, na razvoj samoupravnih odnosov in na materialno osnovo samoupravljanja. Ekonomski položaj delovnih organizacij naše panoge je občutno poslabšan zaradi nedoslednega izvajanja principov reforme. Ravno tako nam je poznano, da je stopnja samoupravnih odnosov in hitrejši ekonomski razvoj znatno odvisen od tega, v koliki meri razpolagajo neposredni proizvajalci in delovne organizacije s sredstvi razširjene reprodukcije in koliko imajo vpliva na njihovo funkcijo za splošne družbene potrebe.
Naša panoga v celoti razpolaga z minimalno akumulacijo, čeprav je s stališča karakterja tehnologije in potrebami za razvojem visoko intenzivna po kapitalnih vlaganjih. Poleg navedenega je potrebno opozoriti tudi na dejstva, da razvoj in položaj črne metalurgije ni mogoče oddvojiti od vprašanj delovanja nedograjenega gospodarskega sistema in njegovega vpliva na gospodarjenje panoge.
a)	Koferenca smatra, da ni za ustvarjanje izenačenih pogojev gospodarjenja in usklajevanja dolgoročnih odnosov z ostalimi panogami gospodarstva, dovolj samo osvajanje mehanizma formiranja cen črne metalurgije, temveč likvidiranje dvojnega sistema v formiranju cen, ki ima na dolgoročni osnovi za posledico stalno rušenje enakopravnih pogojev v gospodarjenju in ustvarjanju dohodka, neodvisno od dejanskih naporov in rezultatov dela delovnih organizacij. Poleg teh vprašanj za poiožaj naše panoge je potrebno zagotoviti tudi ostale sistemske ukrepe, ki imajo za cilj izgradnjo celotnega gospodarskega sistema na osnovah, ki bodo zagotovile optimalni razvoj črne metalurgije in gospodarstva v celoti.
b)	Glede na značaj in karakter naše panoge ter objektivno omejene možnosti samofinanciranja razširjene reprodukcije je potrebno, da pride splošno družbeni interes še bolj do izraza na ta način, da se z izgradnjo bančnega in kreditnega mehanizma ustvarijo odgovarjajoči pogoji za financiranje razširjene reprodukcije v skladu z dolgoročnim programom razvoja črne metalurgije.
(dalje na str. 3)
Proslava dneva zena
Komisija za družbeno aktivnost žena pri Tovarniškem odboru sindikata je poskrbela, da bodo tudi letos primerno proslavili Dan žena — 8. marec. V soboto 6. marca ob 18. uri bo proslava v Kulturnem domu železarne, na kateri bodo zaposlene žene obdarili, nato pa bo amatersko gledališče »Železar« uprizorilo komedijo »Zakonski vrtiljak«. Sledil bo nastop učencev osnovne šole in otrok iz vrtca. Po končanem kulturnem programu bo v istih prostorih družabni večer s plesom.
Pričakujemo, da bo obisk te proslave zadovoljiv, nastopajoči pa se bodo potrudili, da nudijo obiskovalcem kopico zdravega razvedrila.
R.U.
V »kleti« nove valjarne
STALIŠČA POLITIČNEGA AKTIVA
O METODAH IN DELITVI DELA V PODJETJU PRI PREDSTOJEĆIH NALOGAH V LETU 1971
Sedanja politična in gospodarska situacija zahteva, da se v podjetju temeljito in enotno pogovorimo o političnih nalogah, o vsebini in metodi dela ter akcijskega programa vseh dejavnikov v podjetju.
V ta namen se je sestal politični aktiv dne 16. 1. 1971 ter je analiziral sedanje gospodarsko in politično stanje in soglasno zavzel naslednja stališča, katera danes posredujemo konferenci v razpravo in dopolnitev, kar vse naj služi kot obveza članov ZK in vseh družbenih dejavnikov pri izvrševanju nalog postavljenih pred naš kolektiv v naslednjem letu.
Aktiv je ugotovil in dosegel enotnost stališč po vsebini in metodi dela in poudaril nujnost skupne akcije in predhodne politične obdelave pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za dosego gospodarskih ciljev postavljenih v normativnih aktih, sprejetih sklepih in predvsem v osnutku družbenega plana za leto 1971, združenega podjetja ip naše tovarne.
Za dosego tega cilja moramo komunisti z lastnim delom dojeti nujnost začrtanih ukrepov in sistematsko delati na zavestnem uvajanju tega tudi znotraj kolektiva, vsakdo na svojem delovnem mestu in še posebno v vlogi sa-moupravljalca.
Celotna družbena gospodarska in politična situacija, v kateri se danes nahajamo, če kdaj koli, nas ponovno sedaj sili k strnitvi vseh zavestnih dejavnikov, med katerimi moramo komunisti odigrati svojo vodilno vlogo in doprinesti svoj prispevek z lastnim delom pri reševanju zastavljenih nalog. Pri tem pa se moramo zavedati, da se lahko opiramo predvsem na naše lastne sile, ker nam ne bo nihče od zunaj reševal naših lastnih problemov na poti našega nadaljnjega razvoja.
PRVA KONFERENCA
(nadaljevanje z 2. strani)
c)	Konferenca podpira politiko tistih ukrepov stabilizacije, ki istočasno zagotavljajo izenačevanje pogojev gospodarjenja, dopolnjevanje in izpopolnjevanje gospodarskega sistema v celoti.
d)	Konferenca odločno zahteva, da se izvedejo osvojena stališča o razbremenjevanju gospodarstva in v tem sklopu tudi delovne organizacije črne metalurgije. Posebno je potrebno onemogočiti nadaljnje obremenjevanje, od katere koli gospodarske ali družbene skupnosti. V zvezi s tem je neob-hodno potrebno izvršiti konverzijo posojil, podaljšati roke odplačevanja anuitet in za stalno rešiti problem obratnih sredstev.
e)	Konferenca sprejema dejstvo, da so napačna stališča, ki izhajajo od tega, da je za ekonomski položaj panoge in nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov v njem edini predpogoj sprememba ekonomskih in družbenih gibanj v deželi kot celoti. To poudarjamo prvenstveno zaradi tega, ker ne smejo nobene težave slabiti naših naporov na razreše-
Aktiv je bil enotnega mnenja, da pred sprejemanjem kateregakoli pomembnejšega akta v podjetju je nujno in potrebna predhodna temeljita politična obdelava, tako da bo slehernemu članu ZK in kolektiva predvsem jasen smoter in da ga vsakdo sprejme kot svojega in potrebnega, ne pa kot nekaj vsiljivega od kogarko-
li.	To pa obvezuje člane ZK, da so aktivni tolmači posameznih aktov in ukrepov.
Politični aktiv ugotavlja, da člani ZK v organih upravljanja v preteklosti niso bili dovolj aktivni in se njihova vloga kot članov ZK ni dovolj občutila. Zato smatra, da so osnovne naloge ZK v organih upravljanja sledeče:
1.	Dosledno zastopanje stališč in sklepov osnovne organizacije in oddelkov ZK ob priliki’ sprejemanja sklepov po organih upravljanja.
2.	Člani ZK si morajo bolj prizadevati za načrtno in sistematično delo v organih upravljanja.
3.	Za izvajanje sprejetih sklepov po organih upravljanja, so odgovorne strokovne službe za nadzor nad izvajanjem in prenos oz. seznanjanje in tolmačenje sklepov in stališč, pa so prvenstveno odgovorni člani organi upravljanja, predvsem pa tisti člani ZK, ki so sodelovali pri sprejemanju sklepov in morajo biti nosilci te politike.
Čeprav imajo organi upravljanja svoje področje dela določeno v normativnih aktih (statut, poslovnik), organizacija ZK smatra za potrebno, da si organi upravljanja izdelajo program dela za določeno obdobje. Dolžnost članov ZK v organih upravljanja je, da si prizadevajo za načrtna in sistematična dela le-teh.
Smatramo za potrebno, da posebej poudarimo, da za sprejete
SAMOUPRAVLJALCEV
vanju notranjih problemov in demobilizirati osnovno gonilno silo samoupravljanja.
Zato se postavlja kot neodložno nalogo pred vse delovne organizacije naše panoge, družbenopolitične organizacije in strokovne službe, da v tej smeri podvzemajo konkretne ukrepe in akcije, katerih je bilo do sedaj premalo. To pomeni, da se je potrebno še bolj angažirati na učinkovitosti poslovanja oziroma na povečanju produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja z uvajanjem sodobne tehnologije, razvijanjem ustvarjalnega dela, racionalizacij, novatorstva in iznajditeljstva, racionalnega investiranja razvijanja medsebojne tehnične pomoči in poslovnega sodelovanja. Vse te procese in ukrepe je nemogoče oddvojiti od vprašanj delitve dela in odgovornosti strokovnih služb, organov vodenja in upravljanja in od spoštovanja samoupravne discipline v celoti. Napori in prijemi morajo biti podprti v tej smeri s strani širše družbene skupnosti v vseh mogočih oblikah.
sklepe in stališča so odgovorni vsi člani organa, ki je sklep sprejel, še posebej pa člani ZK v teh organih.
Za poglobitev in nadaljnji razvoj samoupravljanja smo s sprejetjem statuta tovarne vnesli novost z organizacijo delovnih grup kot samoupravnim organizmom neposredno na delovnih mestih, oz. skupinah. Najvažnejše, kar nas čaka v naslednjem letu je prav dejstvo oživeti delo v teh grupah. Gotovo je, da ni dovolj, da smo to uzakonili v samoupravnih aktih in da sedaj pričakujemo, da nam bo v enotah nekdo skliceval te sestanke in vodil razprave. Dolžnost vseh članov ZK je v aktivnem delu teh grup, katerih naloga ni le informativnega značaja, ampak tudi, da rešujejo probleme določene skupine, ter da te posredujejo pristojnim organom. Zavedamo se, da naloga že pri formiranju ne bo lahka, vendar je izvedljiva, če bodo pri tem prisotne vse progresivne sile. Formiranje in poživitev dela v grupah je osnovna naloga v začetku naslednjega leta.
Smo v času razprave gospodarskega načrta za leto 1971. Člani aktiva izražajo zadovoljstvo o u-spešni izdelavi osnutka načrta, ker je prvič po dolgih letih v obravnavi pravočasno. To je gotovo korak naprej v naših prizadevanjih za izboljšanje in predpripravo dela v naslednjem letu, kar nam daje možnost temeljite priprave za akcijo. Tu ne nameravamo govoriti o planu v številkah, katere so vsakomur dostopne in so odraz kvalitetnejšega dela tehničnih in strokovnih služb, katerim moramo zaupati, saj vsakdo, ki je kakorkoli sodeloval pri sestavi družbenega plana, tudi za svoje delo polno odgovarja. Politični aktiv je enotnega stališča, da je prav v tem času treba 100 % izkoriščati vse naše kapacitete, ker je osnovna naloga vseh odgovornih na ključnih delovnih mestih, še posebej pa članov ZK, ki morajo dati vse od sebe, da se zanesljivo doseže postavljeni cilj. Naša nadaljnja usmeritev ni le v fizičnem povečanju obsega proizvodnje, ampak nadaljnja rast v smeri finalizacije naše proizvodnje, kar nam zagotavlja boljši finančni rezultat in perspektivo.
Družbeni plan ne more biti licitacija mnenj in želja posameznikov, pač pa odraz "in rezultat strokovno presoje na osnovi naših dosegljivih kapacitet. Razumljivo nam mora biti ter istočasno naloga, da za dosego teh ciljev moramo maksimalno koristiti vse umske in strokovne potenciale na podlagi boljše organiziranosti, povezanosti in odgovornosti. Pri postavljanju tesa cilja je politični aktiv izhajal iz dejstva, da obstoja v podietju tak strokovni potencial v kadrih, ki še ni v polni meri izkoriščen, ki nam pa daje pri pravilnem izkoriščanju zagotovilo, da lahko v planu predvidene naloge dosežemo, ali celo prekoračimo. Za aktiviranje vseh razpoložljivih umskih strokovnih sil moramo pa izpopolniti naš sistem organizacije in stimulativnejšega nagrajevanja.
Ob razpravi o gospodarskem načrtu moramo nujno izhajati iz dejstev, da moramo v polni meri in pravilno izkoriščati koledarski fond, ki nam je na razpolago. Dosledno moramo upoštevati določilo o 42-urnem tedniku ter dejstvo, da nam vsaka ura nad rednim delovnim časom predstavlja ekonomsko obremenitev, ki je lahko izvršena le, če ima tudi uspešni ekonomski rezultat. Delo nad polnim delovnim časom ne more in ne sme biti pravilo, pač pa le redka izjema v res neizogibnih primerih.
