Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenturt • Verlagspostamt / PoStni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 01Z022464
Tiskovina 1 Poštnina platana pri posti 64290 Tržič
1
P. n.
Koroška osrednja knjižnica "dr.France Sušnik"
Na gradu 1
2390-Ravne na Koroškem - SLO
SLOVENSKI VESTNIK, Tarviieritr. 16, A-9020 Celovec
Celovec»četrtek * 31. januar 2002

IK
štev. 5 (3154) • letnik 57 • cena 0,73 evra
Sejo sosveta lahko skliče samo njegov predsednik
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA, DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJIC IN PISATELJEV
vabijo na slavnostno prireditev ob
slovenskem kulturnem prazniku in ob 100-letnici rojstva pesnice Milke Hartman
v dvorano fresk v samostanu v Vetrinju pri Celovcu v sredo, 6, februarja 2002, ob 19. uri
NASTOPAJOČI: Moški pevski zbor »Foltej Hartman«, Ansambel,, Drava, Klavdija Daniel in Franci Kuežnik kot recitatorja. Slavnostni govornik bo Feliks J. Bister.	Prisrčno vabljeni!
Q redsednik koroške svobodic njaške stranke dr. Martin Strutz je kritiziral zveznega kanclerja zaradi seje sosveta, ki bo naslednji teden na Dunaju in bo obravnavala odločitev ustavnega sodišča v zadevi dvojezičnih napisov. Zahteval je tudi, da naj bi zvezni kancler sejo odpovedal. Poleg tega je tudi kritiziral dejstvo, da je na sejo povabljen kot ekspert univ. prof. dr. Kolonovits, ker je na Koroškem »zadosti kvalificiranih pravnikov«, tako Strutz.
Predsednik sosveta dr. Marjan Sturm je dejal za javnost, da na podlagi zakona o narodnostnih skupnostih in na podlagi pravilnika skliče seje predsednik sosveta in ne zvezni kancler. Slednji torej ne more krat-komalo prepovedati sklic sosveta. Poleg tega je sosvet na svoji zadnji seji meseca decembra 2001 v Bilčovsu soglasno sprejel sklep o sklicu seje sosveta, na kateri naj bi se obravnavalo vprašanje odločitve ustavnega sodišča v zadevi dvojezičnih napisov, torej je bil sklep sprejet tudi z glasovi obeh predstavnikov svobodnjaške stranke. Nadalje je bil sprejet tudi soglasen sklep, da naj se na sejo povabi univerzitetni strokovnjak. Univ. prof. dr. Kolonovits šteje med najboljše strokovnjake, saj je pred kratkim izdal monografijo »Sprachenrecht in Österreich«.
Predsednik sosveta dr. Marjan Sturm je še dodal, da »se
BOKSARSKI MITING 4—
KDAJ: v petek, 1. 2. 2 ob 19. uri
KJE:
hotel TRIGON v Celovcu
Na sporedu so mešani dvoboji koroških boksarsklih klubov. V glavnem dvoboju se bosta spoprijela naš rojak in avstrijski vi-cešampion Franci Wieser ter Beljačan Manuel Rieger. Vstopnina: 6 evrov
Ljubitelji boksa prisrčno vabljeni!
čudi reakcijam dr. Strutza, saj je razprava o odločitvi ustavnega sodišča še kako tudi v odgovornosti sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja. Tudi kar se tiče strokovnjakov, ne more biti tako, da bi le
koroški pravniki poznali manjšinsko varstveno zakonodajo. Da pa je povabljen na sejo tudi zastopnik deželne uprave je samoumevno in je bilo že v preteklosti tako«.
Seja sosveta bo torej 7. februarja na Dunaju.
SLOVENIJA
Novi minister za evropske zadeve
PVržavni zbor Republike Slo-L/venije je imenoval na izpraznjeno mesto ministra za evropske zadeve sodelavca iz kabineta premierja vlade in mi-
TRADICIONALNEGA PLESA SAK PRI $0$TARIU V GLOBASNICI so se poleg članov predsedstva udeležili tudi članski igralci, trener Lojze Jagodič, sponzorji in pa seveda pristaši in navijači Slovenskega atletskega kluba. Plesna družba se je dobro zabavala ob zvokih ansambla »Svetlin« in se radostila brhkih deklet na izboru miss SAK.	Foto: Štukelj
PREBLISK
■ Slovenski šumniki - to so glasovi, ki jih zapisujemo s strešicami - so res nekaj eksotičnega, nenavadnega, tujega in sploh neznanega. Nove osebne izkaznice so se izkazale, na srečo v poskusni fazi. za popolne ignorante. Pri tem seveda ne mislim, da smo samo Slovenci tisti, ki imamo tako nenavadne priimke kot Lipuš, Perč. Rov-šek. Žnidar in podobno. Med prebivalci Avstrije jih je še celo morje, ki imajo madtarske, srb-sko-hrvaške, turške, španske, švedske in kaj vem še kakšne priimke.
