GLASILO
KOLEKTIVA
JARŠE
MAREC 1957 CENA DIN 10'—
St. 3 — vi
Bilanca 1956 je bila soglasno sprejeta
V	torek, 26. februarja 1957, je delavski svet na svoji redni seji obravnaval potrditev bilance za leto 1956,
V|Prašanje tarifnega pravilnika in razpravljal o stanovanjski zadrugi.
Predsednik DS tov. K-unc Božo je članom delavskega sveta, katerih je bilo 23, in vabljenim nečla-n°m DS prečita! bilanco z Objasnjevanjem posameznih
delov,
V	bilanci smo slišali poročilo o zasedanjih DS in podjetja o delu kolegija podjetja ter o požarno
varnostni službi, o varnostni službi in o zdravstveni 2aščiti. Nadalje je bilo podano poročilo o revizijski ^misiji, katera je na željo podjetja pregledala poslovanje lansko leto maja in junija, nadalje o zdravstveni reviziji in o kontroli glede plačevanja prispevkov družbi. V kratkem je bilo povedano tudi o pregledu 0 delovni zaščiti, katera je bila izvedena lani decembra. V drugem delu govori bilanca o proizvodnji, iste je razvidno, da je bilo v predilnici zaposlenih ljudi, da so ti ljudje delali sorazmerno z enako storilnostjo kakor prejšnja leta, da pa plan ni bil ^Polnjen zaradi zastoja kot posledica izpada električ-neSa toka v zimskih mesecih januar in februar 1956. Skupni povprečni izostanek v predilnici je znašal 5>6 %.
V	tkalnici je bilo govora predvsem o grlu, ki je da križno previjalnem stroju in na saškem snovalu.
a odstranitev tega grla je nujno potrebno misliti na ^Vestičijo v pripravljalnici s tem, da se nabavijo novi Potrebni stroji. Tudi v tkalnici plan ni bil v celot: zPolnjen zaradi izpada produkcije na račun redukcije eloktričnega toka v že omenjenih mesecih. Skupni Povprečni izostanek v tkalnici je nekoliko nižji kot Prejšnje leto in je znašal 6,2 %. Velike težave povzroča Pemotenemu delu v tkalnici raznolikost tkalnih strojev Z4 vrst) in pa nesmotrno urejeni oziroma pomanj-kljivi prostori.
V	oplemenilnici povzročajo podobne težave kakor tkalnici povprečno zelo iztrošeni stroji in raznoli-
081 istih. Majhna produkcija je posledica starega dačina barvanja preden namesto v kadeh in aparatih r bo zatorej treba misliti slej ko prej na nabavo 8°dobnejših strojev, da se tako dvigneta storilnost in aiiteta. Nekateri stroji v naši oplemenilnici so izko-
riščeni 100 %, nekateri celo samo 20 %. Ta diferenca je posledica raznolikega oplemenitvenega dela s tkaninami.
Povprečni izostanek v oplemenilnici je znašal v letu 1956 — 3,31 %. V filmski tiskarni se je storilnost dvignila; nekatere naprave v tiskarni so se s samostojno pregraditvijo preuredile in tako omogočile kvalitetnejše delo na istih. Iz uporabe se je v sklopu tiskarne izločil kontinuirni parilnik, ki je bil ne-
Šef računovodstva dr. Jerovec Franc
rentabilen in neekonomičen. Nabavil se je nov zvezdni parilnik, ki pa je bil v preteklem letu šele v montaži.
Fluktuacije ni bilo. Povprečni izostanek pa je znašal 4,8 %.
V	vseh proizvodnih oddelkih se je kvaliteta dela dvignila tudi na račun sposobnejših ljudi, kateri so si med letom pridobili na raznih tečajih potrebno znanje in pa kvalifikacijo.
Produkcija je bila v bilanci omenjena le v številkah ter se giblje v višini preko 2 milijard dinarjev ter je iz priloženega pregleda v bilanci razvidno, da je prodaja potekala v redu in nemoteno.
Nabava je bila tudi v preteklem letu povezana s prodajo, treba bo pa v bodoče misliti tudi na to, da se na novo formira oddelek za nabave, kakršnega že imamo za izvozno - uvozne zadeve.
Skupno se je nabavilo 5171 ton materiala, in to premog, les, železo, pomožna sredstva, barve in kemikalije ter surovine kot so lan, konoplja in bombažna preja. Vse te surovine so se nabavljale v domačih obratih in deloma v inozemstvu, kar velja predvsem za kvaliteten lan, ki je iz domačih podjetij precej pomanjkljive kakovosti,
V	poročilu o zaposlenosti je bilo podano številčno stanje zaposlenih po kvalifikaciji in razdeljeno nadalje na nameščence in delavce, iz česar sledi, da je odstotek zaposlenih nameščencev v podjetju zelo nizek napram podjetjem z enakim številom zaposlenih.
V	nadaljevanju poročila bilance je bilo slišati o obratnih sredstvih, iz česar je bilo videti, da je bilo finančno poslovanje podjetja v skladu s predpisi in brezhibno.
H koncu je bilo podano poročilo o finančnem rezultatu ter poročilo o izvozu in uvozu ter poročilo ° delovanju družbenega standarda. Temu poročilu je sledil odmor, med katerim se je razvila manjša diskusija med posamezniki na poedina vprašanja.
Po odmoru je bilo z nekaterimi odgovori utemeljeno to in ono, nakar je dal predsednik DS sprejem bilance za leto 1956 na glasovanje. Vsi navzoči člani DS <23 + 1) so z dvignjenimi rokami sprejeli bilanco ter jo s tem potrdili.
V nadaljevanju zasedanja je podal predsednik DS .uročilo o delovanju iniciativnega odbora zadruge za gradnjo stanovanjskih hiš ter v razvijajoči se diskusiji objasnil pomen te zadruge, nakar je DS sprejel sklep, da se d otira v to stanovanjsko zadrugo po din 250 OOft— na člana zadruge oziroma skupno dinarjev 5 000000.— s pripombo, da se višek denarja porabi za gradnjo stanovanjske hiše za podjetje, katero pristopa kot član te stanovanjske zadruge.
Pri zadnji točki, obravnava tarifnega pravilnika, je predsednik DS poročal članom, da je bil tarifni pravilnik izobešen več kakor 14 dni ter so bile na istega vložene nekatere pritožbe, ki jih je obravnaval predhodno že UO podjetja. O tej zadevi je poročal predsednik UO tov. Zabukovec Lado. Bistveno se tarifni pravilnik ne spremeni ter je bil tako sprejet z veliko večino glasov. Proti ni glasoval nihče, nekateri posamezniki pa so se glasovanja o sprejemu pravilnika vzdržali.