Kot naslednja naloga, ki se nam poraja, ko sprejemamo smernice za nadaljnje delo, je zelo važno, da spoštujemo popolno tehnološko in delovno disciplino. Delovni proces ne pozna nobene demokracije. Tudi v najbolj decentraliziranem samoupravnem procesu je tehnologija in organizacija dela centralizirana in to dejstvo moramo vsi, predvsem pa člani ZK upoštevati, dosledno spoštovati in zagovarjati. Dosledno moramo postaviti na dnevni red vprašanje razmejitve odgovornosti na delovnih mestih, v strokovnih službah, v proizvodnih in vzdrževalnih enotah, povečanje odgovornosti ljudi na ključnih delovnih mestih v podjetju za boljše ali slabše delo. Razmejitev odgovornosti je predpogoj kot merilo individualne odgovornosti za vsak posamezni ukrep in doseganje uspeha ali neuspeha.
Za doseganje neuspehov, tako na gospodarskem kakor na samoupravnem področju postavljamo vprašanje ustreznosti kadra na delovnih mestih, ki odločilno vpliva na izpolnjevanje planskih nalog, poglabljanje naših sistemskih samoupravnih vprašanj in urejanje medsebojnih odnosov. Aktiv je odločno na stališču, da morajo samoupravni in drugi organi, ki odločajo o kadrovskih vprašanjih upoštevati dejstva pripadnosti o=eb naši družbenoekonomski in samoupravni ureditvi. Ne moremo več mimo dejstva, da je lahko samo ob naši družbeni ureditvi predanega kadra mogoče zanesljivo in stalno pričakovati odgovorna ravnanja, zavestno izpolnjevanje delovnih in samoupravnih ter družbenih dolžnosti. Odločno moramo prekiniti s prakso brezbrižnosti, neodgovornosti in indolence do izvajanja sprejetih stališč, sklepov, nalog ter družbenega in gospodarskega dogajanja.
V sedanjem stabilizacijskem obdobju gospodarstva je usmerjen tudi naš gospodarski plan, v katerem je važna postavka tudi gibanje osebnih dohodkov, kateri morajo biti odvisni samo od produktivnosti dela in realnih možnosti, ne pa od političnega predpisa. V planu smo sicer postavili poprečje osebnih dohodkov 1.450 dinarjev na osnovi planske Dro-duktivnosti, vendar se moramo zavedati, da bo možno takšen osebni dohodek doseči samo izključno na rezultatih dela, ki so plansko postavljeni. Le vsaka višja dosežena produktivnost pomeni dodatno stimuliranje. Člani ZK moramo biti pobudniki sprošče-
(dalje na str. 4)
STALIŠČA POLITIČNEGA AKTIVA
(nadaljevanje s 3. strani) nega nagrajevanja samo na osnovi rezultatov dela. V zvezi s tem smo tudi odločno proti .težnjam uravnilovke in prav tako ne moremo o teh vprašanjih govoriti o socialnih pojavih o nagrajevanju. Vprašanje sociale je treba reševati z drugimi oblikami.
Ko govorimo o nagrajevanju, ne moremo mimo dejstva o splošno znanem problemu, o zanemarjenem odnosu do novatorstva, ra-cionalizatorstva in podobno. To kar imamo sedaj, ni dovolj stimulativno in ni gonilna sila. Ne samo, da smo ozki pri nagrajevanju racionalizacij in novatorstva ter koristnih predlogov, tudi pri popularizaciji smo bili zelo skopi. Se posebno z ozirom na zastarelost precejšnjega dela naših naprav, je zadeva zelo akutna in boljša urejenost lahko pozitivno vpliva na izpopolnitev pogojev dela in doseženi ekonomski učinek. Tudi vsaka zavist pri tem nam veliko škoduje, kar moramo kot člani ZK v bodoče odpravljati.
Naš ekonomski položaj ter ren-tabilnostno poslovanje pa je odvisno v precejšnji meri od nastajanja stroškov. Temu problemu moramo posvetiti posebno pozornost. Odgovornost za stroške mo-
ra biti stalno prisotna skrb vseh zaposlenih še predvsem odgovornih v podjetju. Povečati moramo lastninski odnos do imovine, tako kot dobri gospodarji, saj je od tega v veliki meri odvisen uspeh poslovanja in naš osebni dohodek.
Odpraviti moramo misel češ, da je to podjetniško in ne naše. To pa je vsakodnevna skrb članov ZK na usmeritvi in poglobitvi takšne miselnosti.
Naša najmnožičnejša družbenopolitična organizacija — sindikat in organizacija ZM morata nastopati s samostojnim programom dela. Za izvajanje nalog in akcij, ki jih nakazujejo statuti teh organizacij, konkretne prilike in druž-beno-ekonomska situacija morajo imeti te organizacije izdelane lastne akcijske programe.
Skrb organizacije ZK mora biti usmerjena tudi na družbeno-po-litično delovanje izven podjetja na terenu. Delovanje članov ZK v društvih, organizacijah je ena od osnovnih nalog naše organizacije ZK, ker je potrebno, da sodelovanje društev in organizacij kadrovsko okrepi. Tu imamo v mislih organizacijo SZDL, krajevno skupnost, Partizan, Svobodo idr. Končno moramo v lastnih vrstah organizacije ZK razčistiti vpra-
šanje odgovornosti članstva, za izvajanje lastnih organizacijskih obveznosti, ki jih narekujeta program in Statut ZK. Naša neaktivnost dela članstva ZK nam povzroča, da se v podjetju infiltriraj o negativni vplivi, ki se prinašajo od zunaj in ustvarjajo zmedo in nezadovoljstvo v podjetju. Glede na takšno ugotovitev je dolžnost naših družbeno-poli-tičnih organizacij, predvsem pa organizacij ZK, da se takšnim vplivom ih miselnostim zapersta-vimo, ter jih odločno odklanjamo na vsakem koraku. Zato je zelo pomembno, da novega člana kolektiva seznanimo, poučimo o vlogi in nalogah ter pravicah slehernega posameznika v kolektivu ter mu tako pomagamo, da se čim prej pozitivno vključi v naše celotno dogajanje.
Zavedamo se, da v tem podajanju stališč političnega kolektiva nismo uspeli izčrpno in v celoti obdelati vso problematiko, ki je v našem podjetju prisotna. Vključili smo le najvažnejša stališča v prepričanju, da jih bo konferenca v svoji razpravi dopolnila.
V nadaljevanju predlagamo delni (polletni) program dela OO ZK Železarne Štore v letu 1971. Predvidene naj bi bile 4 konference, in to:
I.	konferenca bi naj analizirala in pregledala izvajanje sklepov
III.	konference. Na tej konferenci bodo nosilci akcij poročali o izvajanju sklepov in zastavljenih nalogah. Konferenca bi bila v januarju 1971.
II.	konferenca bi bila v mesecu marcu 1971 po vprašanju analize rezultatov dela in političnih gibanj v letu 1970. To konferenco pripravi komisija za ekonomske odnose pri sekretariatu.
III.	konferenca bi bila ob obletnici sprejetja Statuta in izvolitvi organov upravljanja, s tematiko analize samoupravnih odnosov v tovarni in združenem podjetju. Konferenca naj bi bila v maju, gradivo pa pripravi komisija za samoupravljanje.
IV.	konferenca bi obravnavala pregled notranje delitve v tovarni, analizirala politiko gibanja osebnih dohodkov in socialno diferenciacijo. Gradivo bi pripravila komisija za ideološka vprašanja. Na tej konferenci bi obravnavali tudi vsa zunanja sistemska vprašanja, ki spremljajo naše politično gibanje v kolektivu.
Oddelki ZK po sklopih so izdelali lastne programe za leto 1971, katere so člani ZK že obravnavali na sestankih v oddelkih, programi pa so usklajeni s programom OO ZK Železarne Štore.
PROIZVODNJA ELEKTRO PLAVŽA
V dnevniku »Delo« je dne 29. I. bila objavljena kratka novica z naslovom »Rekordna proizvodnja plavža v Štorah.«
Z željo, da bi bralce »Štorskega železarja« seznanili detaljneje s proizvodnjo plavža, dajemo obširnejše podatke o gibanju proizvodnje,
prodaje in vrednosti prodanega grodlja v letih Za osnovo smo vzeli leto 1967 kot 100 %.					1967—1970.	
Leto	Proizvodnja v tonah	-O	Prodana kol. v tonah		Vrednost prod. količine din	
1967	33.563 t	100	15.167 t	100	12.571.603,64	100
1968	40.875 t	122	19.230 t	127	15.887.728,25	127
1969	44.043 t	130	18.405 t	122	16.465.413,98	129
1970	47.824 t	142	21.510 t	141	21.815.082,89	173
Iz tabele je razvidno, da je od leta 1967 k letu 1970 proizvodnja grodlja porasla za 42 %, prodaja za ?1 % in vrednost prodanega grod-lja za 73%.
Uspeh je viden.
Za letošnjo proizvodnjo pod pogojem, da bo zastojev čim manj, da bodo čim krajši, čim hitreje opravljen remont peči, da obratovanje ne bo omejitev zaradi dobav in količine električnega toka, da bo komerciala redno dobavljala potrebne kvalitetne surovine, vzdrževalna služba predvidela in pravočasno izvršila vsa potrebna popravila, zamenjala dotrajane dele itd. ter končno, da bo tehnično vodstvo obrata z enakim elanom, prizadevanjem in skrbjo še naprej vodilo delo obrata aglomeracije in plavža, lahko pričakujemo, da bo proizvodnja še višja. .
Naša livarna II. v preteklem letu
Kako je potekala proizvodnja naše nove livarne specialne litine? Se je proizvodnja povečala, predvsem pri specialni litini tj. nodularni litini? Kako napreduje proizvodnja konti litine, nadalje ročno oblikovane litine?
To je nekaj aktualnih vprašanj na katera dobimo v spodaj navedenem tabelarnem pregledu o stanju proizvodnje jasen odgovor.
Ne smemo pozabiti', da smo že leta 1969 želeli in pričakovali, da bo nova livarna že v mesecu septembru dosegla mesečno proizvodnjo 400 ton vendar je cela vrsta nepričakovanih ovir in sicer: nezadostno razpoložljiv prostor za ročno oblikovanje v prvi takrat edini obstoječi hali, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje naročil ulitkov srednjih
tež, tj. neodgovarjajoči asortiman, izredno nizka povprečna teža no-dularne pa tudi strojne litine itd., povzročila, da je prekoračenje predvidenih 400 ton uspelo šele v oktobru leta 1970, eno leto pozneje.
To se lahko pripiše proizvodnji ročno oblikovane litine v novi hali, ne pa nodularni litini.
Pregled proizvodnje je naslednji:
Tabela I.
LIVARNA II.
Proizvodnja
	Nodularne litine	Strojne litine	Skupaj	%
I.	181,0 t	104,9 t	285,9 t	100
II.	189,0 t	126,0 t	315,0 t	111
III.	173,0 t	142,71	315,7 t	111
IV.	228,4 t	92,41	320,8 t	112
V.	254,2 t	27,21	281,4 t	99
VI.	242,9 t	34,71	277,6 t	97
VII.	190,6 t	123,91	314,5 t	112
VIII.	163,2 t	83,0 t	246,21	86
IX.	166,61	204,91	371,5 t	130
X.	210,8 t	209,61	420,41	150
XI.	226,5 t	198,11	424,6 t	150
XII.	182,9 t	274,11	457,61	161
1970	2.409,11	1.622,11	4.031,21	118 %
Za primerjavo smo vzeli proizvodnjo meseca januarja kot 100 % in vidimo, da je v decembru proizvodnja porasla za 61 % ; povečanje				
proizvodnje je nastopilo od meseca septembra, ko se je začelo z ročnim oblikovanjem v drugi hali livarne.
Primerjava proizvodnje leta 1970 z letom 1969 daje naslednja tabela:
Tabela II.
Proizvodnja	Leto 1969	Leto 1970	+ povečanje — znižanje
Strojna litina	1.279,0 t	1.622,11	+ 26 %
Nodularna litina	2.604,0 t	2.409,1 1	— 8%
Skupaj :	3.883,0 t	4.031,2 t	+ 4%
Proizvodnja konti litine v letu 1970 je znašala samo 319 ton.
Povečanje je pri strojni litini za 26 %, dočim pri nodularni zaradi nizke povprečne teže in nizkega izplena za 8 % nižje.
Iz vsega sledi, da je treba livarni II. omogočiti povečanje proizvodnje nodularne litine, stremeti za povečanje izplena, znižanjem izmečka in zagotoviti livarni redne odjemalce za konti litino.
SAMOUPRAVLJANJE IN SAMOUPRAVNO DOGOVARJANJE
V ZDRUŽENEM PODJETJU SLOVENSKE ŽELEZARNE
Izkušnje našega novoosnovane-ga Združenega podjetja slovenske železarne pri samoupravljanju in samoupravnem dogovarjanju dokazujejo, da integracija — kolikor je pravilno zastavljena — ne vodi do centralizacije samoupravljanja in s tem zmanjševanja vpliva delavcev na odločitve. Zato je treba tudi z vidika samoupravljanja podpirati integracije delovnih organizacij. V tem sestavku bo obravnavano delo centralnih organov upravljanja v našem združenem podjetju.