V dobi pločevinastih idiotov
-	S tem so mišljeni računalniki
-	je seveda problem natisniti še kaj drugega kol tista dva ducata črk nemške abecede.
Zato se sliši kot pustna šala.
da pripravljalei, designerji, us-lutbenci ministrstva ali kaj vem kdo je še odgovoren za ta hec, niso pomislili, da se ne piše vsakdo Mayer ali Moser.
Pa da bi kdo ne mislil, da je samo v Avstriji tako. Nacionalna radiotelevizija v Sloveniji ima teletekst brez nacionalnih
Strešice in hački
črk. Tako beremo, da delajo usnje iz koze in da je škof imel maso. da je soba ventila zamašena. da ima medved močno sapo in podobno.
V Avstriji nameravajo napako popraviti. Lepo in edino logično in normahio.
črke morajo ostati črke!
S. W.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
vabi na
tradicionalno spominsko svečanost
v nedeljo,
3. februarja 2002, ob 11. uri
ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža na pokopališču v Svečah
Poleg polaganja vencev in nagovorov bo kulturni spored s pevci in recitatorji.
Skupaj se bomo poklonili spominu bork in borcev, ki so darovali življenja v boju proti fašističnemu nasilju. Prav tako bo spomin veljal vsem, ki so bili žrtve nacističnega preganjanja. Inž. Peter Kuhar, predsednik ZKP
nistrskega svetnika dr. Janeza Potočnika. Dosedanji minister Igor Bavčar je namreč odstopil od funkcije, ker se je odločil, da bo kariero raje nadaljeval v gospodarstvu. Nedavno je bil imenovan za predsednika uprave Istra benza v Kopru. Mesto ministra za evropske zadeve pa je v Sloveniji trenutno izredno pomembno, ker čakajo državo sklepna pogajanja o treh pomembnih poglavjih. To so regionalna politika, kmetijstvo ter proračun v finančni politiki. Potočnik je bil že doslej aktivno vključen v pogajanja z Evropsko unijo in ima podporo domala vseh parlamentarnih strank, ob dejstvu, da gre vsaj formalno za nestrankarskega politika. Vsaj na začetku bo dr. Janez Potočnik opravljal tako funkcijo ministra kot tudi pogajalca z EU. A. K.
Slovenci po svetu
I leč kot četrtina slovenskega V naroda, okoli 500.000 Slovencev živi zunaj matične države. Od tega je 60.000 državljanov Slovenije s stalnim bivališčem v tujini. Odnos do Slovencev v zamejstvu ureja zakon, do ostalih pa ne, zato je državni zbor sprejel resolucijo o odnosih s Slovenci po svetu. Novost je določba, ki omogoča slovenskim državljanom s stalnim bivališčem v tujini sodelovanje na volitvah, tistim pa, ki se želijo vrniti, je treba omogočiti čim lažjo pot
Sobota	Kulturni
2. februar 2002	dom
20.00	»Danica«
v Šentprimožu
igra Alpe-Adria-Band
Na programu bo še vrsta presenečenj
Vsi, od btizu in daleč, prisrčno vabljeni!
DVOJEZIČNO ŠOLSTVO IN POLITIKA	TISCHLERJEVA NAGRADA
strutz (fp) grozi z »novo obliko« Počastili so dr. Valentina Inzka
Qredsednik koroških svobod-I njakov Martin Strutz očitno nima drugih skrbi kot zaostrovati vzdušje ter odnose med obema narodoma v deželi in provocirati strah ter negotovost med starši šoloobveznih otrok. Tarča njegovih izpadov je ponovno dvojezično šolstvo. In to v trenutku, ko Korošice in Korošce tarejo velikanski socialni in finančni problemi, ko je vse manj dela in vse več brezposelnih. To pač niso področja, na katerih bi si njegova stranka nabirala politične točke. Vrhu tega pa Strutz s svojimi odvečnimi zahtevami potrjuje, kako nezadostno pozna materijo.
Zahteval je namreč, da je treba preveriti jezikovno znanje vseh otrok, ki obiskujejo dvojezični pouk. Prav tako da je treba dognati, ali so starši in učitelji zadovoljni s tem šolskim modelom.
Seveda je Strutz svojo napoved povezal z masivno grožnjo, ki za prihodnje ne obeta nič
dobrega. Po njegovem da je »treba razmišljati o novih oblikah manjšinskega šolstva«.