S to točko je bilo 3-urno zasedanje zaključeno S poudarkom, da bo okoli 8. marca izredna seja DS, na kateri se bodo obravnavala vsa ostala tekoča vprašanja v zvezi z nemotenim delom podjetja.
Sprejem novih članov v organizacijo ZKJ v našem podjetju
V četrtek dne 21. februarja t. 1. se je vršila v našem podjetju mala, pa vendar prisrčna in pomembna svečanost. V lepo okrašeni mali sindikalni dvorani je imela naša tovarniška osnovna organizacija ZKS izredni sestanek, na katerem je bilo sprejeto v vrste zveze komunistov 7 novih članov iz vrst tovarniške mladinske organizacije. Sprejeti so bili:
1.	tov. P er Ivanka, tkalska vajenka,
2.	tov. N o 1 i m a 1 Pepca, iz mokre predilnice,
3.	tov. Kavčič Magda, iz tkalnice,
4.	tov. Kavčič Stana, tkalska vajenka,
5.	tov. L e t nar Marija, iz tkalnice,
6.	tov. Troha Anica, iz mokre predilnice,
7.	tov. Majdič Franc, iz predilnice.
Predani delavskemu razredu in idejam Marxa io Lenina, so sledili klicu naše partije in so tako z današnjim dnevom postali člani one velike organizacije, ki ne samo v naši domovini, temveč v vsem svetu postavlja nove temelje človeški družbi, v kateri vidimo jamstvo za boljše in srečnejše življenje delovnih ljudi.
S kratkim nagovorom je novo sprejete člane pozdravil in jim čestital k sprejemu sekretar naše tovarniške OO ZKS tov. Kokalj Viktor. Za njim je govoril še in jim čestital kakor tudi osnovni organizaciji k tej pomembni svečanosti član občinskega komiteja tov. Krašovec Velimir. Čestitke k sprejemu je izrekel tudi član občinskega odbora SZDL tov. Pavlič Miha-
Za sprejem se je v imenu vseh sprejetih zahvalila tov. Kavčič Magda, katera je obljubila, da bodo vse zadane naloge, ki jih bo postavila pred nje organizacija, z veseljem in častno izpolnjevali.
Vsi novo sprejeti člani so prejeli v spomin na to svečanost po eno knigo, podjetje jim je pa priredil0 v obratni menzi malo zakusko.
K sprejetju jim tudi mi iz srca čestitamo.
Novi člani ZK OPO INDUPLATI
P. n.
»KONOPLAN«
Stran 3
St. 3
Kaj pravi naš nabavni . . .
Uredništvo Konoplana se je napotilo na našega nabavnega tov. Tom at Vilija z nekaterimi vprašanji in ga prosilo, da nanje odgovori.
Tov. Tomat, 'ki v Induplati že leta opravlja službo nabavnega v vseh letnih časih in v vseh prilikah, ima mnogo skušenj v pogledu nabave, in prav zato so njegovi odgovori za nas vse še bolj zanimivi.
Na postavljena vprašanja nam je takole odgovoril:
1.	Kaj se največkrat nabavlja, kaj manjkrat?
V tovarni Induplati se največkrat nabavljajo razne surovine za pridelavo platnenih izdelkov, in to je '— lan, konoplja, bombažna preja in razni kemični Preparati ter anilinske barve, kakor tudi ostali material, ki se ga rabi za dokončno izdelavo blaga.
Kaj se manj nabavlja je težko reči, kateri material naj bi bil, ki se ga manj rabi v naši industriji.
2.	Kakšno je poslovanje z našimi dobavitelji?
Naši dobavitelji, moram priznati, nudijo vse, kar
je v njihovi moči, seveda, ako imajo na zalogi zahtevane artikle oziroma material. Glavno, kar mora biti °d strani nabavljača, je to, da ve kaj hoče kupiti in v katere svrhe se bo rabilo.
Pri vseh nabavah je glavno od nabavljača to, da ima zaupanje od strani dobavitelja in od uprave svoje tovarne. Nabavljač mora biti v vsem univerzalen, imeti mora dobro strokovno znanje, poznati dobro vse blago, ki ga dobavlja in imeti dobre odnošaje z dobaviteljem in upravo podjetja.
3.	Časovni roki pri naročilih oziroma dobavah.
Roki nabave so prav različni, ker se mora
v vsakem pogledu paziti na to, ako ima dobavitelj na zalogi zahtevani material. V glavnem moram spet priznati, da so dostikrat velike težave z nabavo blaga, ki ga pri nas še primanjkuje in se v takih primerih r°k nabave kaj rad zavleče, seveda skušamo pri nas vse te ovire na kakršen koli način premostiti.
4.	Kateri artikli so najbolj kritični?
Izmed vseh artiklov, ki so pri nas v nabavi najbolj kritični, so — pisane kovine — raznih dimenzij, specialna žlahtna jekla in vse orodje, ki ga potrebujemo za popravilo raznih specialnih strojev. Zaenkrat
Mo m delali v meseca jaaiaria 1951
Izpolnitev količinskega plana:
predilnica...........................103,3	%
tkalnica.............................100,2	%
gasilske cevi........................122,3	%
Izpolnjevanje norm je bilo sledeče:
Predilnica	114,00 %—v normi delalo 238 delavcev
tkalnica	107,40 %—v normi delalo 336 delavcev
°Plemenilnica	100,55 % — v normi delalo 63 delavcev
tiskarna	118,00 % —v normi delalo 16 delavcev
Povprečno doseganje norm je bilo 109,4 % in je skupno delalo v normi 655 delavcev.
Konec januarja smo imeli zaposlenih delavcev in Uslužbencev 1023 in 22 vajencev.
V času od 22. januarja do konec meseca smo imeli redukcijo električne energije v višini 33 %, ki ni bistveno vplivala na izpolnitev plana, bil pa je izpad Produkcije v predilnici in tkalnici.
naše tovarne še ne proizvajajo take vrste specialnega orodja in smo popolnoma odvisni od uvoza. Težkoče, ki jih imamo, so tudi pri nakupu raznih utensilij.