I.	STANJE
Združeno podjetje slovenske železarne so jeseni leta 1969 osnovale tovarne Železarna Jesenice, Železarna Ravne in Železarna Store, ki imajo večstoletno tradicijo proizvodnje in predelave jekla. S tem korakom je sedaj v skupnem podjetju združenih 11.600 delavcev, po obsegu proizvodnje v okviru jugoslovanske črne metalurgije pa podjetje zavzema drugo mesto.
Združeno podjetje slovenske železarne je proizvodna organizacija s sedežem v Ljubljani. Vse tri tovarne v njenem sestavu so samostojne organizacije združenega dela s statutom pravne osebe, ki so glede na obseg samoupravnih pravic nadalje razčlenjene v delovne enote in obrate. Direkcija v Ljubljani, ki je dejansko formirana šele pol leta in kjer sedaj stalno dela 7 delavcev (po statutu je sistematiziranih 10 delovnih mest), je organizacija združenega dela brez svojstva pravne osebe. Direkcija ima zgolj nalogo uresničevati temeljne cilje združenega podjetja, koordinirati istovrstne strokovne dejavnosti v tovarnah, opravlja posle po naročilu in pooblastilu tovarn ter skrbi za delovanje in izvrševanje sklepov organov upravljanja združenega podjetja. II.
II.	ZDRUŽEVANJE NE SLABI SAMOUPRAVNIH PRAVIC DELAVCEV
Vodilo pri načrtovanju samoupravne strukture v novem podjetju je bilo, da združevanje tovarn ne sme okrniti samoupravnih pravic delavcev. Kljub integraciji ni prišlo do centralizacije samoupravljanja. Le-to v združenem podjetju izhaja povsem iz samoupravnih struktur tovarn. Tovarne samostojno sprejemajo vse odločitve, razen tistih, ki pomenijo načrtovanje in usklajevanje proizvodnje ter drugih skupnih zadev, za katere se tovarne dogovorijo, da jih bodo le skupaj reševale. Pa tudi glede teh vprašanj poteka najprej razprava po tovarnah, šele nato centralni organi upravljanja dokončno odločajo. Drugače tudi ne more biti, saj so vsi organi upravljanja sestavljeni iz delavcev posameznih tovarn. Direkcija obsega le nekaj ljudi, zato je nujno, da pri vsem pripravljalnem delu za centralne odločitve sodelujejo delavci tovarn skupaj z delavci direkcije in se tako resnično prepletajo napori vseh, preden pride do skupnih odločitev organov upravljanja.
Delavski svet združenega podjetja kot centralno telo vseh to-
varn v svojem delu predvsem u-sklajuje delo samoupravnih struktur tovarn, pomembno za celotno podjetje. Zaradi take funkcije tudi ni več bistvena natančna opredelitev meje, do kod naj bi bile originarno pristojne odločati zgolj tovarne in od kod dalje centralni organi podjetja. V statutu združenega podjetja ta meja torej ni ostro postavljena, saj se le z dogovarjanjem in sporazumevanjem med samoupravnimi strukturami tovarn in celotnega podjetja rešujejo določena vprašanja, ki so v interesu vseh. Kolikor bi posamezna tovarna nasprotovala sprejetju skupnega sklepa ali splošnega akta, za katerega ni očitno pristojen le tovarniški ali le centralni organ u-pravljanja, do sklepa sploh ne bi prišlo. Pa tudi sicer bi posamezna tovarna dejansko lahko preprečila sprejetje po njenem mnenju zanjo škodljivega sklepa preko svojih predstavnikov v organih združenega podjetja, čeprav bi formalno ostali dve tovarni lahko izglasovali tak sklep.
Ce razdelimo postopek sprejemanja samoupravnih odločitev v več faz, potem lahko ugotovimo, da tako v fazi iniciative, nadalje kreiranja odločitve in samega odločanja res sodelujejo delavci vseh tovarn, da se tu prepletajo pogledi vseh samoupravnih struktur tovarn. Pri tem je zelo pomemben tudi vpliv družbeno političnih organizacij združenega podjetja, predvsem pa sindikalne organizacije, ki je v podjetju zelo aktivna.
III.	SPLOŠNI AKTI ZDRUŽENEGA PODJETJA
Zavedamo se, da je na nivoju celotnega združenega podjetja potrebno pravno urediti določena vprašanja, ki so bila doslej po posameznih tovarnah oz. organizacijah združenega dela različno urejena in bi v enotnem podjetju sedaj povzročala upravičeno negodovanje kolektivov. Na nivoju ce-letonega združenega podjetja so to najširše povedano vprašanja, ki zadevajo enotnost položaja delavca v ZP, oz. konkretneje razna denarna nadomestila in povračila, deloma delovna razmerja, odgovornost, delitev dohodka in osebnih dohodkov, strokovno izobraževanje in podobno. Poleg teh področij so seveda potrebni še nekateri predvsem organizacijski akti, kot poslovnik organov upravljanja ali pravilnik o skupnih skladih ZP. Prvi koraki v tej smeri so bili že storjeni. Predvsem moramo posebej omeniti izredno pomembni srednjeročni razvojni načrt od leta 1971—1975, ki ga je naše podjetje že sprejelo kot prvo med industrijskimi panogami v Sloveniji. Kljub različnim zneskom in deležem investiranja posameznih tovarn se je prav pri sprejemu tega akta pokazala dejanska enotnost stališč posameznih tovarn v interesu razvoja celotnega združenega podjetja. U-sklajenih in sprejetih je bilo. že tudi več drugih splošnih aktov. Prav sedaj je pripravljen osnutek pravilnika o delovnih razmerjih,
ki bo enotno uredil tudi odgovornost. S tem postajajo pravilniki in drugi splošni akti na nivoju združenega podjetja najbolj živo in zgovorno spričevalo nastajanja, utrjevanja in razvoja delavskega samoupravljanja.
Splošni akti, ki so že ali šele bodo sprejeti za celotno združeno podjetje, so in bodo v večjem delu okvirni, le deloma podrobni. S tako zasnovo bodo lahko upoštevane nekatere specifičnosti tovarn, po drugi strani pa bodo taki splošni akti predstavljali zadosti trdno osnovo poenotene ureditve določenih področij. V vseh teh skupnih aktih je predvsem potrebno pazljivo pretehtati dosedanjo ureditev in prakso njenega izvajanja ter v skupnem splošnem aktu poiskati najboljše rešitve posameznih tovarn, ki bi nato veljale za vse tri združene železarne. Ob tako zastavljeni ureditvi lahko posamezne železarne le pridobijo. Taka enotna samoupravna ureditev bo s takim konceptom lahko tvorno prispevala k zbliža-nju, enotnosti in povezanosti ter opravljanju večjih razlik danes združenih slovenskih železarn.
V čim večji meri nam bo uspelo v praksi zagotoviti široko razpravo in tvorno sodelovanje vseh delavcev in pristojnih organizmov, v tem večji meri bo tako izoblikovani splošni akt postal resnično samoupraven in upoštevan ne le zaradi svoje pravne prisile, temveč zaradi najširšega dogovora zainteresiranih delavcev. Ne le samoupravno ime akta, temveč šele samoupraven postopek bo dal takim aktom resnični 'demokratični pomen. Odločitev, čeprav sprejeta na vrhu, ni zaradi tega centralistična, temveč je še vedno in toliko samoupravna, kolikor je bil pri tem samoupraven postopek njenega nastajanja in sprejemanja. Samoupravljanje v svojem bistvu pomeni obliko odločanja in in njegove vsebine, kar često in mnogim ni jasno.
Ker splošni akti ne bodo podrobni, temveč predvsem okvirni, bo tudi s tem očuvana vrhovnost tovarn glede vseh tistih pogojev dela in drugih specifičnosti, ki so v naravi stvari pogojene različno v posameznih tovarnah.
Kolikor se kdaj pojavljajo nepravilnosti ali slabosti pri delu samoupravne strukture na vrhu, so te največkrat posledica nedo-grajenosti in slabosti samoupravnega sistema 'v tovarnah samih in ne v delu centralnih samoupravnih organov. Postopek sprejemanja centralnih odločitev izhaja — od začetka pripravljanja odločitve do razpravljanja o najboljših možnostih in predlaganja končnega sklepa — iz samoupravljanja v tovarnah. Postopek se odvija tam in je tudi odločanje v centralnih organih kot zadnja faza le usklajevanje odločitev posameznih ožjih samoupravnih struktur.
IV.	SAMOUPRAVNI SPORAZUMI IN DRUŽBENI DOGOVORI
Razen sprejemanja osrednjih splošnih aktov se v nadaljnjem delu odpirajo tudi druge možnosti samoupravnega delovanja — samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. Tu gre — za razliko od poslovnega dogovarjanja — za pravne instrumente ustavnopravnega značaja, katerih predmet so lahko izključno le tisti odnosi, katerih urejanje spada v samoupravno sfero delovnih organizacij. Razlika med samoupravnimi dogovori je v interesih, ki narekujejo dogovarjanje, torej, ali ožji interes ali pa širši družbeni interes. Razlika je torej v glavnem v strankah, ki sklepajo take dogovore. Pri družbenih dogovorih so stranke družbeno-politične skupnosti, sindikati, in zbornice, pri samoupravnih sporazumih predvsem delovne organizacije.
Zaenkrat na nivoju združenega podjetja še nismo uporabili možnosti družbenega dogovarjanja, ki se kot nova odpira na področju samoupravljanja. Več konkretnih »družbenih« dogovorov, ki pa imajo značaj samoupravnega sporazuma, pa so v zadnjem času sklenile naše posamezne tovarne ž občinami.
V našem podjetju je potreba po usklajevanju pomembnih skupnih področij prinesla deloma specifično obliko samoupravnega sporazumevanja znotraj podjetja med samimi tovarnami. Določena pod-(dalje na str. 7)
V metalografskem laboratoriju
NEKAJ STALIŠČ IN NALOG SINDIKATOV OB DEVALVACIJI DINARJA
Na izredni seji predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 27. januarja 1.1. so razpravljali o nalogah sindikatov ob devalvaciji dinarja in sprejeli o tem določena stališča, s katerimi je treba takoj dodobra seznaniti sindikalne delavce. Služijo naj kot potrditev in dopolnitev že sprejetih ukrepov in akcijskih programov, z uresničevanjem katerih pomagajo sindikati soustvarjati stabilizacijo našega gospodarstva. Občinske organizacije ZS pa so informacijo o teh Stališčih razmnožile in jo posredovale vsem osnovnim organizacijam sindikata. Obenem priporočajo uredništvom glasil delovnih organizacij notranje obveščanje z objavo te informacije, če že ne v celoti, vsaj v nekaj nadaljevanjih.
Predsedstvo ZS Slovenije je na omenjeni izredni seji ugotovilo, da je devalvacija dinarja glede na čas in obseg izvršeno dejstvo in se je zato opredeljevalo do nekaterih problemov in nalog, ki nas čakajo v prihodnjem obdobju.
1.	Iz gradiva Zveznega Izvršnega sveta, ki je na razpolago, sklepamo, da so vse priprave k temu izjemno pomembnem ukrepu bolj osredotočene na to, da bi vzpostavili že dalj časa porušeno ravnovesje in realnejši odnos jugoslovanskega gospodarstva navzven, da pa je očitno premalo kazalcev predvidevanj in ocen o tem, kakšne posledice bo imela devalvacija na notranje razmere, zlasti na socialne odnose in standard. Zato čutijo sindikati potrebo, da se ekonomske in politične sile v Jugoslaviji, zlasti pa v republikah, bolj organizirajo, da bi z ustrezno politiko lahko uspešno in racionalno razreševale zaostritve, ki bodo nastale, če nočemo že od vsega začetka devalvirati (razvrednotiti) devalvacije in se odreči pozitivnim učinkom, ki jih hočemo z njo doseči.
2.	Največ socialnih in političnih pretresov, ki bodo neizogibni, je pričakovati v industrijskih sredifčih, še zlasti, če je njihova industrija tehnološko vezana na uvoz reprodukcijskega materiala. Podobno velja za tiste delovne organizacije, ki zaostajajo za povprečno produktivnostjo dela, če upoštevamo, da svoje nižje produktivnosti ne bi smele kompenzirati (nadomestiti) s povečanjem cen. Vse pozitivne učinke devalvacije lahko kaj hitro razvrednotimo, če ne bomo pospešili uresničevanja tudi drugih ukrepov stabilizacije. Sem spada potreba po čimprejšnjem izoblikovanju in u-veljavitvi novega ekonomskega in pobtičnega sistema, ki mora opredeliti več pristojnosti, pravic, dolžnosti in odgovornosti združenemu delu. To vključuje tudi drugačno vlogo in mesto republik in občin v samoupravljanju združenega dela in pri načrtovanju ekonomske politike. Poskus izvedbe reforme s koncentriranimi pristojnostmi v organih federacije ni uspel. Uspeh gospodarske stabilizacije in reforme sploh je zato tokrat odvisen od tega, kako hitro in dosledno bomo izvajali družbeno reformo v smeri oblikovanja polne veljave samoupravnih subjektov, občin in republik, ki naj žanjejo uspeh svojega dela, nosijo pa naj tudi tveganje neuspešnega poslovanja.