Ker Strutz svoje grožnje ni bolj preciziral, smo ga prosili za točnejšo obrazložitev. Na žalost ga nismo dosegli oz. se kljub obljubi njegove pisarne, da bo to storil, ni povezal z nami. Bo že vedel, zakaj!
Kako akcionistična in neutemeljena je napovedana grožnja veljaka koroških svobodnjakov, kaže kratek pogled na pristojnosti članov deželne vlade. Po zakonu je koroški deželni glavar tudi predsednik deželnega šolskega sveta. To je trenutno Haider, Strutzov strankin kolega. Torej, če so res pomanjkljivosti v šolskem sistemu, potem naj jih Strutz ne zlorablja v škodo in na račun otrok, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, ampak naj pokliče na odgovornost svojega tako navadnega člana stranke, ki se je samohvalno oklical za »dobrega deželnega glavarja«. -a-o-
DEŽELA IN USTAVNO SODIŠČE
Razsodba bo objavljena v uradnem listu
p azsodbo ustavnega sodišča l\v zadevi dvojezičnih krajevnih napisov bo koroška vlada morala objaviti v uradnem listu. To ji seveda sploh ne diši, a ker je Koroška še zmeraj del avstrijske zvezne republike in njenega pravnega sistema, ji ne preostane drugega, kot da izpolni navodila ustavnega sodišča. Ker ne more drugače, se Celovec vsaj navzven, za jav-
nost in za propagando, dela močnega in hladnega junaka, ki se ga razsodba ustavnega sodišča nič ne tiče in jo zato obravnava kot postransko in nepomembno stvar. Prav zato deželna vlada s Haiderjem na čelu zmagoslavno razglaša, da bo sicer objavila razsodbo, ne pa utemeljitve.
To je seveda velik nesmisel, a dober propagandni trik, ki mu javnost naseda pod junaškim geslom »Zdaj smo jim pa spet pokazali, kdo je gospodar v deželi«.
Dejstvo je namreč dosti manj heroično: v uradnem listu se objavljajo zgolj razsodbe, nikoli pa ne utemeljitve.
Ifsakoletna Tischlerjeva na- Zerzer je svoje besede namenil in pobuda zajema celo »spra-V grada, ki jo podeljujeta Na- tudi predhodniku dr. Inzka, dr. vo« med različnimi generacija-rodni svet koroških Slovencev Tischlerju, Sadovnik pa je pod- mi, ki sicer niso v sporu, so pa in Krščanska kulturna zveza, je črtal vrline osebnosti dr. Inzka, v stanju oviranega komunici-letos pripadla enemu najzasluž- ki je vselej iskal jasne politične ranja in medsebojnega razume-nejših in najvidnejših osebnosti opredelitve, kar je bilo še pose- vanja in spoštovanja.«
Slavljenec dr. Inzko med predsednikom NSKS Sadovnikom in predsednikom KKZ dr. Zerzerjem
narodne skupnosti, dr. Valentinu Inzku. Dr. Inzko, doma iz Sveč v Rožu, je vse svoje življenje posvetil narodnostnemu delu, bil je nekaj časa predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, inšpektor za dvojezično šolstvo, politik, kulturni delavec, avtor, sodelavec cerkvenih ustanov, ustanovitelj katoliške prosvete, učitelj na učiteljišču, urednik; njegove dejavnosti so neizčrpne.
Na svečani podelitvi v Slomškovi dvorani Mohorjeve, kamor je prišla vrsta visokih predstavnikov javnega življenja, sta nagrajencu v čast spregovorila predsednik KKZ dr. Janko Zerzer in predsednik NSKS Bernard Sadovnik. Dr.
bej pomembno v težavnih povojnih časih.
Dr. Inzko se je aktivno zavzemal tudi za sožitje med slovensko in nemško govorečimi deželani, »kot sopredsednik nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije si je pridobil posebne zasluge pri uveljavljanju enakopravnega sožitja v krški škofiji« (Sadovnik). Citiral je tudi Vinka Ošlaka, ki je o dr. Inzku zapisal: »Dr. Valentin Inzko je osebnost, ki na Koroškem uteleša pristnega duha sprave. Ne le sprave med Nemci in Slovenci, ki se zdi najtežja, tudi sprave med obema slovenskima taboroma, ki v resnici ni lažja; njegova spravna pripravljenost
Kulturni program na podelitvi so prispevali cerkveni zbor iz Sveč pod vodstvom dr. Antona Feiniga, združeni moški zbor »Kočna« in AGV Harmonie pod vodstvom Ferdinanda Kullniga ter snaha mezzosopranistka Bernarda Fink-Inzko z bratom basbaritonistom Markom Finkom ob klavirski spremljavi Špele Filipič-Kržan. Svoj govor pa je predstavila tudi zmagovalka govorniškega natečaja Carmen Košutnik.