5.	Kako je z dobavno konkurenco (izbiro dobaviteljev).
Glede konkurence pri dobaviteljih je težko izbirati, ker so vse naše trgovine po enem merilu, nobena od teh trgovin ni tako popustljiva, da bi nudila cenejše blago, kakor druga, ker so cene precej izenačene in ni v tem pogledu opaziti kakršne koli konkurence. Konkurenca se opaža predvsem v kvaliteti blaga, po-strežljivosti in pažnji s strani komerciale posameznega podjetja.
6.	Moje pripombe za izboljšanje nabavnega poslovanja.
Za izboljšanje nabave je potrebna predvsem notranja koordinacija med posameznimi oddelki, to se pravi, z glavnim skladiščem podjetja kakor tudi z vsemi ostalimi. Predlagam, da bi bilo nujno sklicati vsaj enkrat mesečno sestanek strokovnega kolegija, vodij skladišč in nabavljača, kjer bi se točno ugotovila potreba v nabavi raznega materiala in kjer naj bi se reševali vsi pereči problemi takih vprašanj.
Kar se tiče prometnih sredstev, je zadovoljivo, in ni s te strani nobenih težkoč.
Izjavljam, da sem v splošnem zadovoljen in mi nabava ne dela nobenih posebnih ovir, ker sem v nabavljanju popolnoma verziran. Obenem pa se zavedam, da je od mojega dela odvisno tudi ostalo delo v tovarni ter se te svoje dolžnosti do skupnosti in do celotnega kolektiva — dobro zavedam.
Tovariš Tomat Vili
Nepravilne težnje po linearnosti
Eden od poglavitnih elementov, od katerih je odvisna produktivnost v naših podjetjih, je plačni sistem. Cim bolj je namreč delavec pri svojem delu stimuliran, tem bolj se bo trudil in tem večji bo njegov delovni učinek. Zato je plačni sistem predmet številnih diskusij v naših delovnih kolektivih, veliko pozornost pa mu posvečajo tudi državni organi. Tako na primer je bilo na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine o plačnem sistemu več govora kakor na prejšnjih zasedanjih. Ugotovljeno je bilo, da današnji plačni sistem še vedno ne ustreza naši gospodarski politiki.
S tem še ni rečeno, da je v današmjih tarifnih pravilnikih vse zanič, je pa v tarifnih pravilnikih mnogo napak; ki bi jih bilo treba popraviti in omogočiti delavcem večjo stimulacijo.
Da bi se izboljšal gmotni položaj delavcev in uslužbencev, je v letošnjem letu predvideno povprečno povečanje plač v gospodarskih organizacijah: visokokvalificiranim in kvalificiranim za 10 % in nekvalificiranim za 5 %.
V	nekaterih podjetjih menijo, da bi bilo potrebno povečati vsem delavcem in uslužbencem linearno za 10 % oziroma za 5 %. Drugi menijo, da bi bilo treba osvojiti načela, ki veljajo za povečanje plač državnih uslužbencev. Posledica takšnega mišljenja je zaključek, da zato, ker za najvišje državne uslužbence ni predvideno povečanje plač, tudi visokokvalificiranim strokovnjakom v podjetjih ne bi smeli povečati mesečnih prejemkov.
V	podjetjih so pripravljene nove tabele tarifnih postavk na osnovi obstoječega nivoja. Drugi del teh priprav je zajel razdelitev skupne vsote v posameznih skupinah. Ob določanju tarifnih postavk je bilo treba vzeti v obzir značaj posameznih delovnih mest oziroma njihov pomen za uspeh podjetja.
Pri tem torej ne gre za linearno povečanje plač, ampak za povečanje, ki naj stimulira delovna mesta po načelu: vsakomur po njegovem delu.
-r
Delavec jo nalije naložen tanini y podjetja, zato je trela za niia sirteti...
tako si je moralo misliti naše vodstvo, ko se je odločilo za kuhanje in razdeljevanje toplih malic — enolončnic, ki naj bi bilo ceneno a izdatno okrepčilo med delovnim časom našim delavcem in nameščencem.
Nekako z nezaupanjem smo gledali, ko so začeli podirati in preurejevati del kopalnice, iz katere naj bi zrasla nova kuhinja za kuhanje malic. Kje bo iz tega kaj, smo si rekli, kdo bo pa kupil odnosno plačal toplo malico, ko že žemlja s koščkom salame stane 25 dinarjev, saj iz tega ne bo nič. Če pa to kopalnico preuredijo, ni pa nič hudega, bodo imeli naši ključavničarji vsaj enkrat »voreng« garderobo. Takih nevernih Tomažev nas je bilo več, ki smo se to pot le zmotili. Adaptacija kuhinje je šla naglo v zaključno fazo. Prišel je kotel in druga kuhinjska oprema, ki je dala kuhinji kar čeden notranji izgled. Kmalu nato so napolnili kuhinjsko omaro z gorami skodelic - porcij in so se tudi pokazale nove kuharice z lepimi belimi predpasniki in rutami na glavi — mi smo si pa mislili: sedaj gre pa zares.
In se je tudi zares začelo. V ponedeljek, 11. februarja, se je začelo kaditi iz kuhinje in prijeten vonj se je širil okrog naših delavnic. Ob 10. uri, ko se je začela ta dan tudi polurna pavza — so začele nositi dekleta na pladnjih vroče malice. To pot so nam pripravili vampe s krompirjem, pa moram reči, da je bilo okusno in tudi dovolj za 20 dinarjev. Ob prijetni glazbi, ki nam jo posreduje po zvočnikih naša uprava, nam je malica prav dobro teknila.
Tako skrbi za nas že 14 dni naša kuhinja za malice. Včasih je naročnikov več, včasih nekoliko manj, vendar se pa obroki sučejo od 250 do 300 porcij, kar nam priča, da radi segamo po malicah in se koristimo s tem, kar nam je uprava podjetja po sklepu delavskega sveta pripravila za naše okrepčilo med delom-
Za to skrb smo upravi podjetja in delavskemu svetu hvaležni. Želimo le, da bi te malice ostale vsaj na tej višini, da se ne bi poslabšale in da bi v kuhinji vladal vedno tak red in čistoča. Pa še eno željo imamo. Malice bi radi pojedli v dostojno urejenih garderobah in ne na kolenih pri stroju. Ali bomo to kdaj dočakali?
Prvi obrok iz naše kuhinje
Pn
Hal&iae, bodo trne
tekstilnim izdelkom letos
Z ozirom na povečanje tarifnih postavk delavcem ih nameščencem v gospodarstvu in na ustanovah, se hiarsikdo sprašuje, kakšne bodo cene tekstilnih izdelkov v letošnjem letu. Se bodo le-te znižale ali se bodo zvišale?