3.	Nekaj dni po devalvaciji je predsedstvo republiškega sveta ZS Slovenije lahko spoznalo in ocenilo zlasti tele posledice in ninne vplive na socialnem področju:
— Devalvacija pomeni prenos bremena nekega temeljnega neravnovesja v gospodarskem z’v-ljenju (deficit plačilne bilance, visoka stopnja inflacije, nepokriti
notranji dolgovi) na vse vrste potrošnje: investicijsko, osebno in splošno. Vprašanje gospodarske in družbene politike pa je, kako to breme razpodeliti in kakšne rezerve imamo, da ne bi že čez kratek čas imeli ponovnega neravnovesja, seveda na višji ravni. Porast cen, ki sledi postopoma vsaki devalvaciji, se namreč kaže na vseh oblikah potrošnje. Pozitiven učinek devalvacije je odvisen zlasti od večje družbene pro-duKiivnosti dela, ki jo moramo vzpodbujati na vseh ravneh.
—	Posledice razvrednotenja dinarja bodo vidne tudi na osebni potrošnji in standardu prebivalstva. Porasle bodo cene uvoznega blaga; v kasnejšem obdobju se bo to primarno povišanje cen nujno kazalo na vseh stopnjah nadaljnje predelave, posredno pa tudi na cenah najrazličnejših storitev.
—	Predsedstvo meni, da imajo družbeni organi na vseh ravneh, ki bodo odločali o ekonomski politiki (zlasti o politiki cen), v bližnjem obdobju izredno odgovornost, še posebej pri sprejemanju cen proizvodov in storitev, ki z verižno reakcijo povzročajo splošno naraščanje cen in pri cenah tistih proizvodov, katerih občutno in naglo povečanje bi neposredno ogrozilo življenjski standard do take mere, da bi se zaostrili socialni konflikti. Predsedstvo sindikatov meni, da mora biti odnos do premikov cen zadržan in diferenciran čimdlje je mogoče. Podprlo bo tudi trenutno potrebne kratkotrajne administrativne ukrepe. Izhajajoč iz tega, ocenjuje že najavljene in sprejete podražitve neposredno po devalvaciji za elektriko, gorivo in prometne storitve kot neprimerne. Verjetno bodo nekatere delovne organizacije poskušale izboljšati svoj položaj zlasti s takojšnjim povišanjem cen svojih proizvodov in
Kako dolgo ga bova še pustila žreti?
storitev pod »firmo« tako imenovanega usklajevanja. Zadrževanje porasta cen je prav zato lahko učinkovita »prisila«, da osredotočijo delovne organizacije svoja prizadevanja na druga, trajnejša področja, ki jim lahko zagotovijo večji dohodek (višja produktivnost, boljša organizacija dela, izkoriščanje zmogljivosti), torej na racionalnejše gospodarjenje. To je sicer mnogo težje, je pa takšna usmeritev zanesljiva pot k stabilizaciji.
—	V sintetičnem (celotnem zgoščenem) gradivu ZIS je omenjena potreba, da se mora zlasti v prvem obdobju po devalvaciji zadrževati porast cen nekaterih za življenjski standard pomembnih proizvodov. Tako stališče so zavzeli tudi sindikati Slovenije, s tem da bi razliko v ceni nadomestili.
—	O nadomestilu teh sredstev doslej ni bilo govora, sindikati pa sodijo, da emisija ne pride vpo-štev. Poslužiti se je rajši zmanjševanja stroškov za družbeno režijo, izkoriščanja proračunskih
presežkov, večjega obdavčevanja luksuznega blaga, ustreznejše carinske politike, ukrepov kreditno-monetarne politike itd. Te možnosti bodo morali pristojni organi nemudoma preučiti in ustrezno ukrepati.
—	V interesu življenjske ravni delavcev z nizkimi osebnimi dohodki, so potrebni ukrepi, ki bi delovali diferencirano, kar velja tudi za upokojence, štipendiste, socialne podpirance itd., ki bi bili ob nediferenciranem delovanju posledic devalvacije socialno ogroženi.
—	Delno je porast življenjskih stroškov mogoče nadomestiti z vzporednim naraščanjem osebnih dohodkov, toda tako, da je naraščanje realnih osebnih dohodkov manjše od naraščanja produktivnosti dela. To velja za gospodarstvo kot celoto. V primeru neobvladane in neorganizirane rasti cen pa bodo sindikati nujno v položaju, da se bodo zavzemali za temu ustrezen porast osebnih dohodkov.
—	Pri zaščiti delavcev z naj nižjimi OD je treba vztrajati na zagotavljanju minimuma, realno o-cenjenèga. Na junijski konferenci lani so se sindikati zavzeli za minimum OD 800 dinarjev, danes .že postaja ta meja prenizka, zlasti še zato, ker jo instrumenti so-
cialne politike ne podpirajo v zadostni meri (otr. dodatek, otroško varstvo sploh, neurejene stanarine). Predsedstvo republiškega sveta ZS Slovenije je predlagalo sprejetje republiškega zakona, ki bi v ekonomsko upravičenih primerih pooblastil Izvršni svet, da bi lahko odobril tudi višjo rast OD kot 11 %. V teh izjemnih primerih naj bi dali soglasje sindikati in gospodarska zbornica.
—	Delno bodo negativne učinke devalvacije nadomestili pozitivni učinki, kot je ugodnejši položaj izvoznikov, dokler ne bi ta položaj povzročil tudi negativnih posledic pri nekaterih na domačem trgu deficitnih artiklih (meso). Ugodnejši položaj izvoznikov naj vzpodbudi tiste delovne organizacije, ki so zaenkrat prizadete, da spremenijo tehnologijo in preusmerijo blagovno proizvodnjo.
—	Sindikati predlagajo analizo učinka obveznih depozitov za u-voz blaga, s čimer bi preprečili špekulativno uporabo depozitov na škodo drugih.
—	Pri skupni potrošnji je treba povečati diferencirano beneficira-nje na raznih področjih, zlasti pri pokojninah, socialnih podporah, zdravstvu itd. Glede na to je potrebno, da drugi dejavniki pripravijo programe.
—	Nujno je revalorizirati hranilne vloge, toda ne iz emisije kot leta 1965., ker vpliva to inflacijsko na gospodarski razvoj. Varčevanja, zlasti še stanovanjskega varčevanja, ne smemo zavreti. Predsedstvo se zavzema, da ob devalvaciji dinarja in revalorizaciji hranilnih vlog revaloriziramo tudi vse vrste najetih kreditov občanov.
Pred nami je zahtevna politična in ekonomska naloga, da v stabilizaciji uspemo. Devalvacijo razumemo kot enega poglavitnih ukrepov na tej poti. Ker je politično razpoloženje danes manj ugodno, kot je bilo leta 1965., terja to toliko bolj premišljeno angažiranje vseh dejavnikov, tudi sindikatov. Zato predlaga predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, da skupščina SR Slovenije, gospodarska zbornica Slovenije in družbenopolitične organizacije uskladijo svoj odnos in akcije na področju politike cen, osebnih dohokov in drugih ekonomsko-socialnih u-krepov.
ŠTORSKI ŽELEZAR.
STRAN 7
Št. 2 —februar 1971
OSNOVE EKONOMIKE
Na priporočilo gl. direktorja bomo odslej objavljali prispevke s področja gospodarjenja — ekonomike z namenom, da se bomo seznanili z nekaterimi osnovnimi pojmi, ki so nam vsem potrebni pri delu na delovnih mestih, pri delu v organih delavskega samoupravljanja in pri delu v družbenopolitičnih organizacijah.
Objava prispevkov ima infor-mativno-izobraževalni značaj, predvsem pa namen, razviti v, vsakem posamezniku smisel za poslovnost ali tako imenovano »podjetniško miselnost«.
UVOD
Človek mora vedno poznati. in videti smisel dela in dela skupnosti.
Sodelovanje v poslovnem procesu zahteva od nas izredno in nenehno angažiranost, predvsem na področju dela, za katerega smo
(nadaljevanje s str. 5) ročja je namreč možno sporazumno uskladiti enako oziroma podobno za vse tovarne brez vnaprej sprejetega osrednjega akta. Na ta način smo že vskladili na skupnem sestanku vseh tovarn in direkcije pravilnik o izplačevanju nadomestil osebnega dohodka za prvih 30 dni nesposobnosti za delo zaradi bolovanja. Kolikor bo najvišji organ upravljanja posamezne tovarne sprejel pravilnik v nekoliko drugačnem besedilu od dogovorjenega na skupnem sestanku, bo to le zaradi nekaterih specifičnosti, ki se pojavljajo samo pri eni od tovarn in niso skupne vsem. Tudi za nadaljnje reševanje morda spornih vprašanj s tega področja je dogovorjeno skupno obravnavanje in predlaganje enotnih rešitev posameznim delovnim skupnostim tovarn. Pravilniki bodo enotno sprejeti le tedaj, če bodo res skrbno pripravljeni in zadosti argumentirani. Taka pot torej nalaga še večje dolžnosti in skrbnost sestavljalcem skupnega predloga, če želimo, da bo le-ta sprejet v podobnem besedilu v vseh tovarnah.
Tak proces poenotenja skupnih področij na nivoju združenega podjetja odpira najširše možnosti neposrednih proizvajalcev in bo lahko privedel samoupravljanje na višjo raven.
V.	SAMOUPRAVLJANJE V OKVIRU ZDRUŽENJA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARN
Združenje jugoslovanskih železarn predstavlja danes tako strokovno kot tudi samoupravno organizacijo, v kateri se združujejo interesi in pogledi vseh delovnih organizacij črne metalurgije v Jugoslaviji. Vendar v združenju prihaja do izraza premajhna samoupravna prisotnost samoupravljavcev. Ne zato, ker ne bi delovne skupno.sti zaupale svojim predstavnikom kot članom izvršnega odbora ali- upravnega odbora, temveč bolj iz gledišča, da se materija, o kateri se odloča, predhodno premalo obdela s samoupravnimi strukturami v tovarnah oziroma združenem podjetju.
se odločili in tudi prevzeli odgovornost za rezultate dela. Znanost, je v organizaciji in racionalizaciji dela, mnogo doprinesla k tako naglemu razvoju industrije, ter ustvarila pogoje za hitrejši prehod na avtomatizacijo in mehanizacijo, ki naj v čim večji meri in čim prej odpravi uporabo fizične energije delovnega človeka. V našem družbenem sistemu smo delovnega človeka, poleg njegove osnovne ustvarjalne funkcije, angažirali tudi z nalogami delavskega samoupravljanja. Delovni človek se torej vključuje kot proizvajalec in samoupravi j alee z vso odgovornostjo za rezultate dela pred družbo in bodočo generacijo.
Upoštevajoč to veliko vlogo delovnega človeka, moramo v kolektivu razvijati miselnost, ki je vezana na delovno moralo in disciplino, ter dosegati vedno čim
Ponovno bi tu poudaril, da so sestavni del samoupravne strukture tudi odgovorni strokovni delavci posameznih področij. Če bo V prihodnje dobilo združenje podporo samoupravnih struktur vseh članic, bo lažje uveljavilo naše skupne interese navzven in tudi nav-znotraj v naši panogi.
S prenosom pristojnosti federacije na republike se odpira tudi nov problem, in sicer v kakšni meri zadržati pristojnosti združenja ob novih pristojnostih republik, ki bodo kmalu v večji, meri samostojno nastopale na področju gospodarstva. Vsekakor bi morali vskladiti delo v našem združenju z najovejšimi spremembami jugoslovanskega gospodarskega in političnega življenja.
VI.	ZAKONSKO JE TREBA BOLJ VZPODBUDITI INTEGRACIJE
Glede na naše izkušnje v samoupravljanju združenega podjetja bi bilo za naprej potrebno tudi s predpisi vzpodbuditi integracije v najširšem smislu. Danes na primer ni mogoče ustanoviti obrata v sestavu dveh ali več ločenih delovnih organizacij, čeprav bi bila to najprimernejša oblika povezovanja skupnih interesov na določenem področju. Ne bi se smeli zadovoljiti le z nekaj možnostmi združevanja in se teh togo držati, temveč bi morali vzpostaviti sistem povezovanja in prepletanja sredstev in ljudi, v katerem bi tako delovne organizacije na področju proizvodnje reprodukcijskega materiala, ki so danes zapostavljene, kot tudi delovne organizacije predelovalne industrije ter vse druge zainteresirane organizacije usmerile svoje interese v skupne naložbe in bile vse neposredno zainteresirane za uspeh naložb in donosnost gospodarske dejavnosti. Prelivanje sredstev bo omogočilo izenačenje pogojev gospodarjenja med proizvajalci in potrošniki proizvodov črne metalurgije.
MIHA POTOČNIK sekretar
ZP SLOVENSKE ŽELEZARNE
boljše vzdušje v podjetju.