Dr. Inzko se je vidno ganjen zahvalil za počastitev in poudaril pomen dela za sožitje v deželi.
Podelitvi je sledila družabnost in zakuska.
Čestitkam dr. Inzku se pridružuje tudi Slovenski vestnik!
SEJA ZBORA NARODNIH PREDSTAVNIKOV
Izboljšati je treba informacijsko dejavnost
r\obrih šest tednov po raz-U sodbi ustavnega sodišča v zadevi dvojezičnih topografskih napisov se je Zbor narodnih predstavnikov prvič sestal. Člani zbora so med drugim razpravljali o razsodbi ustavnega sodišča ter sklenili predlog za novelizacijo Zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976.
Pogajalski partner je Dunaj
Uvodoma je predsednik NSKS Bernard Sadovnik, ki je pred dnevi šel s tako imenovano temeljno izjavo v javnost, poročal, daje deželna vlada v zadevi podpore dvojezičnim otroškim vrtcem sklenila odredbo o delovanju kuratorija. Kar zadeva ORF oz. delovanje Radia dva, da se stvari menda ne razvijajo slabo, vsi da so proti ukinitvi slovenskih oddaj v ORF in za delovanje Radia dva.
Sadovnik je pred zbranimi odborniki poudaril, da v vsem podpira mag. Rudija Vouka. Za
topografijo, to je za postavitev manjkajočih dvojezičnih krajevnih napisov, je zvezna vlada edini pogajalski partner. Z deželno vlado pa se je seveda treba pogovarjati. Nikakor pa Slovenci tako imenovanih »domovinskih organizacij« ne bojo sprejeli kot pogovorne in pogajalske partnerje. Ponovno pa je Sadovnik poudaril, da je v vseh pomembnih manjšinskih vprašanjih treba uskladiti mnenja in stališča z Zvezo slovenskih organizacij in v KOKS-u.
Desetodstotna kontinuiteta
Razsodba ustavnega sodišča in posledični pojavi so seveda bili težišče živahne razprave, v kateri se sicer niso pokazala politična razhajanja med predsedstvom NSKS in Zborom narodnih predstavnikov, je pa bilo izrečene dosti kritike na račun nekaterih potez predsedstva ter manjkajočega informacijskega pretoka.
Posebna delovna skupina pod vodstvom Pavla Apovnika je pripravila pravna izhodišča v zadevi dvojezičnih krajevnih napisov. Po besedah Rudija Vouka je po pravni plati razsodba jasna: 10 % delež odraža kontinuiteto slovenskega prebivalstva na celotnem dvojezičnem ozemlju, ki se pokriva z veljavnost-nim območjem dvojezičnega šolstva. To pomeni, tako Vouk, »da naših pozicij nimamo spreminjati , kajti za nas velja stanje ob podpisu Avstrijske državne pogodbe leta 1955, ne pa podatki ljudskega štetja 2001, ki vrhu tega še niso znani«.
»Tafelšfurm« v duhu
Politična plat razsodbe pa seveda vključuje tudi pogajanja. Ta pa so samo možna, če je zanje pripravljena tudi druga stran. Na Koroškem te pripravljenosti ni, kajti deželni glavar je jasno zakoličil, da ne bo dodatnih dvojezičnih krajevnih napisov.
Vrhu tega zdaj pobirajo podpise za referendum proti izvedbi razsodbe. To je »duhovni napad na dvojezične krajevne napise«, je dejal Vouk, in zato »se na Koroškem nimamo kaj pogovarjati. Ko bojo spremenili svojo politiko in nehali pobirati podpise, se bomo spet menili«. Pogovorni in pogajalski partner je zdaj edinole Dunaj.
Vouk je svoja izvajanja še preciziral in je koroško volilno oblast pozval, da zaradi protiustavnosti besedila prepove zbiranje podpisov za referendum proti razsodbi ustavnega sodišča. Ta referendum meri na to, da se manjšini vzamejo njene pravice. Prav to pa je po členu 7 ASDP prepovedano.
Zato je treba zahtevati, da se referendum oz. pobiranje podpisov zanj prepove. Vouk je pobiranje podpisov za referendum imenoval »pripravo na nov tafelšturm«.
Informacijska dejavnost
V zadevi sosveta pa je treba preveriti možnost izključitve dobrol-ske podžupanje Christine Piuk.
Kot članica sosveta ne bi smela delovati proti interesom manjšine, pa kljub temu podpira referendum proti ustavnemu sodišču.