Odgovor na to vprašanje je naslednji: cene tekstilnim izdelkom bi morale ostati nespremenjene, ven-dar za visi politika cen od povpraševanja po določe-hem izdelku, zato bi morali pričakovati, da bi se cene znižale, v kolikor bi povpraševanje po tekstilu popustilo. Do zvišanja cen bi ne smelo nikakor priti.
Po društvenem planu za leto 1957 (gospodarski Plan FLRJ), ni predvideno znižanje cen tekstilnim 'zdelkom, razen v primerih, kjer bodo podjetja znižala Proizvodne stroške.
veste kaj piše na tej tablici — nabiti na naše centralno skladišče pom. materiala
PROBLEM STROKOVNIH KADROV
V današnjem času krepkega tehničnega napredka s° Potrebe po dobrem, visokokvalificiranem strokov-bstn kadru zelo velike pri nas in po vsem svetu, ni n Pa mogoče spraviti v sklad z dejanskimi možnost-vzgoje takega kadra. Po naših podjetjih še vedno Pletimo na mišljenja, da lahko dobro izvežbani de-^ci nadomestijo fakultetni kader. Taka pogrešna Pojmovanja moramo čimprej in za vselej razčistiti.
Po številkah iz računov nekaterih naših gospodar-h strokovnjakov je pravo stanje pravzaprav tako: °s bo našemu gospodarstvu potrebnih 66 700 novih valificiranih delavcev, prihodnje leto 75 700, čez ne-ai let pa po 85 000. Doslej delujoče šole lahko dajo ahio p0 45 ooo takih ljudi. Te številke obsegajo teh-hi fakultetni kader in kader srednjih strokovnih šol.
Pri tem ne smemo sprejeti pogrešenega sklepa, v So te potrebe v naši industriji prehodne in, da bo doglednem času nastopila zasičenost. Zaradi pri-a bomo navedli trenutno stanje v ameriški indu-
striji, ki je sedaj najbolj razvita po vsem svetu. Njihove fakultete dajo brez srednjih strokovnih šol vsako leto po 23 000 novih inženirjev. To število pa predstavlja samo 58 % dejanskih potreb gospodarstva. Zaradi tega pa se je razvila v ameriškem gospodarstvu prava vojska za strokovnjake, med tem ko je za našo industrijo značilno nezadostno ali skoraj nič zanimanja za pravilno vzgojo strokovnih kadrov.
ZDA na primer takole rešujejo problem izobrazbe višjega tehničnega kadra. Študenti se vpišejo na fakultete in mnogi med njimi dobijo že takoj rezervirano mesto v podjetju. V dogovoru s fakultetami preživijo ti ljudje znaten del svojega šolanja v tovarni.
V naših pogojih je za sedaj še precej ovir, da bi v doglednem času sprejeli katerega od teh sistemov. Naše fakultete so vskladile svoj program drugače. Nekatere naših fakultet so uvedle od ene do treh obveznih enomesečnih praks v podjetjih, kjer se študentje seznanijo s splošno strokovnimi vprašanji in s proizvodno organizacijo.
Vkljub temu naša podjetja niso vedno zainteresirana za sprejemanje študentov na prakso. Če gre za njihovega štipendista, je vse v redu, če pa je treba sprejeti druge študente ali tuje štipendiste, pa ne gre več. Tako dobijo fakultete mesta za svoje študente na podlagi zelo obširnega dopisovanja s podjetji, nakar jih razporedijo na mesta, kjer bodo vršili že omenjeno enomesečno prakso. Pozitivnih odgovorov s strani podjetij ni ravno mnogo, in to včasih tudi iz
objektivnih razlogov, ker podjetja ne morejo nuditi študentom stanovanja in hrane, niti potrebnega strokovnega vodstva pri praksi.
Takih in podobnih variant za praktično izpopolnjevanje študentov je še več, vendar težijo vsi h koncentraciji prakse in zahtevajo popolno podporo podjetij.
Globlje in obojestransko sodelovanje industrije in fakultete je v vsakem primeru prvi pogoj za dvig kakovosti tega visokega strokovnega kadra, ki je kot tak nujen in veliko jamstvo močnega in pravilnega razvoja naše mlade industrije.
Po A. L. Djulajiču — -r
Vpliv predenja na izgled tkanine
Tkanine, ki s svojim izgledom in figurami spominjajo na slonovo kožo, se imenujejo »elefant krep« tkanine.
Take tkanine se uporabljajo za izdelavo ženskih oblek. Pri tkanju so te tkanine gladke, šele pri nadaljnji obdelavi v topli vodi, se pojavljajo raznovrstne figure. Tkanina je komponirana tako, da je vsakih 8 votkov vitih v drugo smer. To se pravi 8 votkov z »S« zavoji in 8 votkov z »Z« zavoji. Tudi od številke preje je odvisno, kakšne figure dobimo. Možno je figure dobiti tudi s 4:4 ali 2 :2 votka »S« in »Z«. Ugotovljeno je, da se dobi neenak »krep« efekt v primeru, da viskozni rajon ni specialno obdelan pred predenjem. Zaradi tega se vrši škrobljenje. To se dela s pomočjo želatine in lanenega olja, pri čemer se dobi po končani obdelavi izvenreden »krep«. Važno je, da se izdela preja, ki ima enako število zavojev na enoto dolžine, ker je to eden glavnih pogojev za izdelavo dobre »krep« tkanine.
Vloga glicerina v tekstilnem tisku
V napredku, doseženem v zadnjih letih z uvajanjem novih postopkov barvanja vlaken, se ni glicerin samo obdržal, temveč je tudi doprinesel k izpopolnitvi
procesa tiskanja. Nedavno izvedena anketa o uporabi glicerina v tekstilni industriji je pokazala, da 90 % glicerina služi za tisk in apreturo. Higroskopnost glicerina daje barvnim goščam za tisk potrebne lastnosti. Glicerin olajšuje vezanje in omogoča dolgotrajno obdržanje teh potrebnih lastnosti barvnih gošč. Poleg tega se z njegovim dodajanjem dosežejo lepše barve, boljše izkoriščanje barvil in vezanje na vlakno. Pri preveliki uporabi glicerina pa dosežemo nezaželene efekte. Zato moramo paziti pri sestavi recepture.