Kolektivi, med njimi tudi naš, so vsa leta po vojni žrtvovali veliko sredstev za izobraževanje mladine in dopolnilno izobraževanje. Izobraževanje je bilo ozko programirano, predvsem za določene poklice in specializirana dela:
Naša družbena ureditev zahteva od delovnega človeka veliko več, kot samo obvladanje postopkov dela na določenem delovnem mest. S tisto »veliko več« nismo skrbeli v zadostni meri. Poslovni proces podjetja združuje vse dejavnosti v celoto, ki zasleduje isti cilj, ob tem da je prvotno delavsko samoupravljanje, kot najmočnejši motiv za doseganje družbenega napredka.
Za uspešno vodenje poslovnega procesa podjetja ni potrebno le veliko število sposobnih strokovnjakov za poedina delovna področja, temveč je potrebno tudi aktivno sodelovanje vseh proizvajalcev — samoupravljalcev. Pogoj za sodelovanje pa ni le predanost kolektivu in interesom podjetja, temveč tudi potrebno, znanje v širšem smislu, torej tudi na gospodarskem področju. Poskušajmo se spomniti zelo neprijetnih občutkov, ki nas spremljajo vedno na raznih zasedanjih delavskih svetov, sejah komisij, konferencah ali tudi v osebnem razgovoru, kadar poslušamo razlage s področja ekonomike in marsikdaj ne vemo o čem ta ali drugi poroča. Se bolj je neprijetno, če moramo kot člani glasovati za predloge, katerih vsebine nismo povsem dojeli. V takem primeru se nam nehote vsiljuje občutek manjvrednosti, rezultat tega počutja pa je večkrat to, da se v bodočih podobnih primerih raje izognemo sodelovanju z najrazličnejšimi izgovori.
Namen tega in naslednjih člankov bo ravno v tem, da vsem tistim, ki določenih pojmov s področja ekonomike in upravljanja ne obvladajo v skupnih prizadevanjih kot proizvajalci in samoupravljal« našega podjetja.
1. KAJ JE PODJETJE?
Podjetje je samostojna organizacija delovnih ljudi, katerih medsebojni odnosi in odnosi nasproti sredstvom, s katerimi razpolagajo, so usklajeni kakovostno, količinsko in časovno; njena naloga pa je, da opravlja določene funkcije v procesu družbene reprodukcije (S. Kukoleča Zgb. 1961).
Podjetje na določen način sodeluje v družbenem procesu proizvodnje, menjave, razdelitve in porabe. Pri tem nastopa kot samostojna gospodarsko-pravna o-seba, ki ima povsem določen poslovni predmet.
Določena dejavnost podjetja (proizvodnja, storitve) mora biti rergistrirana pri gospodarskem sodišču kot poslovni predmet, ki se lahko ob predhodnem vpisu ali izbrisu iz registra gospodarskih organizacij spreminja.
Poslovanje podjetja je organiziran proces dela (POSLOVNI PROCES POD JET J), ki se opravlja v skladu z njegovim poslovnim predmetom (IZDELKI, STORITVE) in je trajna dejavnost od
ustanovitve do prenehanja podjetja.
Tako kot delovni proces, delimo tudi poslovni proces na njegove sestavne dele — ELEMENTE.
Elementi poslovnega procesa, so :
—	DELOVNA SREDSTVA (zemljišča, gradbeni objekti, delovne naprave - stroji...).
—	DELOVNI PREDMETI (nabavljene surovine, energija, lastna nedokončana proizvodnja, gotovi proizvodi...).
—	STORITVE (tako imenovane usluge in sicer notranje ali interne in zunanje ali eksterne).
—	DELOVNA SILA.
Izhodišče vsakega poslovnega procesa je delo samo. DELO JE ZAVESTNA V NAPREJ PREMIŠLJENA IN SMOTRNA ČLOVEKOVA DEJAVNOST, KI SE OPRAVLJA Z DOLOČENIM NAMENOM.
Poslovni proces še ni mogoč, če razpolagamo samo z DELOVNO SILO, ampak so pri vsakem poslovnem procesu potrebni še DELOVNI PREDMETI IN DELOVNA SREDSTVA, ki posredujejo med delovnimi predmeti in delovno silo.
Poslovni proces vsakega podjetja je v mnogočem odvisen od raznih storitev, ki jih ne moremo vštevati niti med delovne predmete niti med delovna sredstva, še manj pa med delovno si-
lo.	Tipični primeri storitev so: prevozne storitve, popravila, storitve PPT, bank in številne druge.
Kaj si bomo. zapomnili?
—	POSLOVNI PREDMET (izdelki podjetja);
—	ELEMENT POSLOVNEGA PROCESA (delovna sredstva, delovni predmeti, delovna
■ sila, storitve) ;
—	PODJETJE (samostojna, go-
spodarsko-pravna oseba).
NA LINIJI
»Vidiš, pa ti ne bo mogel nihče očitati, da nisi rdeč.«
SAMOUPRAVLJANJE IN SAMOUPRAVNO DOGOVARJANJE
Sklepi samoupravnih organov
Na 11. seji ekonomsko poslovnega odbora dne 30. januarja 1971 so bili sprejeti naslednji važnejši sklepi :
—	pri ponovni obravnavi vprašanja nastale materialne škode ob. razkladanju Samotnega materiala je sklenil, da se nastala škoda odpiše v breme izrednih izdatkov podjetja;
—	sklenil je tudi, da tehnično vodstvo do konca meseca februarja pripravi poročilo o izvajanju sanacijskega programa v livarni specialne litine;
—	ekonomsko poslovni odbor je obravnaval proizvodno in finančno poročilo za mesec december 1970. Pri tem je ugotovil, da ob najvišji realizaciji doseženi v letu 1970 izkazuje podjetje v decembru negativen finančni rezultat in da je bila naša gospodarska panoga v zadnjih treh mesecih minulega leta neakumu-lativna.
V	sedanjem obdobju, ko se izvajajo »stabilizacijski ukrepi« in je še več nejasnosti v zvezi s podvzetimi merami in ukrepi, je naloga uprave in tehničnega vodstva, angažirati se na vseh področjih, da se doseže dober fizični obseg proizvodnje pri dosedanjih obstoječih normativov.
—	Obravnaval je predlog operativnega plana za februar 1971.
V	zvezi s tem je:
a)	potrdil fizični obseg proizvodnje
b)	potrdil fakturirano in plačano realizacijo
c)	potrdil je program nove proizvodnje in osvajanja le-te
č) določil je, da je v februarju 23 delovnih dni, prosta sobota je
6.	2. t. 1.
d)	odobril je nadure za februar tako za proizvodnjo, kot za vzdrževanje in investicijsko dejavnost.
e)	naknadno je odobril nadure za mesec november, december in
januar in sklenil, da v bodoče ne Bo več obravnaval predlogov za nadure za dva meseca nazaj, ampak samo za pretekli mesec, v kolikor bo to potrebno.
g) predlog za proste sobote je v bodoče dati za dva meseca vnaprej, da se lahko izdela plan remontov.
V zvezi z obravnavanjem tekoče proizvodnje (januar 1971) je ekonomsko poslovni odbor ugotovil, da so bili zaradi slabe oskrbe z nekaterimi surovinami (ko-kilna zlomnina itd.) porušeni normativi, ki so osnova za gospodarski načrt podjetja za tekoče leto, s čemer je rentabilnost proizvodnje postala dvomljiva.
Ekonomsko poslovni odbor a-pelira na komercialno službo, da s polnim angažiranjem pravočasno oskrbi surovine, ki so potrebne za vodenje proizvodnje v okviru normativov, ki so osnova gospodarskega načrta za tekoče leto.
— Nadalje je obravnaval predlog kadrovskega sektorja za spremembo načina plačevanja vozovnic za avtobusne prevoze naših delavcev »IZLETNIKU« in sklenil, da se za prvi kvartal tekočega leta zadrži dosedanji način.
Marca t. 1. bo ponovno razpravljal o tem predlogu kadrovskega sektorja, ki ga bo potrebno dopolniti z ustrezno analizo in predlogom za delitev stroškov med podjetjem in koristnikom prevoza.
Na VII. seji ODBORA ZA KADROVSKO SOCIALNA VPRAŠANJA dne 4. II. 1971 pa je spre-jev najvažnejši sklep, in sicer, da se zvišajo štipendije za srednje, višje in visoke šole z veljavnostjo do 1. 1. 1971 dalje, ter da se uvede stimulacijska štipendija za uspeh in redni vpis v višji letnik.
Tako bodo v Ravnah sklicali konferenco ZM, katero bodo sklicali v sodelovanju z ostalimi organizacijami in z vodstvom podjetja.
O sodelovanju in nivoju združenega podjetja so se dogovorili za dve srečanji mladine (v Štorah in Jesenicah), kakor tudi to, da bodo na večjih športnih prireditvah nastopali skupno.
Razveseljiva je ugotovitev, da počasi le dobiva skupno delo vseh treh organizacij jasnejše oblike.
Ce lahko ocenjujemo te razgovore, lahko rečemo, da je vodstvo mladinske organizacije z razgovori doseglo tisto, kar je od te akcije pričakovalo.
Med razgovori po obratih je dozorelo spoznanje, da ni res, da
mladi niso za delo v organizacijah, samoupravnih organih in drugje, pač pa ravno nasprotno — mladi so danes pripravljeni delati, soustvarjati, vendar samo takrat, če je delo koristno in u-činkovito.
Če lahko danes rečemo, da je pri tej akciji zabeležen uspeh,
Predsedstvo TK je za leto 1971 sprejelo program dela in akcij v okviru mladinske organizacije. Naj povzamemo nekaj osnovnih nalog, ki so si jih zadali v vodstvu mladinske organizacije.
Program dela je usmerjen tako, da bo zajel pri svoji realizaciji čimširši krog mladih v našem podjetju. Tako predvidevajo, da bi končali razgovore po obratih do konca marca, potem pa bi bila aktivnost usmerjena predvsem na ustanovitev aktivov po sklopih.
Veliko svojega dela bodo mladinci in mladinke posvetili tudi izobraževanju, saj predvidevajo celo organizacijo večerne politične šole, prav tako pa tudi več
V mesecu januarju 1971 je bilo v obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: jeklarna 1, valjarna I. 1, valjarna II. 1, livarna I. 1, livarna II. 1, obdeloval-nica valjev 1, elektroobrat 1, promet 1, OTK 1, ostalo 1; skupaj 10.
Brez nezgod pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki: elektroplavž, modelna mizama, samotama, mehanična delavnica, stanov, in rekreac. enota, energetski obrat, ekspedit, razvojni oddelek in komunalni oddelek.
Na poti na delo in z dela sta bili prijavljeni 2 nezgodi, in sicer: 1 iz elektroobrata in 1 iz prometa.
Pri delu so se poškodovali:
JEKLARNA:
ZELIČ ANTON je pri odpiranju kisika padel na pločevinasto posodo od grafita ter se udaril na desno stran prsnega koša (neurejeno delovišče!).
VALJARNA I.
LAH Dominiku so pri prestavljanju sklopke na ravnalni klopi zdrsnile klešče in se je z ročajem klešč udaril nad levim očesom.
VALJARNA II.
BOBNIČ Jože. Pri montiranju valjčnega stojala je pri nastavljanju kape ogrodja držal roko pod spodnjo ploskvijo. Žerjavo-vodja je visečo kapo spustil v ležišče, pri čemer mu je stisnilo 3.,
4.	in 5. prst leve roke (nekoordinirano delo!).
LIVARNA I.
RAJH Francu je med razkladanjem brizgnilo železo za čevelj in ga opeklo po peti leve noge.
LIVARNA II.
ČUDEN Franc se je udaril s kladivom po palcu leve roke.
potem se moramo spomniti in se zahvaliti komisiji za informacije in splošne zadeve pri TK ZMS, kakor tudi vsem obratovodstvom, ki so s svojim sodelovanjem o-mogočili razgovore v obratih ter tudi sodelovali pri reševanju problemov, ki so bili iznešeni na razgovorih.
enodnevnih seminarjev pod naslovom »Iz življenja tovarne«.
Večja aktivnost bo odslej posvečena tudi samoupravljanju predvsem z ustanovitvijo aktiva mladih samoupravljalcev.
Na športnem, in kulturnem področju pa so mladi predvideli srečanje z mladimi z Jesenic in Raven, več športnih srečanj med Obrati ter drugimi aktivi, izvedeni pa bodo tudi trije izleti ter obisk operne predstave.
Še bi lahko pisali o programu dela mladinske organizacije, ki je zelo širok in zahteven vendar pričakujemo, da bodo mladinci in mladinke s še boljšim delom dali programu še bolj bogato vsebino.
OBDELOVALNICA VALJEV:
SPOLENAK Franc. Vpenjalna plošča je bila polita z nafto, na njej mu je spodrsnilo tako, da je padel na hrbet in si poškodoval hrbtenico. (Osebna neprevidnost!)
ELEKTROOBRAT:
FENDRE Branko. Pri menjavi varovalnega podnožja je prišlo do kratkega stika in povzročilo obločni plamen in je poškodovanca opeklo po obeh rokah.
PROMET:
LONČAR Franc se je pri varjenju z avtogenim gorilcem opekel po hrbtu leve roke in prstih. (Naglica pri delu!)