Odnose med NSKS in Centrom avstrijskih narodnih skupnosti, ki so že dalj časa hladni in so se zaradi nedavne tiskovne konference Centra na Dunaju še bolj ohladili, bosta obe strani skušali izboljšati. Člani zbora so Centru za njegovo informacijsko kampanjo na Dunaju izrekli pohvalo. Zahtevali so izboljšanje informacijske dejavnosti obeh osrednjih orga-nizacin in redno obveščanje domačih ter'tujih novinarjev. Le tako bo manjšina kos načrtni dezinformacijski politiki koroške deželne vlade.
Soglasno je bil sprejet tudi predlog za novelizacijo Zakona o narodnih skupnostih. Zdaj je potrebna uskladitev z Zvezo slovenskih organaizacij in pritrdilni sklep KOKS-a.
Reginald Vospernik je poročal o seji Sveta publike pri ORF, v katerem on zastopa avstrijske narodne skupnosti.
Franc Wakounig
OTROCI IN JEZIKI
Večjezičnost je recept prihodnosti
Prof. Gombos z vodstvom boroveljskega dvojezičnega vrtca »Jaz in ti«.
Q poznanje, da učenje in zna-O nje jezikov (tudi slovenščine, kar v tej deželi še zmeraj velja za herezijo in ogrožanje deželne enotnosti) dviga poklicne možnosti, počasi kljub vsemu le prodira v zavest nemško govorečih Korošic in Korošcev. Neslavna izjema so še zmeraj določeni vodilni politiki, ki so obtičali na odvečnih in abstruz-nih okopih izključne in edinole zveličavne nemškosti dežele.
Politikov ni bilo
Zato jih tudi ni bilo na izzivno in informativno predstavitev projekta »Izobraževalne šanze zgo-dnjeotroškega učenja jezikov«, ki stajo minuli petek, 25. januarja 2002, v Beljaku pripravila inštitut za pedagogiko na celovški univerzi in Boltzmannov inštitut. Ta zavod se po besedah njegovega vodje Petra Gstettnerja ne glede na ustroj dnevne politike zavzema za dvojezično izobrazbo in s tem za večjo življenjsko kakovost Korošcev, ki jo nudi dvo- in večjezičnost. Pri tem se poslužuje vseh didaktičnih, pedagoških in socioloških, pač znanstvenih pristopov, ki so potrebni za raziskovanje tako kompleksnega pojava, kot je učenje jezikov. Posebno zanimanje in
znanstvena pozornost namenja inštitut učenju jezikov v otroštvu.
Študijski objekt
Kot študijski objekt za preučevanja zgodnjeotroškega učenja jezikov je inštitut izbral Dvojezični vrtec »Jaz in ti« v Borovljah.
Ta vrtec, ustanovljen leta 1997 v samopomoči krajevnih Slovencev, od vsega začetka nudi otrokom dvojezično, slo-vensko-nemško vzgojo in varstvo, pozneje pa so v program vzeli še angleščino. Ta kom-
binacija, namreč otroci z najrazličnejšim znanjem obeh jezikov in še angleščina, za vse tretji in tuj jezik, je seveda za skupino pedagogov, ki je pod vodstvom prof. Gombosa spremljala projekt, bila v vsakem oziru velik izziv.
Boroveljski študijski projekt učenja jezikov je zanimiv tudi zato, ker so bili vanj poleg otrok in vzgojiteljic vključeni tudi starši. Po besedah prof. Gombosa je projekt obsegal vrsto vprašanj: kakšni so izzivi za vzgoji-
teljice, kakšno je jezikovno okolje otrok in vrtca. Najpoglavitnejši pa sta vprašanji socialnega statusa jezika in jezikovno-pedagoškega koncepta vrtca.
Močnejši jezik
Zaradi obče znanih okoliščin in socialnih in političnih zakonitosti slovenščina na Koroškem uživa nizek socialni status. Gombos ugotavlja, da te okoliščine seveda vplivajo tudi na vzgojiteljice, ki zategadelj nimajo vselej sproščenega, enakovrednega odnosa do obeh deželnih jezikov. V tej deželi še zmeraj velja pravilo, da kdor obvlada oba jezika, je manj vreden kot nekdo, ki zna samo nemško. V tej deželi se še ni obveljavilo spoznanje, daje edinole dvo-in večjezičnost recept za prihodnost. Da bojo vzgojiteljice mogle otroke socializirati v dveh ali treh jezikih in da bo slovenščina vsaj v dvojezičnih vrtcih imela status uglednega, močnega jezika, je potreben izdelan in stalno preverjen jezikovno-pedagoški koncept ter morajo ti vrtci
postati jezikovno zaščitno območje, v katerem se vzgojiteljice lahko posvečajo otrokom.