Vlaženje zraka s pomočjo novih aerosol-aparatov
Z razliko od dragih klima naprav se lahko z aerosol-aparatom doseže isto stopnjo vlažnosti, ki se potem avtomatsko obdrži. Vlaženje se vrši s fino meglo (velikost vodnih kapljic je od 1—2 mikrona), s čimer se doseže enakomerna vlaga v vsem prostoru. Aparat se priključi na vodovodno omrežje in porabi 0,8—1,8 l/h vode. En aparat zadostuje za 200—250 m’-Za vlaženje večjih prostorov se vzame vrsto aparatov, vezanih v baterijo. Aparat je sestavljen iz elektromotorja, ki s hitrim vrtenjem črpa vodo iz nižje stoječega soda in zaradi centrifugalne sile meče delce vode na lamelasti razpršilec, ki dela fino vodeno meglo. V gornjem delu aparata močan zračni tok piha to meglo v prostor. Ta aparat je opremljen tudi z zaščitnim filtrom na prah.
Uporaba mazil na bazi disulfita za mazanje tekstilnih strojev
Z uvajanjem mazil na bazi disulfita se poizkuša v tekstilni industriji postopoma zamenjati normalno mazanje z mineralnimi olji. Delo z disulfitnimi preparati, ki jih je več vrst in prihajajo v trgovino v obliki paste, je zelo enostavno. Podmazuje se samo l-<krat na 14 dni. Poleg tega je odlika tega sredstva še v tem, da omogoča čisto delo z ozirom na tkanino, ker olje velikokrat brizga in zamaže tkanino.
Ivo
Vprašanje gradnje stanovanjskih hiš
Izvršni odbor sindikalne podružnice v Induplati, je sklical na željo svojih članov interesentov sestanek s temo Vprašanje gradnje stanovanjskih hiš.
Stanovanjska kolonija INDUPLATI
Sestanek je bil v sindikalni pisarni v Induplati, ter je izvršni odbor povabil še interesente iz sosednjih podjetij, tako da se je v torek, 5. februarja, zbralo nad 70 povabljenih interesentov.
Poleg interesentov-graditeljev je sindikalni izvršni odbor povabil tudi predstavnike domžalske občine kot tolmače k temu vprašanju. Vabilu so se odzvali tajnik občine Domžale tov. Lenček, ing. Jamšek kot gradbenik, referent za gradnje tov. Stenovec, nadalje pravni referent domžalske občine in referent za finance iste.
Sestanek je otvoril predsednik sindikalne podružnice Induplati tov. D r a 'š č e k Kristijan. Poudaril je pomen tega sestanka in v nadaljevanju takoj prosil predstavnika domžalske občine za podrobnejša pojasnila.
Pomen akcije za gradnjo stanovanj v zadružni obliki je objasnil tov. Lenček. V izvajanju se je kot prvo dotaknil najvažnejšega vprašanja, kateri so sploh pogoji, da se lahko posameznik odloči za gradnjo svoje lastne hiše. Takoj uvodoma je izločil one kandidate, ki že zidajo. Ti imajo najmanj možnosti vključiti se v zadrugo graditeljev stanovanj. Nadalje je omenil, da po predlogu okvirnega pravilnika dobijo potrebne kredite za gradnjo stanovanj posamezniki P° prioritetnih razredih, katerih je šest. Nadalje je pojasnil, da se kredit dotira iz fonda za gradnjo stanovanj, v katerega vsi zaposleni vplačujejo preko delo-
dajalca 10 % plačnega fonda. Interesent za najetje uredita, je lahko vsaka pravna oseba, to se pravi vsakdo, ki ima redne mesečne dohodke, nadalje podrtja, ustanove ter teritorialne politične organizacije. k eno besedo, kredit prejme vsakdo, ki je kreditno sposoben, to je, da lahko odplačuje mesečno svoje anuitete.
Nadaljnji pogoj je, da se pri gradnji z najmanj-Slmi stroški doseže kar največji efekt, da se pridobijo sodobna stanovanja s potrebnimi pritiklinami, to j_e Kopalnico, straniščem, vodovodom in električno nape-bavo ter kanalizacijo in cesto. Za uresničitev teh po-8°jev, je omenil tov. Lenček, je najprimerneje, da se interesenti vključijo v zadrugo za gradnjo stanovanj. Preko te zadruge je nato najlaže izposlovati vsa posebna dovoljenja, nadalje je možno taki zadrugi dobiti prostor gradnje z že naprej predvidenimi komunalnimi napravami, kakor so bile prej omenjene.
.. Iz vsega tega sledi, da je tendenca, da se čim več Judi vseli v eno hišo oziroma vrsto hiš.
Kakor je že uvodoma omenil tov. Lenček, je naj< ugodnejša možnost za gradnjo stanovanj ali stano-anjskih hišic v obliki zadruge, za katero je okvirno Pripravljen pravilnik, ki ga morajo interesenti - zadružniki z nepomembnimi popravki sprejeti.
Nekaj členov pravilnika pravi:
Za ustanovitev zadruge mora biti najmanj 5 članov uteresentov, ki imajo pogoje, da postanejo zadružniki,
sprejeti morajo pravilnik,
Prejmejo zemljišče in potrebna sredstva za grad-nJ° ter gradbeno dovoljenje in gradbeni elaborat (vse ^ občine).
Zadruga skrbi za redno odplačevanje dolgov,
. član zadruge ne more postati, kdor je že lastnik Jano van j a ali hiše na teritoriju občine Domžale.
. Vsak član zadruge mora vplačati v gotovini ali jugačni vrednosti 15 % od vrednosti gradnje in din 000.— v gotovini.
Pravico do stanovanja imajo člani zadruge po vrstnem redu trajanja staža članstva v zadrugi.
Pravice in dolžnosti članov zadruge so dedne. Dedič zadružnika ima iste pravice do stanovanja kakor sam zadružnik, kot je to iz pravilnika razvidno, lahko pa dedič tudi nadaljuje z odplačevanjem dolgov n. pr. umrlega člana zadruge.
Jamstvo članstva je enkratno.
Zadruga za gradnjo stanovanj se razpusti, če tako odločijo člani zadruge ali po nalogu odločbe sodišča v posebnih primerih.
Toliko pojasnila je podal tov. Lenček, iz nadaljnje diskusije pa so se osvetlili nekateri primeri, katere je iznesel tov. Rojc Edi. Niso bili vsi pozitivni primeri niti vsi negativni. To je stvar podrobnejše obravnave, v katero se pa sestanek ni spustil.