OTK:
OSET Ivan. Pri podpiranju vpetega vzorca v primož, mu je kladivo spodletelo in se je udaril po palcu leve roke.
OSTALO:
BOBEK Ivan (praktikant strugarjev). Na horizontalnem, vrtalnem stroju je med obratovanjem vlival olje v vrtino, pri čemer ga 4e zagrabilo in mu poškodovalo glavo, levo roko in prsni koš. (Neupoštevanje varnostnih predpisov!)
Glede prijavljanja nezgod na poti na delo in z dela so do 100 % nadomestila od prvega dne dalje upravičeni tudi delavci, ki so imeli nezgodo na poti na delo in z dela le, če je bila ta nezgoda ugotovljena po organih prometne milice oziroma, če so delavci takoj po nezgodi iskali zdravniško pomoč.
SLUŽBA VARSTVA PRI DELU
Mladi o sebi
MLADI V ZDRUŽENEM PODJETJU
V četrtek, 4. 2. 1971, je bila na Jesenicah seja posvetovalnega organa Zveze mladine Združenega podjetja Slovenske železarne. Mladi so skupno pregledali svoje dosedanje delo ter se obenem dogovorili za nadaljnje še boljše sodelovanje. Ugotovitev, da je mladina v Ravnah aktivna večji del samo v športu, je dala vzpodbudo tudi mladini iz Jesenic in Štor, da bodo vodstvu mladinske organizacije v železarni Ravne pomagali pri nadaljnjem delu.
IZ RAZGOVOROV PO 0RRATIH
Precej časa že potekajo razgovori po obratih, ki jih za svoje članstvo organizira vodstvo mladinske organizacije. Namen razgovorov je, kot smo že nekoč zapisali, večja aktivnost mladih v neposredni proizvodnji ter s tem približati delo vodstva članstvu.
Program dela tovarniške konference ZM za leto 1971
Nezgode pri delu
Proste sobote v letu 1971
V težnji, da se delovni čas enakomerno razdeli po mesecih v letu ne glede na število dni v mesecu in to vskladi z zakonskim določilom o 42-urnem delovnem tedniku, je bil sestavljen plan delovnih oziroma prostih dni za vse mesece v letu. Predno je bil v naši tovarni sestavljen predlog plana, smo ureditev tega vprašanja zaradi enotnosti vsklajevali tudi z Železarno Jesenice in Ravne, vendar popolna vskla-ditev je bila nemogoča zaradi dosedanjega različnega načina koriščenja delovnega fonda v posamezni tovarni. Organa upravljanja — tako Železarne Jesenice, kakor Ravne, sta svoj pia,n že sprejela, predno je prišlo do vsklajevanja. Naše podjetje pa se ni prilagodilo sistemu teh dveh tovarn, ker smatramo, da je naš način boljši in je skoraj indentičen z Jesenicami, le da za malenkost odstopamo v številu delovnih dni v posameznem mesecu, medtem, ko je skupni letni fond delovnih dni in ur enak.
Posredujemo pregled plana z naslednjo tabelo:
Mesec	Koledarski dnevi	Nedelje	Prazniki	Proste sobote	Delovne sobote	Delovnih dni
Januar	31	5	2	3	2	22
Februar	28	4	—	1	3	23
Marec	31	4	—	3	1	24
April	30	4	1	3	1	22
Maj	31	5	2	3	2	22
Junij	30	4	—	3	1	23
Julij	31	4	1	3	2	23
Avgust	31	5	—	3	1	23
September	30	4	—	3	1	23
Oktober	31	5	—	3	2	23
November	30	4	3	1	3	22
December	31	4	—	3	1	24
Skupaj	365	52	9	32	20	274
Med 32 prostimi sobotami sta dva praznika, in to 2. januar in 1. maj. Dan borca 4. julij bo na nedeljo in po pojasnilu Sekretariata za delo SRS se ta praznik ne prenese na naslednji dan in je v tem primeru neplačan.
Glavni razpored daje enako število delovnih dni v letu, kot jih imajo delavci, ki delajo v turnusu 6 + 2 in je enako 42-urnemu delovnemu tedniku, ki se izteče v letu.
V predlogu je tudi določeno, katere naj bodo delovne sobote v posameznem mesecu, in sicer:
Preudarna ocena dela
Januar (2) 9. in 30. Februar (3) 13., 20. in 27. Marec (1) 27.
April (1) 24.
Maj (2) 15. in 29.
Junij (1) 26.
	JANUAR	FEBRUAR	MAREC
N	3 10 17 24 31	7 14 21 28	7 14 21 28
P	4 11 18 25	1 8 15 22	1 8 15 22 29
T	5 12 19 26	2 9'16 23	2 9 16 23 30
S	6 13 20 27	3 10 17 24	3 10 17 24 31
č	7 14 21 28	411 18 25	411 18 25
P (T	)8 15 22 29	5 12 19 26	5 12 19 26
s (2;	(9] 16 23 [3Ö1	6 M3! 20l 271	6 13 20 ED
	JULIJ	AVGUST	SEPTEMBER
N	4 11 18 25	1 8 15 22 29	5 12 19 26
P	5 12 19 26	2 9 16 23 30	6 13 20 27
T	6 13 20 27	3 10 17 24 31	7 14 21 28
S	7 14 21 28	4 11 18 25	1 8 15 22 29
Č 1	8 15 @29	$. 12 19 26	2 9 16 23 30
P 2	9 16 23 30	6 13 20 27	3 10 17 24
S 3 |ToJ 17[24j 31		7 14 21 f28l	4 11 18 UH
PLAČANI PRAZNIKI
1. in 2. januar 27. april 1. in 2. maj
22.	julij
1.,	29. in 30. november
Julij (S) 10. in 24.
Avgust (1) 28.
September (I) 25.
Oktober (2) 9. in 30. November (3) 13. 20. in 27. December (lj 18.
APRIL	MAJ	JUNIJ	
4 11 18 25	2 9 16 23 30	6 13 20 27	N
5 12 19 26	©10 17 24 31	7 14 21 28	P
6 13 20@	4 11 18'25	1 8 15 22 29	T
7 14 21 28	5 12 19 26	2 9 16 23 30	S
1 8 15 22 29	G 13 20 27	3 10 17 24	č
2 9 16 23 30	7 14 21 28	4 11 18 25	P
3 10 17fŽ4l	(7) 8 175122 [ml	s 12 io m]	S
OKTOBER	NOVEMBER	DECEMBER	
3 10 17 24 31	7 14 21 28	5 12. 19 26	N
4 11 18 25	(71 8 15 22(29)	G 13 20 27	P
5 12 19 26	2 9 16 23@	7 14 21 28	T
6 13 20 27	3 10 17 24	1 8 15 22 29	Š
7 14 21 28	4 11 18 25	2 9 16 23 30	C
1 8 15 22 29	5 12 19 26	3 10 17 24 31	p
2[9] 16 23 IH	6 Ji 3120127I	4' 11 [Ts] 25	S
ZNAKI V KOLEDARJU
O = praznik □ = delovna sobota
Na občnem zboru TVD Parti-zana-Kovinarja so trezno ocenili delovanje društva po posameznih sekcijah v preteklih dveh letih, kar daje tudi podlago za usmeritev nadaljnjega dela.
V poročilih predsednika društva tov. Franca Kavke in predsednikov sekcij je bilo navedeno vse pozitivno pa tudi negativno v zadnjem obdobju dela, nanizane so bile težave, s katerimi so se borili društvo kot celota in posamezne sekcije, navedeni so bili zelo zavidljivi uspehi posameznih sekcij, članov sekcij in tako celotnega društva, zabeležen je bil kakovostni dvig v vseh sekcijah, ki nastopajo v občinskem, republiškem in državnem merilu pa celo v mednarodnem, kot npr. kegljavki Ludvigova in Ocvirkova. Visoka priznanja kot so Bloudkova nagrada društvu, plaketa Ludvigovi, plaketa Nogometne zveze Jugoslavije in številne diplome ter pokali, vse to govori o vloženih naporih posameznikov, sekcij in društva v resno telesno vzgojo in šport pa tudi rekreacijo.
Doseženi pa bi bili lahko še vidnejši uspehi, če ne bi izredno razgibano delovanje v sekcijah hromil nepravilen odnos posameznikov, ki niso prispevali k boljšemu delu in so stali bolj ali manj ob strani, ko so si ostali z vsemi silami prizadevali koristiti društvu in tako upravičiti zaupanje, ki jim je bilo izkazano z izvolitvijo v vodilne organe društva in sekcij. Delo v sekcijah je slonelo samo na dveh, največ treh članih, drugje celo samo na strokovnem osebju. Nedopustno in neodpustljivo je, če posamez-rijki v razmerah, ko se društvo ali sekcija bori s težavami, neodgovorno opustijo funkcijo, ne ozirajoč se na posledice, ki jih tak odnos lahko pusti za seboj. Ker pa so ostali prevzeli breme nase, je delo vendarle potekalo normalno, učinkovito.
Se vedno je kritično pomanjkanje strokovnega osebja v društvu, predvsem v sekciji za splošno vadbo, v kegljaški in namiznoteniški sekciji, medtem ko smučarji nujno potrebujejo še strokovnjaka trenerja.
Take razmere vplivajo delno negativno tudi na večjo množičnost, oziroma se to odraža v osipanju članstva. In prav temu vprašanju so v zadnjem času posvetili posebno pozornost in so svetom v sekcijah, kot tudi komisiji, ki jo je določil upravni odbor društva naložili posebno skrb za pridobivanje delavoljnih ljudi v nove odbore, obenem pa organizacijsko administrativno u-reditev, da bi delo postalo še boljše in smotrnejše.
V prvem polletju lanskega leta je bilo zelo pereče finančno vprašanje, obstajala je bojazen omejitve dejavnosti v posameznih sekcijah. Na pobudo tovarniškega odbora sindikata pa je kolektiv železarne odobril dodatna sred-
stva in delovanje društva je potekalo dalje nemoteno.
Lepe uspehe so dosegli nogometaši z razveseljivo uvrstitvijo v slovenski conski ligi. Med smučarji so se lepo uvrščali zlasti mladinci in pionirji, ponovno so po 14 letih zablesteli košarkarji, čeprav vadijo in tekmujejo organizirano šele dobro leto dni, uvrstili so se v slovensko consko ligo, zelo se je razmahnilo delo v novoustanovljeni namiznoteniški sekciji, medtem ko so prav posebno zablestele kegljavke, med njimi pari Vebrova-Urhova, O-cvirkova-Ludvigova in še najbolj Eva Ludvigova posamezno, za kar je prejela poleg Bloudkove plakete še številna druga priznanja, tako plaketo kot najboljša športnica leta na celjskem območju in Ziherlovo plaketo kot najboljša športnica leta v republiki. Avtomatizacija kegljišča pomeni še posebno pridobitev in o-mogoča boljše pogoje za delo te sekcije, za boljšo uveljavitev o-stalih vrst te sekcije.
Občni zbori sekcij so pokazali, da je bila akcija upravnega odbora društva pozitivna in pravilna; izbrani so novi vodstveni kadri, ki vlivajo upanje za nadaljnji napredek sekcij in društva. Nedvomno je k dosedanjim uspehom društva poleg vseh ostalih prizadevnih odbornikov največ pripomogel najpožrtvovalnejši, to je predsednik tov. Franc Kavka, ki je za osemletno uspešno vodstvo društva požel na občnem zboru obilo priznanja, kar mu bo dalo vzpodbudo za nadaljnje nesebično delo na mestu podpredsednika društva. Vodstvo društva je prevzel namreč tov. Stane - Sotlar, vodja splošnega sektorja v železarni, ki je že pred leti vneto sodeloval v športnem življenju v Štorah; kot novoizvoljeni predsednik društva pa je izjavil, da si bo prizadeval z vsemi močmi kar najkoristneje delati za procvit društva, pri čemer računa na zavestno sodelovanje vseh Izvoljenih funkcionarjev društva in sekcij, obenem pa želi, da bi vsi člani društva pokazali kar največ volje za dosego čim lepših uspehov v prihodnjem delovanju.
Slej ko prej se bo treba pri nadaljnjem razvoju telesne vzgoje in športa v Štorah odločiti, do kakšne kakovosti in stopnje tekmovanja so sposobni, tako kadrovsko kot finančno. Vsekakor bi bilo prav, če bi tudi v Štorah imeli ekipo, ki bi tekmovala v republiškem merilu, kot je to na Jesenicah primer s hokejem, na Ravnah pa z odbojko in namiznim tenisom. Izgledi za to s <3, vsaj pri nogometni sekciji, pri kegljaški in košarkarski sekciji. To bi popestrilo dejavnost društva in pridobilo zanimanje prebivalstva; vprašanje je le, če bodo za to zagotovljena finančna sredstva.
R. U.
Vodilo pri sestavljanju plana je bilo, da naj bodo delovne sobote zadnje v mesecu in vmesni razmah — kolikor je bilo mogoče, kar pa nismo mogli upoštevati v mesecih februar in november.