Veliko zanimanje
Prezentacija boroveljskega projekta v Beljaku je privabila veliko poslušalcev. Med njimi so bile otroške vzgojiteljice iz Južne Tirolske, nadalje voditeljica vseh beljaških mestnih vrtcev, predvsem pa veliko staršev in mladine iz nemško govorečega predela dežele. Vsi so z zanimanjem sledili izvajanjem prof. Gombosa. Njegovi sklepi in izsledki so že dolgo znani, a na Koroškem nič kaj priznani in upoštevani.
Dvo-in večjezični vrtci krepijo odprtost in kreativnost in so pomemben prispevek k dviganju življenske kvalitete. Ti vrtci pa so tudi vsakodnevni dokaz, da se otroci igraje in brez težav lahko naučijo več jezikov hkrati. Potrebna je volja staršev, potreben je vrtec, ki to omogoča in potreben je ustrezen jezikovno-vzgojni koncept.
V boroveljskem vrtcu »Jaz in ti« so že dokazali, da ima večjezična vzgoja smisel in pomen. Še to: vrtec je že leta vnaprej zaseden. Trenutno je še odprto, ali bojo to jesen odprli še drugo skupino.	Franc Wakounig
Tematiki dvojezičnih krajev-I nih napisov se je v četrtek, 24. januarja 2002, posvetil tudi Club tre popoli, platforma za krepitev sožitja in sodelovanja v alpsko-jadranskem prostoru. V celovški Evropski hiši se je zbral krog osebnosti, ki v vprašanju dvojezične topografije ne trobijo v uradni rog deželne politike, ampak se zavedajo, da so strpnost, preudarnost, predvsem pa zavezanost načelom pravne države tisti temelji, na katerih bo možno vzpostaviti enakopravno in mirno sožitje obeh jezikov in narodov v deželi.
Orodje politike
Za uvod v razpravo je dr. Arthur Rossbacher, predsednik Cluba tre popoli, razgrnil svoje misli, ki temeljijo na ugotovitvi, da ni miru brez pravičnosti in ne pravičnosti brez odpuščanja.
Razprava je potrdila, da koroška politika zelo virtuozno in namenoma instrumentalizira zgodovinske hipoteke, kadar gre za manjšinsko vprašanje. Za to zaveso je namreč možno skriti mnogo nerešenih vpra-
TOPOGRAFIJA IN CLUB TRE POPOLI
Politika je ta konflikt sprožila namenoma
Ta krog ni nekritično trobil v rog deželne politike
šanj, od gospodarstva pa tja do zdravstva in sociale.
Tako je od mnogih razsodb ustavnega sodišča samo ena, in sicer tista, ki zadeva dvojezičnost v tej deželi, oziroma ki vzpostavlja pravno državo in s tem krepi enakopravnost njenih slovenskih državljanov, po zaslugi politike izzvala močno emocionalizacijo v družbi. Naj-
novejši konflikt zaradi dvojezičnih tabel pravzaprav ni nič drugega kot načrtno in umetno skonstruirana zadeva, da bi pozornost ljudi odvrnili od drugih perečih problemov.
Vsakodnevni fašizem Če bi koroški politiki na razsodbo ustavnega sodišča odgovorili mirno in preudarno, bi
bilo dosti manj žolčnih in nacionalističnih reakcij. To na primer potrjujejo tiste občine, ki so že pred leti v duhu enakopravnosti postavile dvojezične table. Občani so jih sprejeli kot samoumeven in logičen del občinske stvarnosti in potrebe.
Koroški politki se zavestno opirajo na latentno nestrpnost, ta fenomen je bolj znan pod imenom »vsakodnevni fašizem«. Njegove vzorce opažamo v vseh družbah in državah, še prav posebej pa na stičiščih jezikov, kultur, ver in narodov. Prav Balkan je tragična izkaznica razdiralne in uničujoče sile latentnega fašizma in nacionalizma. Izkušnje na Balkanu prav tako kažejo, da je konflikt uspel tudi zategadelj, ker so pred njegovim izbruhom namenoma odstranili, utišali in pregnali vse dejavnike, ki so se borili za mir, sožitje in strpnost. To so na primer bili umetniki, pisatelji in drugi razumniki.
Politična kultura, kje si?
Kaže, da se Evropa v določeni meri le uči iz zgodovine. V Nici je Evropska skupnost sprejela mehanizem, ki naj bi ji omogočal vzeti na vajeti tiste članice, ki teptajo načela pravne države. Če bo to kaj koristilo, pa bo pokazala prihodnost.