Besedo je povzel- tov. ing. Jamšek, ki je na osnovi dveh osnutkov demonstriral izgled vrstne hišice in to v eni varianti pritlične in v drugi varianti enonadstropne. Pri prvi varianti so vsi prostori pritlični in znaša zazidalna površina 72 m2, pri drugi varianti pa znaša zazidalna površina nekaj preko 50 m2. Cena ene in druge hišice je od 1000000 do 2 000 000 din, delna neugodna razmestitev je v tem, ker je možno dovesti svetlobo v stanovanje razen pri krajnih stanovanjih le z dveh strani. Pozitivna lastnost pa so ekonomičnost gradnje ter pocenitev izgradnje komunalnih naprav, to je vodovoda, električne napeljave in ceste ter kanalizacije.
Z nekaterimi tolmačenji, katere je vmes podal še pravni referent tov. Gregorič, je bil sestanek zaključen okoli 16. ure.
Kot prvo je bil sprejet sklep, da se odpeljejo interesenti v Ljubljano ter si na licu mesta ob tolmačenju strokovnjakov ogledajo izgled takih hišic, kakor jih je predlagal ing. Jamšek in ostali govorniki.
-v
Fantje se poslavljajo, k vojakom se pripravljajo
Tudi fantje iz našega kolektiva se te dni od nas °slavijajo ter se pripravljajo na odhod k vojakom ? odsluženje kadrovskega roka. Kdo bi jim zameril o 0 so bili zadnje dneve malo bolj glasni in korajžni, , Se je tu pa tam iztrgal iz mladih grl vesel vrisk, fhak
veselja in zadovoljstva (pa tudi prikrite žalosti, ipi
določe VSlUyU V
ko bo
b° vstopil v našo ljudsko armado in oblekel za
ko
moral zapustiti svojo ljubico), da je prišel čas,
cen čas vojaško obleko.
Taka poslavljanja niso nič novega. Tudi vedno -OPrej so pri odhodu k vojakom fantje peli in vriskali rp ^eta in matere pa jokale, kakor, da mora tako biti. ž Sre iz leta v leto, iz roda v rod, vendar pa sedaj bistveno spremembo. Fantje ne gredo sedaj več v ^ oljševalnice ali celo kaznilnice, kot smo prej hort, ’• V kasarni jih ne čaka več trda, brezobzirna ka-^ rska pest, kjer si bil vse drugo, samo človek ne. Jih ^anes se fantom tega ni treba več bati. V kasarni W S*.cer res čaka stroga disciplina, ki se pa izvaja ob .^ko-vzgojno, da ne moreš imeti občutka brez-2lrne trdote, kot je bilo to nekdaj.
	
I 1 - j	k
	v «
	
JVoš najstarejši sodelavec tov. Jagodic Joško
Stran 8
»KONOPLAN«
Zato odhajajo naši fantje sedaj k vojakom veliko laže in z večjim veseljem, ker vedo, da jih v kasarni čaka novo tovarištvo, vedo, da si bodo v armadi pridobili novega znanja, novih izkušenj, da jim bo življenje, ko se vrnejo med nas, lažje in lepše. S takimi pogledi v bodočnost so se poslovili od nas naši mladinci v soboto, 23. t. m.
Tovarniška mladinska organizacija jim je ta dan pripravila lep poslovilni večer v tovarniški menzi, na katerega so povabili tudi predstavnike uprave podjetja in partijske organizacije. Želeli so, da bi se pred odhodom še enkrat skupaj pogovorili o tem, kar je bilo dobro ali slabo, kaj so delali prav ali kaj ni bilo prav, kar jim naj bi bilo napotilo v novo življenje.
V sredi najlepšega razpoloženja jim je tov. direktor v lepem kratkem nagovoru želel srečno pot in mnogo uspehov v pridobivanju vojaških znanosti. Iz-
St. 3
razil je željo in upanje, da se bomo zopet kmalu vi' deli v našem podjetju. Prav tako je želel, da bi 56 pridno oglašali od vojakov s pismi, da bomo vedeli kako jim gre, mi pa bomo njim pisali, kako naše po<*' jetje napreduje in kaj je novega v kolektivu, kar ji*1 bo gotovo zanimalo. Na ta način ne bomo popolnem8 ločeni med seboj, ostali bomo pisemsko povezani.
Navdušeni nad takim tovarištvom v kolektivu, k* ga sedaj začasno zapuščajo, so zarajali v noč in še v zgodnjih jutranjih urah se je slišalo ubrano petje:
Al’ me boš kaj rada imela, ko bom nosil sukno belo...
Pa kdo bi jim zameril... ali nismo to mi?
Našim fantom-regrutom želimo tudi mi srečno P°* in, da se kmalu vrnejo z novimi izkustvi v našo sredo
Pn
v
8. marec, v vsakdanjem življenju nepomemben datum, je vendar za naše žene socialistke eden najpomembnejših, saj je to praznik naših žena, katerega praznujejo na pobudo Klare Zetkin, že od leta 1910, vse socialistke sveta. Ta praznik ni nastal slučajno, zanj so se morale žene boriti in v zvezi z njim so se borile za svojo enakopravnost, za svoje pravice.
Čas teče in življenje beži mimo nas s hitrimi koraki. Kaj pomeni življenjska doba človeka, nič in vendar neizmerno mnogo. Koliko sprememb lahko nastane v tem kratkem času, toliko, da jih človek niti dohajati ne more. Poglejmo samo spremembe v tehniki, katere so nastale v kratkem času, stvari, ki so se ti včeraj zdele nemogoče, se ti danes v atomski dobi zde povsem navadne in razumljive. Kakor je z razvojem tehnike, tako je tudi z razvojem družbe, stari nazori se morajo umakniti novim, popolnejšim, ki priznavajo vse pravice vsakemu človeku in ne poznajo diskriminacije.