Za boljše razumevanje še naslednji pregled:
Koledarček delovnih sobot
KEGLJANJE
Menda ni nobene številke Štor-skega železarja, v kateri ne zasledimo podatkov o rezultatih tekmovanj kegljaške sekcije. Tekmovanja se vršijo preko celega leta. Izjema je le poletni čas, ko zaradi vročine in dopustov ni nastopov in so le redki tisti ki vztrajno in pridno trenirajo. Rezultat tega lahko opazimo pri ženski ekipi, ki že nekaj let u-spešno brani svoj sloves na vrhu republiške in državne lestvice. Moške vrste imajo izredno ostro konkurenco v neposredni bližini (Celje in okolica), s težavo vztrajajo na svojem mestu v zgornji polovici občinske tekmovalne skupnosti. Vzroki temu ' so objektivne in subjektivne narave. Objektivne v toliki meri, ker smo izgubili vrsto dobrih tekmoval-
cev, ki so odšli iz podjetja in zapustili vrzel v naših vrstah. Subjektivni vzroki so bili neresni in neredni treningi. Eden od naj-glavnejših vzrokov je bilo kegljišče. Vse tekme so se vršile na sodobno urejenih kegljiščih, zaradi tega smo morali tudi mi trenirati drugod, da smo se prilagodili načinu in tehniki metanja, ter pridobivali izkušnje za nadaljnje nastope. Vse to nas je prisililo, da pristopimo k ureditvi domačega kegljišča. Z gmotno pomočjo tovarne in udarniškim delom članov smo uspešno dokončali vsa dela in 26. 12. 1970 odprli avtomatsko tristezno kegljišče. Že po prvih dneh kegljanja se je izkazalo, da smo izbrali pravilno pot. Kegljišče je oživelo. Razveseljivo je dejstvo, da se je vključila v sekcijo vrsta mladih članov. Ne mine dan, da ne vidimo katerega od mladincev ali mladink, ki vneto sledi igri ali pa čaka na svoj razpored. Tudi starejši člani ne zaostajajo za mladimi in treba je povedati, da so steze v času razporeda popolnoma zasedene. Da potekajo vaje nemoteno smo pripravili urnik, in postavili trenerje za mladinsko in žensko vrsto. Od prejšnjih 16 ur vaj na teden, se je povečalo število ur skoraj za dvakrat. Za lažje razumevanje po-
KEGLJANJE-šport za vse
membnosti tega, bi podal za primerjavo nekaj društev, ki imajo lastna kegljišča in število ur, ki so jim na razpolago za lastne treninge: KK Žalec 8 ur, Ingrad 8 ur, Celje ca. 20 ur. Torej smo na lestvici razpoložljivih ur prvi. Vse to nam daje upanje, da iz sedanjih vrst starejših in mlajših članov čez eno do dveh let vzgojimo močne tekmovalne ekipe. Če je osnovni namen celotne društvene dejavnosti, rekreativnost naših delavcev, bi bilo zelo dobro, da se v okvir sindikata in ostalih organizacij formirajo skupine, ki bi v okviru svojih osnovnih dejavnosti našli sprostitev in zabavo v tej zvrsti športa. Da bi omogočili ostalim članom društva in skupinam sindikalne organizacije možnost igranja, smo postavili minimalne tarife do 12
din na uro. Iz priloženega razporeda je razvidna zasedenost po klubih in prosti dnevi, ki so na razpolago za kegljanje.
Za naše članstvo, oziroma tekmovalno ekipo rabimo največ 24 ur tedensko. Ostale proste ure bi bile na razpolago društvom in sekcijam v tovarni. Posebej želimo vključiti starejše člane od 50 let naprej, ki so še aktivni in bodo kmalu upokojeni. Tukaj si lahko v družbi sotovarišev kratijo čas in obnavljajo toliko potrebno telesno moč in kondicijo.
Ne pozabimo, da je kegljanje postalo izredno resen šport. Občinska, republiška, državna in svetovna prvenstva so dosegla visoko raven. Kegljišča v svetu rastejo kot gobe. Svetovno prvenstvo, ki bo naslednje leto v Jugoslaviji zahteva od organizatorjev veliko iznajdljivosti in materialnih sredstev, ker se tovrstna tekmovanja lahko odvijajo samo v dvoranah, ki sprejmejo najmanj 3000 gledalcev.
Na vseh kegljiščih se vršijo tekmovanja ne glede na starost, od mladincev do starejših članov. Naši pogoji za uspešno delo so izredno dobri. Želimo, da bi se našega avtomatskega tristeznega kegljišča posluževali vsi, ki imajo veselje do tovrstne panoge športa.	R. D.
Moška ekipa je imela prijateljski troboj. Rezultati srečanja so bili: Libela 773, Store Kovinar 771 in Žalec 743 kegljev.
V občinskem merilu smo odigrali prvo kolo v borbenih partijah, kjer smo dosegli peto mesto s 709 podrtimi keglji med enajstimi ekipami.
Ženska ekipa je bila precej aktivna. Odigrala je kar pet srečanj. V Štorah je bil troboj ženskih vrst Ljubljana-Center, Konstruktor in Kovinar Store. Zmagale so naše z 2332 podrtimi keglji pred ostalima ekipama. V povratnem srečanju so bile druge z 2337 keglji. V prvem srečanju je bila najboljša Eva Ludvig s 423 keglji, v drugem pa Sonja Ocvirk s 416 keglji.
Dne 7. 2. 1971 so imele tekmo z moško vrsto Juteksa in Ferralita.
Evo Ludvigovo, ki jo vsi poznamo kot uspešno kegljavko, za kar je lani prejela Bloudkovo plaketo, letos pa v Celju plaketo kot najboljša športnica celjske občine v lanskem letu in v Ži-reh Ziherlovo plaketo kot lanska najboljša republiška športnica, sem kar mimogrede v pisarni pobaral :
»Ko ti čestitam k zadnjima dvema priznanjima, se mi nehote vsili vprašanje: Kako se počutiš spričo tolikih priznanj v kratkem času?«
Malo je pomislila, nato pa odgovorila :
»Dobro se zavedam, da so vsa velika priznanja, ki sem jih prejela, prav tako velika moralna obveznost do društva in do vse športne javnosti, ki zahteva od nas vedno več. Bojim se, da ne
Pisma
Visoka
Gledališke predstave pri nas v Štorah niso vsakdanja stvar, zato je razumljivo, da si jih želi ogledati čim več ljudi. Tako je bilo v soboto 23. januarja 1971, ko je v Štorah gostovalo eno najbolj aktivnih amaterskih društev — ZARJA Trnovlje. Pripravili so nam prijetno komedijo »Večna lovišča«.
Pred pričetkom predstave smo lahko ugotovili, da gornja trditev, o množičnem obisku ne velja vedno, da pa toliko bolj drži, da si žele kulturne hrane razno razni ljudje. Kmalu po dvigu zavese se je namreč med trojico, ki ji je načeloval ADI PAVLINC, pojavila steklenica in namesto ene, smo imeli dve komediji: eno na odru, drugo pa v dvorarni.
Kljub vsem naporom mlade, a nadarjene igralske skupine, predstava ni mogla prinesti tistega, kar bi od nje pričakovali. Nepre-
Zmagale so domačinke z 2687 keglji pred Ferralitom in Ju-teksom. Dvoboj v Žalcu med Fe-ralitom in Kovinarjem se je končal z zmago igralk Kovinarja. Najboljša je bila Urhova s 437 keglji-
Dne 8. 2. 1971 so imele dvoboj z drugo vrsto Celja. Tudi v tem srečanju so zmagale domačinke z 2393 keglji pred Celjani II., ki so podrle 2227 kegljev. Najboljša v domači vrsti je bila Sonja Ocvirk s 426 podrtimi keglji.
Opozorilo: Vse ljubitelje kegljanja vabimo k prostemu kegljanju in to ob sobotah od 15. do 23. ure ter ob nedeljah od 9. do 21. ure. Cena po uri kegljanja je 14 din. Kegljanje je dovoljeno samo v copatah. Možna je tudi rezervacija, vsak dan pri tov. Sivka Jožetu, interna telefonska številka 262.
bom zmogla vsega, kar od mene pričakujejo. Zavedam se, da bom morala še naprej vztrajno delati in žrtvovati svoj prosti čas za treninge, saj lahko samo na ta način obdržim kolikor toliko dobro formo, kot se temu reče. Letos pa ne bomo imeli možnosti za kakšne posebne uvrstitve, ker niso na programu nobena večja tekmovanja. Vesela bom že, če mi bo uspelo, da bom ostala članica državne reprezentance.«
Prav športni odgovor, ki bi ga po vsej verjetnosti dobili tudi od Sonje Ocvirkove, Hilde Vebrove, Dragice Kranjčeve in še marsikatere športnice in seveda tudi športnika, ki se zaveda, da prinašajo uspehi poleg velikih radosti tudi velike obveznosti. Pa vendarle ostane pravi šport poleg vseh težav še vedno privlačen.
pralcev,
nr
kultura
stani izpadi nadebudne trojice so skoraj povsem onemogočili vsak. kontakt med igralci in publiko.
Med raznimi opazkami in medklici je bilo slišati tudi kruljenje, lajanje in mijavkanje, čeprav ni bilo v dvorani nobenega četvero-nožca. Glasove je »imenitno« imitiral naš nadarjeni Adi Pavline.
Da so Trnoveljčani odšli iz Štor z najboljšim mnenjem, je menda razumljivo...
ClC-KO
1
OBVESTILO
V	PETEK, DNE 5. MARCA 1971, BO V ŠTORAH REDNA KRVODAJALSKA AKCIJA. ODVZEM KRVI BO OD 6. DO 14. URE
V	KULTURNEM DOMU. PRIDITE V CIMVECJEM ŠTEVILU!
Komisija za krvodajalstvo
Priznanja pomenijo tudi velike obveznosti
BOLEZNI IN BOLNIŠKI STALEŽ
(nadaljevanje iz prejšnje štev.)
Dodatni problem, tako za delavko v proizvodnji kot za delovno enoto, kjer je zaposlena, pa nastopi v primeru nosečnosti žene, tj., ko je nosečnici treba najti lažje in ustrezno delo. Vsaka nosečnica mora dobiti v visoki nosečnosti lažje delovno mesto. V obratih, kjer pa ni mogoče dobiti ustreznega lažjega dela, se mora delavki omogočiti, da preje nastopi svoj porodniški dopust.
Nekatere nosečnice potrebujejo dodatno zdravstveno varstvo zaradi težav z ledvicami, mehurjem, srcem, bolečinami v križu, povečanem krvnem pritisku, zaradi pogostih slabosti, omedlevic in krčnih žil.
Nosečnice po zakonu ne smejo dvigati težjih bremen od 8 kg, pri delu morajo imeti fiziološki položaj, ne smejo biti podvržene prevelikim vibracijam in koncentracijam strupenih plinov, zanje je priporočljivo delo, kjer izmenoma sede in stoje.
Posebna skupina delavcev so mladoletniki, ki so potrebni še posebnega zdravstvenega varstva.
Vsak mladinec ni za težko industrijo; zato mora biti selekcija z zdravstvenega vidika še posebno stroga. Mi sprejemamo na delo mladince po dovršeni metalurški
industrijski šoli in pa tiste, ki so dokončali najmanj 6 razredov osnovne šole. Biti morajo telesno in duševno zdravi, da jih lahko preudarno razporedimo na delo.
Po naših predpisih mladincev pred končanim 14. letom starosti ne smemo sprejemati na delo. Mladinci tudi ne smejo biti zaposleni pri težkih in nevarnih delih ter na nočnih dninah. Pred vstopom na delo morajo biti zdravniško pregledani, nato pa še kontrolirani vsakih naslednjih 6 mesecev. Delovodje in socialni delavci ter varnostni strokovnjaki skrbe za mladince.
Glede na njihov poklic (metalurška šola) razporejamo mladince v obrate; ostale mlade delavce z neustrezno šolsko izobrazbo pa za dobo 1 leta k transportu, nato pa kot pomožne delavce v posamezne obrate in delavnice.
Moška mladina raste do 22. leta. Zato mora biti vse do te starosti zdravniško strogo nadzorovana, da bi se pravočasno izognili npr. deformacijam skeleta, tuberkulozi in poklicnim boleznim.
Zaradi določene brezbrižnosti in slabše presoje so bolj predi-sponirani k nezgodam. Zato jim dodeljujemo starejše delavce, ki nanje pazijo in jih smotrno uvajajo v delovne procese.
Od samega začetka je treba mladino navajati na red, varnostno disciplino, čistočo in uporabo varovalnih sredstev.
Pri mladini je treba preprečevati alkoholizem, nezdrave navade in slabe odnose do sodelavcev.
Tisti, ki vodijo mladino, se morajo zavedati, da so moralno odgovorni za strokövno, to je varno in zdravo uvajanje v delo.
Delo delovodij ni brez težav, mladina ima svoje probleme in muhe. Surove besede ne dosežejo zaupanja pri mladi generaciji; potrebna je zlasti vzgoja. Pri tem pa naj sodelujeta tudi industrijski psiholog in socialni delavec.