Najnovejši konflikt zaradi razsodbe ustavnega konflikta je tudi pokazal, da je deželna politika močno skregana z logiko gospodarstva. Politki bi morali vedeti, da takšni in podobni konflikti samo škodujejo gospodarskemu razvoju dežele, da odbijajo investitorje in da brez ekonomskih stikov s sosedami ne gre.
Izsledki razprave so, da brez nove in visoke politične kulture v tej deželi ne bo mogoče doseči sprememb, da bo dežela morala uresničiti in izpeljati razsodbo ustavnega sodišča, da je namesto zaverovanosti v preteklost potreben pogled naprej, da Koroška ni središče vesolja, razvoja in vsega dogajanja in da bo treba zgodovino relativi-rati ter se vprašati, kam ta država plove.
Franc Wakounig
ŽUPAN PFEIFFER JE PRIZNAL
Dobrla vas je dvojezična občina
|k|i še dolgo od tega, ko je l^ldobrolski župan Josef Pfeif-ferglasno zatrjeval, da občina Dobrla vas ni dvojezična, ampak samo nemška občina in da bo tako tudi ostalo. No, od zadnje občinske seje naprej pa ve, da se tudi v politki poje več zarečenega kot spečenega kruha.
Na seji v sredo, 23. januarja 2002, je občinski svet namreč soglasno sprejel sklep, da se mag. Rudiju Vouku izstavita odločbi tudi v slovenščini. Vouk se je zaradi neupoštevanja slovenščine kot uradnega jezika pritožil na ustavno so-
dišče. To je lani razsodilo, daje občina Dobrla vas dvojezična občina in da morajo zato seveda tudi njene odločbe biti izstavljene v slovenščini.
Župan Pfeiffer je s pristankom dežele šel na barikade proti tej razsodbi, a ustavno sodišče mu je kmalu postavilo meje in tudi časovni rok, do katerega mora občina Vouku uradno izstaviti odločbi v slovenščini.
V sredo, 23. januarja 2002 je bilo tako daleč. Župan je v utemeljitvi postopka za izstavitev odločb prvič in uradno priznal ter ugotovil, da je občina Dobrla vas dvojezična občina, slovenščina pa priznan uradni jezik. To velja tako za pisne vloge kot za ustno poslovanje. Zato da ni nobenega vzroka, zakaj naj Vouk ne bi dobil slovensko napisane veljavne odločbe.
Ta ugotovitev pa se je nekaterim mandatarjem očitno le preveč ulegla v želodec oz. v drobovje. Novi odbornik svobodnjakov Hubert Lipusch je tik pred glasovanjem zapustil sejno sobo. Menda se mu je mudilo tja, kamor je šel cesar svojčas peš.
Na tej seji je občinski svet soglasno sklenil članstvo v Klimatski zvezi. Zdaj so že tri
podjunske občine, in sicer Železna Kapla, Globasnica in Dobrla vas, članice te ugledne mednarodne pobude za ohranitev naravnega okolja in živ-ljenskega prostora indogenih ljudstev v porečju Amazonke. Predlog je pripravil, vložil in utemeljil pristojni referent Rudi Vouk.
Dobrla vas ima novo podžupanjo. To je Christine Piuk (FPÖ). V tej funkciji je nasledila Helmuta Schwaba, ki je lani odstopil in oddal vse funkcije v občini in stranki.
Franc Wakounig
Leto je okoli - katere so bile najsvetlejše točke v delovanju Slovenske prosvetne zveze v lanskem letu?
Teh je seveda več, vendar naj najprej omenim gledališki abonma, ki sta ga organizirala SPZ in k & k center in ki je naletel na izreden odziv. Ta velik uspeh je bil mogoč s podporo sredstev iz Evropske unije. Ta uspeh nam daje perspektivo, pa tudi obvezo, da bo abonma postal stalnica v naši ponudbi. Trudimo se, da bi s pomočjo ministrstva za kulturo v Sloveniji lahko vodili projekt naprej in v prvi polovici leta bo večji sestanek, kjer se bomo pogovarjali z vsemi gledališči in institucijami, kako izvesti načrte. Upamo pa tudi, da bomo dobili kdaj prostor v celovškem mestnem gledališču, kajti žal sami nimamo velikih odrov.
Kaj pa lastne produkcije? Mislim, da nam je še vsem dobro v spominu kabaret »Malo čezz« z Gabrijelom Lipušem in drugimi, ki je navdušil občinstvo, saj je skozi vse leto nepretrgoma bil na gostovanju in samo v Ljubljani so bile štiri predstave.