Žene, še ne dolgo tega, sužnje tedanjega družbenega reda, navezane na svojega moža »gospodarja«, brez pravic do izobrazbe, svojega poklica in javnega udejstvovanja v politiki, vidimo danes na vseh področjih. Zavesa med moškim in žensko je padla, žena delavka - intelektualka je postala enakopravna možu delavcu - intelektualcu. Oba se lahko enako udejstvujeta na vseh družbeno gospodarskih in političnih področjih. Nikakor ne moremo trditi, da je prišlo do teh sprememb le slučajno, ne — naše žene socialistke so za te spremembe bojevale težak, krvav boj, rama ob rami s svojimi možmi v času narodnoosvobodilne vojne. Pravice, katere danes uživajo, so zaslužene in nihče jih nima pravice kratiti. Kakor vemo, so se med NOV in takoj po vojni žene pri nas v velikem številu vključevale v politično in družbeno življenje. Zadnja leta pa lahko trdimo, da jih opažamo vedno manj v vseh naših upravnih forumih, kjer so bile poprej močno zastopane. Poglejmo samo primere pri
naših samoupravnih organih, pa bomo videli, kolik odstotek naših žena je zastopanih v njih in v naši*1 družbenih organizacijah. Ne moremo trditi, da so bi*8 žene odrinjene, temveč se je marsikatera odtegnil8 družbenemu delu zaradi tega, da se je lahko temelji' tej e posvetila svoji družini, da lahko v miru opravil8 svoje poslanstvo žene-matere. To so v glavnem on8' ki jih je delo utrudilo, ker so bile vedno aktivne, škod8 le, da nimajo naslednic v mlajših, ki bi se morale s8' znani ti z njihovimi izkušnjami in nadaljevati njihov8 plodno delo. Žene v našem podjetju prevladujejo P° številu, zato ne bi smele stati ob strani samo kot opa' zovalci in nekonstruktivni kritiki, temveč bi moral8 aktivno poseči v naše gospodarstvo, sodelovati z ot' gani našega samoupravljanja in soodločati pri važni*1 gospodarskih in političnih vprašanjih.
Vem, da imamo med svojimi vrstami še nazad' n jake, ki mislijo, da žena spada le v kuhinjo in mord8 še kam, češ, da mora vršiti samo poslanstvo žen8' matere in gospodinje — ne, ta se presneto moti, **e tako misli. Današnja žena ni več navajena suženjski*1 metod, navajena je, da samostojno misli, navajena j8 biti gospodarsko samostojna — navajena je soodloča** v važnih vprašanjih tako kot moški.
Ob dnevu, ko praznujemo svoj praznik, se žarni' slimo nad svojim dosedanjim delom in napravimo n8' črte za bodočnost, da bo naše delo plodno na vs8*1 področjih. Predvsem skrbimo tudi za lastno izpop0*' njevanje v gospodarskopolitični in kulturnoprosvetn1 smeri, kajti le z znanjem lahko krepimo svojo m0**’ le na ta način bomo lahko sodelovale na vseh po8*' roč j ih. Ob našem prazniku pa napravimo še en skl8?’ in sicer ta, da se bomo tudi žene oglašale s primerni1111 članki v našem kolektivnem glasilu ter tudi s ^ dokazale, da smo v večini.
Žene moramo postati vodilna sila za napredek 1,1 dvig storilnosti v našem podjetju.
Ha i/ujmoc!
Soparni zrak valovi nad pokrajino. Ozračje mučno Pritiska na zemljo, na človeka, ne pusti mu skoro di-hati. Na nebu se zbirajo črni oblaki. Pripravlja se ne-v'hta. Močan veter pripogiblje in lomi drevje. Vetru se Pridruži še grmenje, bliski in treskanje. Strele švigajo po nebu. Ena udari v nezavarovano hišo. Treskanje se ponavlja. Ulijejo se goste debele kaplje. Iz tega viharja se izvije grozen krik:
»Na pomoč! Gori!«
Lopa jasna poletna noč. Vaščan se pozno v noč vrača iz mesta. Med potjo se ustavi v obcestni gostilni. Nekoliko vinjen se vrača proti domu. Med potjo kadi. Ogorek dogorele cigarete odvrže. Ta pade v stelnjak. Počasi se začne smoditi, nastane plamen. Šele, ko je Jezik plamena v strehi, opazi nekdo, da gori. Skoči Po Pomoč. Med tuljenjem sirene se slišijo zamolkli kriki;
»Gori! Na pomoč!«
Bliža se deseta ura zvečer. Delavci v tovarni se Pripravljajo za odhod. Vsem se mudi. Nekdo v naglici Pozabi zapreti motor. Vse tiho je. V tej tišini se iz
nezaprtega motorja izvije nenasiten plamen. Morda je kje v bližini človek, ki to opazi. Z grozo v srcu skoči k sireni, da pokliče na pomoč vešče ljudi. Vsaka minuta je pri požaru dragocena, zato je treba pohiteti, da ne vstane klic »na pomoč«, ko je že prepozno.
Tako se tu pa tam večkrat ponavljajo primeri požara. Tudi če smo v postelji, nas klic »na pomoč« dvigne. Pohitimo na kraj pogorišča. Vsak človekoljuben državljan pomaga reševati in gasiti.
Skoro v vsaki vasi obstoja gasilno društvo, ki skrbi za varnost ljudi in njihove imovine v primeru požara.
Tudi v naši tovarni obstoja gasilno društvo. Člani se gotovo z zavestjo vadijo ravnati z razpolagajočim gasilnim orodjem. Sleherni med njimi mora imeti zavest, da je v primeru požara lahko odločilna oseba. Lahko veliko pomaga pri gašenju, ali pa celo prepreči nenasitni ogenj. Pa ne samo člani gasilnega društva, ampak tudi vsak drug državljan lahko prepreči ogenj. Treba je samo nekoliko pazljivosti pa se bo omejilo število groznih krikov: »Na pomoč! Gori!«
VESELA KRONIKA
»Ja, madona, kaj ste vsi tako shi kot sem jes,« je Zadnjič robantil Janez, ko je iskal posojilo, ki ga je tlujno potreboval. Prvo je vprašal tov. direktorja za ttesojilo »iz fonda za prosto razpolaganje«, nato se je ^Potil na Cilko, blagajničarko samopomoči in šele Prl Miri (blagajna DITTIS-a) ga je dobil.
Takih kandidatov je več, sem si mislila, ko sem Sfhntala, da vkljub pismenemu nalogu uprave pod-lia včasih ne vedo, kam naši avtomobili peljejo. Sem °tela na skok v Ljubljano pa so mi rekli, da danes *j°beden ne pojde v Ljubljano, istočasno sem pa zve-a> da so bili že »vsi« na potu v Ljubljano.
j	Ja, ja, je le boljše imeti konje, samo ne take kot
, šargo ali kako se imenuje, ki se ti na vsem te 6rn spteši ter strese z voza vse, kar ima naloženo r Pti tem divjanju niti »Peternelov! vili« ne priza-s°- No, zmanjkalo res ni nič, ker se je zgodilo to na teačem dvorišču, toda če bi se to zgodilo izven s aje Induplati, bi se pa stvar lahko kaj neprijetno
k°nčala.