Mladino je treba navajati na zdravo življenje in ji nuditi dovolj možnost) za šport in udejstvovanje v različnih organizacijah.
Higiena in zdravstveno varstvo delavcev pomenita dolgoročno investicijo, ki je neprimerno cenejša, kot sicer znašajo stroški za bolezni, invalidnost ali smrt.
Za dobrobit novosprejetih in stalnih delavcev je potrebno uresničevati načela medicine dela, ki so uspešna tako za posameznika kot za celoten delovni kolektiv.
Medicina dela v metalurškem kolektivu protežira preventivo in jo povezuje s kurativo in socialno medicino.
Namen in smoter medicine dela je trojen:
a)	Pomagati pri selekcionirani izbiri delavcev za dela, ki so določena za črno metalurgijo kot predvideva popis delovnega mesta.
b)	Sodelovati s tehniki in organizatorji dela ter pri tem doseči, da bo delo zdravo in varno.
c)	Vplivati na dobro psihofizično stanje, delovno kondicijo in razpoloženje delavcev.
Omogočiti jim splošne zdrave življenjske pogoje doma in na delovnih mestih.
Eden od važnih problemov, ki ga ne smemo zanemariti, je komunalna higiena v podjetju in zunaj njega.
Komunalna higiena proučuje in sanira splošne življenjske pogoje, ki so v industrijskem območju večkrat nezadovoljivi in se kažejo kot patogeni faktorji.
Med patogene faktorje prištevamo predvsem:
—	škodljive ekshalacije indù strije,
—	neurejeno preskrbo s pitno vodo,
—	odstranjevanje odpadnih snovi,
—	stanovanjske probleme,
—	slabe možnosti za rekreacijo,
—	in podobno.
Komunalna higienska neurejenost ogroža delovni kolektiv in družbo v celoti, tako da se zvišuje število izgubljenih dni na račun obolelosti.
V podjetju samem pa je važna in zadostna sanitarna-higienska ureditev in redno vzdrževanje sanitarij, kar pripomore k večji zdravstveno-epidemiološki in kulturni vzgoji.
Preverjeni statistični podatki o visokem številu nezgod in bolezni v zvezi z delom, smrtnih primerov in invalidnosti zahtevajo, da je treba pri programiranju tehnoloških procesov vključiti tudi tehnično varnost dela.
(konec prihodnjič)
Malo za šalo malo za res
Prav ti je, kaj pa toliko govoriš o dobičku in malici!
Si zaprl vrata, lahko odpeljem?
Pravijo, da so malice drage, pa poglej koliko porcij uničijo in ukradejo.
STORSKI ŽELEZAR. Glasilo de-lovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. ing. Janez Bar-borič, Friderik Jemejšek, Anton Vlackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. ing. Niko Zakonjšek in Ivan 2mahar — Tisk CETIS grafično podjetje Celje — 1971
Jiiiiiimimimiiiiiimimimiiiiiiimiiiiiimiimmiiimiimmmiimiiiimiiiiimmmiiiiimiimimiimiiiimim
FOTO VESTI
Gasilci so imeli svojo letno konferenco. Desetar, v preteklem letu zelo uspešne članske desetine Andrej Meze sprejema iz rok predsednika ing. Slavka Plesnika priznanje.
V Pakistanu se pri firmi Karimi mudita ing. Ciril Gorišek in Gabriel Logar na osnovi pogodbe o tehnični pomoči pri ulivanju trdih valjev za mlinsko in sladkorno industrijo.
KADROVSKE VESTI
V mesecu januarju 1971 so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni skupnosti :
Iz JLA so se vrnili:
LORGER FRANC, delavec, livarna sive litine, KAČIČ SILVO, orodjar, mehanična delavnica, BREČKO FRANC, premikač, promet, KÜSTER DRAGO, delavec, valjarna.
Novi člani delovne skupnosti:
ZORC FRANC, strojni ključavničar, KACIN JOŽEF, delavec, LAH DÜMINIK, delavec, GRAČNER FRANC, delavec, GUČEK ROMAN, delavec — vsi so se zaposlili v valjarni. V livarni sive litine pa : ZUPAN LADISLAV, livar. V livarni valjev: GUDALO-VIĆ ŽARKO, delavec, PINTER MARJAN, delavec, PUNOSEVAC MARKO, delavec, TOMPLAK FRIDERIK, delavec, KOPRIVC JOŽE, delavec, JAZBEC JOŽEF, delavec, Na ekspeditu: ŠKET JURIJ delavec, PUŠNIK FRANC, delavec, VODEB ALOJZ, delavec, PLEVNIK FRANC, delavec. V elektroobratu : PETROVIČ STANISLAV, PK elektrikar; v energetskem obratu: VRESNJAK VILHEM, delavec, GORENJO JANEZ, kovač, DIACI CIRIL, o-bratni elektrikar. V jeklarni se je zaposlil HOHNJEC ANTON, delavec in TERŽAN MIRKO, delavec; na elektroplavžu JAZBIN-ŠEK ALOJZ, delavec, na prometu ŽVEGAR EMIL, delavec; v ob-delovalnici valjev KERIČ STOJAN, strugar. Na OTK OMERZU MIHAEL, strojni tehnik in v komercialnem sektorju TURNŠEK DANIJELA, ekonomist.
Na odsluženje kadrovskega roka je odšel:
STARLEKAR BOJAN, delavec v mehanični delavnici.
Po lastni želji sta odšla iz delovne skupnosti:
GROBIN IVAN, strugar iz mehanične delavnice in POZNIČ IVAN, delavec iz valjarne.
Z A H V AL A
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega nadvse dragega očeta in moža
Jožeta Pešalta
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno še kolektivu Železarne Store, pogrebnemu odboru sindikalne podružnice in obratu livarne II za podarjene vence in sočustvovanje ter poslovilne besede.
Iskrena hvala organizacijam, društvom in občanom za darovano cvetje in izraze pietete in sožalja v teh težkih trenutkih.
Še enkrat vsem prisrčna hvala!
Žalujoča žena, hčerka in sin
Samovoljno so prekinili delovno razmerje:
KACIN JOŽEF, delavec iz valjarne, ŠRAMEL VIKTOR, delavec iz livarne sive litine, VREČAR MARJAN, strojni ključavničar iz elektroobrata, HOLCIN-GER IGNAC, delavec iz ekspe-dita, HAJNŠEK LEOPOLD, delavec iz livarne valjev, IBRAHI-MOVIČ RAMIZ, strugar iz obde-lovalnice valjev, IBRAHIMKA-DIČ MESUD, strojni ključavničar iz mehanične delavnice, DROFENIK JANEZ, delavec iz valjarne, ČEPIN ALOJZ, strugar-ski pripravnik in POTOČNIK JANKO, delavec iz valjarne.
Naraščaj v družini so dobili:
SIVKO MILKA iz splošnega sektorja in SIVKO IVO iz komercialnega sektorja, KOLAR FRANC, st., iz avtooddelka, KREGAR OTO iz prometa, VRHOV-ŠEK FRANC in MLAKAR A-LOJZ — oba iz valjarne.
Čestitamo !
Na novo življenjsko pot so stopili:
DEČMAN MILAN iz valjarne, ZDOLŠEK JOŽE iz jeklarne, JANČIČ MARJANA iz finančnega sektorja in PERPAR BOŽIDAR iz livarne sive litine.
Na novi življenjski poti jim želimo obilo družinske sreče!
UPOKOJENI SO BILI:
SIKOŠEK KARL, rojen v Štorah dne 19. 1. 1911. V Trbovljah se je izučil mesarskega poklica.
Najprej je delal v svojem poklicu v očetovi mesariji in to do leta 1944 — z vmesno 2-letno prekinitvijo, ko je bil zaposlen v Samotami Štore. V Železarni se je ponovno zaposlil avgusta 1946. Razporejen je bil na delo v valjarno, kjer je delal vse do 1. 2. 1971, ko je bil starostno upokojen. Najprej je delal kot valjar na fini in grobi progi, nato pa kot predvaljar.
ŽALER FRANC, rojen v Ločah pri Poljčanah dne 15. januarja 1927. V letu 1948 je začel delati pri Železniškem transportnem podjetju v Rogatcu kot delavec, kjer je bil štiri leta. Nato je delal pri gradbenem podjetju »Beton« Celje, februarja 1954 pa se je prvič zaposlil v Železarni Sto-
re ter delal kot premikač in nad-premikač v obratu promet do 1963. leta. Nato je bil premeščen v obrat valjarno, kjer je delal kot valjar. Tako je delal v našem podjetju, s kratko prekinitvijo v letu 1963, 16 let. Dne 12. 1. 1971 je bil invalidsko upokojen.
ZDOLŠEK JANEZ, rojen 7. 2. 1926, sedaj stanuje v Štorah 36. Do 14. 1. 1947 je bil ves čas doma in delal kot dninski delavec pri raznih kmetih. Tega dne se je zaposlil v Železarni Store in to v ekspeditu, kjer je delal 10 mesecev. V jeseni je bil vpoklican v JLA in se dne 15. 12. 1949 ponovno zaposlil v naši delovni organizaciji in sicer v livarni sive litine, kjer je tudi opravil izpit
za žerjavovodjo in to delo opravljal vse do 14. 1. 1971, ko je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja upokojen kot invalid I. kategorije.
KOŠARKARJI S POLIVO PARO
V lanskem letu smo veliko brali o uspehih košarkarjev, tako doma, kakor tudi na tujih terenih. Kaj pa zdaj? Odgovor je preprost in obenem razveseljiv. Naši košarkarji trenirajo s polno paro in lahko rečemo, da si po končanem prvenstvu niso privoščili tako kot je bila navada, niti ure počitka.
Že samo dejstvo, da so se plasirali v slovensko consko ligo, ter da se sami zavedajo, da še ne znajo vseh košarkarskih veščin, jim je dalo novega poleta.
Preteklo nedeljo so v okviru pfiprav odigrali prvo prijateljsko tekmo s ŠSD Prebold in jo dobili s 105 : 80.
Želimo jim še več uspehov ter dober start v novi sredini.
Ladislav Kaluža
Novitete v strokovni tehniški knjižnici
Zbirka zakona iz stanbene oblasti, Bgd. 1970, S-0280.
Litje po modeljam iz penopo-litirola ,Moskva, 1970, S-2621.
B. Kraut: Strojniški priročnik 1967.
Gasbestimmung in Eisen und Stahl, VEB Verlag, Leipzig, 1968, S-2622.
Tehnologija holodnoi štampovki vidavlijenijem, Moskva, 1970, S-2620.
Propisi o pravnim posledicama osude, Bgd., 1966, S-0278.
Osnovni zakon o preduzečima, Bgd., 1970, S-0277.
Komentar zakona o ekspropri-aciji, Bgd., 1968, S-0276.
Machu W. : Oberflächenvorbe-hundlung von Eisen -und Nicht-eisenmeatllen, Leipzig, 1957, S-2623.
Feldhus H.: Feuerfeste Stoffe in der Stahl- und Eisengiesserei. Schile & Schoen 1970, S-2619.
Hernija i tehnologija. Tehnički priručnik 1971, inv. 3180.
Hundert Kniffe für den praktischen Former, 'Muenchen, 1951, S-0281.
Formeln u. Tabellen fuer Zeichner u. Konstrukteure. Teil I. Grundwissen, 1968, inv. 3182.
Priručnik za primenu zakona o sretstvima radnih organizacija sa objašnjenjima, Beograd, 1970, S-0282.
Gubenko B. A.: Strojiteljnije konstrukciji s primenneniem plastmass. Izd. Moskva, 1970, S-3488.
Indentifikacija i apparatura dlja statističeskih issledovannii. Nauka, 1970, S-3487.
Privremeni tehnički propisi za fundiranje na šipovima. Grđž-knjiga, 1960, Bgd., S-2624.
Elektrotehnički priručnik 1971 Tehnika, Bgd., 1970, S-inv. 3200.
Kruglova A. I.: Klimat _ i ograždajoščije konstrukciji. Izd. Moskva, 1970, S-2627.
Indukcijonnaja naplavka tver-dih splavov, Moskva, 1970, S-2628.
Mali Jože: Priročnik o stroškovnem računovodstvu z metodami obračuna proizvodnje, Lj., 1970, S-0288.
Hoffmann Kurt : Stahltreppen, Stuttgart, 1969, S-3491.
Inženjersko tehnički priručnik. Knjige 1—6, »Rad«, Bgd., 1970.
Šifrant poklicev z navodili za izpolnjevanje, Lj., 1970, S-0289. Gradževinski koledar 1971, »Tehnika« Bgd., inv. 3219.
Turk I.: Stroškovno računovodstvo, Lj, Ek. fak. 1970, S-3493.
Giesserei-Kalender 1971, Due-sseldorf, 1971.
Tabellenbuch fuer Rohrverbraucher, Leipzig, 1969, S-0244.
Hoffmann G. : Industrieoeffen, Band II, Leipzig, 1970, S-2626.