^ Jaz sama se najbolj na svoje noge zanesem, saj Ponesejo in seveda moj nosek tudi, v vse kote, le sa ne razumem, da nihče ne zabrani »pešcem« poti ko igrača, katerega so si naši fantje s pomočjo e avskega sveta Induplati s toliko mu j e zgradili. Naj
Količani zatorej v bodoče uporabljajo pot tam, kjer je, Partizan Jarše pa naj skupno z našo upravo enostavno »prepove« hojo preko igrišča.
O higiensko tehnični zaščiti sem že zadnjikrat govorila, vendar sem pri natančnejšem pregledu tega pravilnika pogrešila člen, ki bi govoril, kako naj bodo oblečeni vsi tisti, ki se med šihtom kopajo. Zgodi se namreč lahko, da se po končanem kopanju prehladijo, pa bo spet marodiranje na račun obratne nezgode.
Z uvedbo prodajanja tople malice, ki so jo naši delavci in nameščenci še bolj toplo pozdravili, se je pričel tudi 30-minutni odmor.
Odmor je končno le odmor, toda zakaj se nameščenci ne prijavijo za skupni izlet, kakor vsi ostali oddelki našega podjetja, ne razumem. Če vede ne gredo, je za to vzrok morda premalo smisla za družabnost, ali morda premalo potrebe za odmor ali pa pomanjkanje denarja, kar je pa najmanj verjetno. Kateri od vzrokov je pravi, bomo pa zvedeli do prihodnje številke, do tedaj pa
nasvidenje
Spelca
PERSONALNE SPREMEMBE Vstopili so:
Hočevar Stane, str. ključav., v ključav. delavnico, S 1. II. 1957,
Urbanija Viktor, kovač, v remont tkalnice, s 1. II. 1:957,
Šimic Miro, str. ključ., v pripravljal., s 16. II. 1957, Urbanija Olga, nameščenka, v mezdno knjigov., s 1. II. 1957,
Kropivšek Tončka, nameščenka, v komercialo, s 15. II. 1957.
Izstopili so:
Bečaj Slavka, tkalka, samovoljno zapustila delo, Šeruga Kristina, tkalka, izstopila na lastno željo, Mušič Alojz, predilec, izstopil na lastno željo, Janežič Franc, predilec, samovoljno zapustil delo, Žavbl Marija, tkalka, samovoljno zapustila delo, Balon Herman, tkalec, odšel na odsluženje kadrovskega roka,
Šimic Drago, električar, odšel na odsluž. kadrov, roka,
Lopatič Slavka, nameščenka, sporazumno z upravo podjetja.
Poročili so se:
Kokalj Roza, predica, poročena Hočevar,
Škrjanc Ciril, tkalec gasilskih cevi,
Oštir Marija, tkalka, poroč. Vilič,
Makovec Vinko, tkalski mojster in Zabret Marija, tkalka,
Košmrl Dragica, motovilka.
Uprava podjetja sporoča, da se morajo na toplo malico vsi interesenti abonirati odslej vsak ponedeljek iz razloga, da se pripravi potrebna količina prehran-benega materiala za kuhanje. Težave, ki nastajajo s tem v zvezi pri onih, katerim se bo malica delila brez jedilnega lista, se opravičuje s tem, da za 20.— din pač ni mogoče servirati drugega kot »a la carte«, ki pa seveda ne bo objavljena.
Pozivamo zato vse delavce in nameščence, da se tudi nadalje v isti meri poslužujejo tople malice.
Izdaja v 650 izvodih kolektiv tovarne »Induplati« Odgovorni urednik: Otmar Lipovšek Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
IZ UREDNIŠTVA
Uredništvo sporoča, da ima na razpolago za zbiratelje Konoplana še nekaj doslej izišlih številk, katere lahko prejmejo interesenti v uredništvu (tiskarni) po ceni 5.— din za 1 izvod.
Na razpolago so še te številke: 10, 12, 13, 14, 15,
19,	20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35 (vse iz letnika I) ter številke 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 10 iz letnika V.
Vse nenavedene številke so razprodane in jih ni.
Na 1. redni seji Konoplana je bil sprejet predlog, da se pripravi organizacija razstave Induplati v besedi in sliki skozi desetletja, ki bo meseca maja letos v prostoru društvene sobe poleg menze.
Namen razstave je prikazati tiskani in slikovni material, ki obstaja, našim delavcem in nameščencem ter njihovim svojcem.
Vabimo vse imetnike slik ali kakršne koli publikacije ali tiskovin (plakati, vabila, voščila in podobno), da jih dajo organizatorjem za razstavo na razpolago.
V poštev pridejo vse slike, iz katerih je razvidno življenje v Induplati ali iz življenja v družbeno političnih organizacijah v okviru Induplati.
Material zbira tov. Lipovšek (tiskarna). Ves dostavljeni material bomo nepoškodovan vrnili.
Zunanji naročniki oziroma prejemniki Konoplana
naj pismeno sporočijo vsako spremembo naslova, da ne bo neljubih urgenc. Naslove oziroma spremembe sporočite na naslov uredništva našega glasila.
SPORED FILMOV KINA INDUPLATI
16.—'17. marca 1957:
»Houdini«, ameriški barvni film,
20,	—21. marca 1957:
»Klic divjine«, ameriški film,
23.—24. marca 1957:
»Pedagoška pesnitev«, ruski film,
27.—28. marca 1957:
»Trobente opoldne«, ameriški barvni film,
30.—31. marca 1957:
»Dama s kamelijami«, ameriški film.
DEŽURNI ZDRAVNIK ZA PODROČJE DOMŽALE-JARŠE
17. marca 1957 — dr. Šiška Marija,
24. marca 1957 — dr. Kremžar Maks,
31. marca 1957 — dr. Sluga Gabrijel,
7.	aprila 1957 — dr. Šiška Marija,
14. aprila 1957 — dr. Kremžar Maks.
Kadar boste ob nedeljah iskali zdravniško pomoč, jo iščite pri navedenih zdravnikih.
Stanovanja zdravnikov:
dr. Šiška Marija — Zgornje Jarše 21, I. nadstropje desno, _	'
dr. Kremžar Maks — Domžale, Industrijska ul. 7, [ I. nadstropje,
dr. Sluga Gabrijel — Rodica 14, vhod z dvorišču6 strani.