Krepko pa podpiramo seveda tudi skupine, ki bolj ali maj stalno delujejo pri nas na podeželju. Tudi tu so nastale zelo kvalitetne predstave. Na primer gledališče Trotamora pod vodstvom Maijana Stickra je izvedel odlično predstavo Solaris in upam, da bo nadaljevalo z delom. Sticker uvaja gledališče, kakršno je pri nas edinstveno, in mi bi radi take projekte podpirali tudi v bodoče.
Ima gledališče med Slovenci na Koroškem bodočnost ? Obe strešni kulturni organizaciji, SPZ in KKZ, pospešeno podpirata gledališko vzgojo posebno otroških in mladinskih skupin. To se seveda obrestuje, saj imamo na leto 15 do 20 produkcij na tem področju in so te skupine seveda za bodočnost zelo obetavne. To je naraščaj, ki bo nekoč tudi sicer prevzel kulturno delovanje posameznih društev.
Nekaj teh nekdanjih amaterjev je šlo celo med profesionalce ...
Da, zdi se mi zelo pomembno, da so šli na primer Magdalena Kropiunig, Aleksander Tolma-jer in pa Andrina Mračnikar po poti profesionalizma. Naša naloga pa je, da jim bomo znali tudi ponuditi delo - ali bolje rečeno - kaj bodo lahko s svojim znanjem doprinesli tudi za našo narodno skupnost in njeno gledališče.
Poudarjam, da mi misel na poklicno gledališče ni tuja in mnenja sem, da mora ta misel ostati dolgoročni cilj našega gledališkega delovanja.
Velik del kulturnega življenja med koroškimi Slovenci zavzema glasba oziroma zborovsko petje.
Seveda, in tu je treba izreči veliko priznanje nekaterim zborom, ki zelo dosledno in ambi-cionirano delajo, naj omenim na primer zbor »Danice« iz Šentprimoža, ki ne dobiva samo slučajno nagrade na tekmovanjih.
Na glasbenem področju imamo za to leto zelo konkreten načrt. Ker obhajamo šestdesetletnico pregona koroškoh Slovencev, bo to tudi osrednja tema osrednjega koncerta v novembru, predvidoma v Šentjanžu in Pliberku. Na vsak način bodo zbori peli nekatere že znane pesmi na to temo, nekaj pa jih bo prav za to priložnost uglasbenih na novo.
Kaj pomeni zborovsko delovanje bolj na splošno?
Slej ko prej je zborovska dejavnost najbolj priljubljena oblika kulturnega delovanja po društvih. Ljudje radi pojejo, važen aspekt pa je tudi druženje ob vajah in nastopih. Razveseljivo je, da vedno znova nastajajo
nove, manjše skupine z različnimi žanri, radovedne skupine, ki ubirajo nove poti.
Nazaj k 60-letnici pregnanstva: osrednji koncert je ena od oblik spominjanja. Kaj je še v pripravi?
Že knjižni dar za leto 2002 je bil naravnan na to temo, Koroški koledar je v celoti temu posvečen. Sem spada tudi knjiga o Janku Ogrisu z njegovimi zapisi, ki je naletela na izredno zanimanje. S tem smo hoteli narediti uvod v leto spo-
minjanja, obdelali pa ga bomo na več ravneh. Poleg koledarja smo pripravili tudi informativno razstavo o pregonu. V pripravi pa so tudi pričevanja pregnancev.
Podprli bomo tudi brošuro na temo pregnanstva, ki jo pripravlja Slovenski znanstveni inštitut.
Spominskemu letu pa se bomo posvetili tudi na gledališkem področju: poleti načrtujemo gledališko predstavo na prostem, nekakšno »masovko«, za katero je besedilo napisal slovenski režiser in pisatelj Vinko Mödemdorfer.
Poleg tega bo SPZ tudi pomagala pri organizaciji osrednje spominske prireditve 14. aprila v Domu glasbe v Celovcu, torej natančno na dan pregona. Uspelo nam je pridobiti za sodelovanje Simfonike RTV Slovenija.
Kateri so še drugi projekti
SPZ za leto 2002? Pomemben večleten projekt gre letos h koncu: etnologinja mag. Irena Destovnik je obdelala način življenja žensk v času kmečkega gospodarjenja na
dvojezičnem ozemlju. Knjigo na to temo bo spremljala razstava najprej v k & k centru, potem pa bo šla na pot, najprej v etnografski muzej v Ljubljani, kar niso mačje solze. Pri tem projektu gre za aspekt dvojne diskriminacije: ženska po spolu in kot pripadnica manjšine.
Letos bomo izdali tudi knjigo oziroma študijo dr. Andreja Lebna o gledališkem delovanju med koroškimi Slovenci, ki je nekako nadaljevanje dela dr. Maje Haderlap in še prej dr. Francija Zwittra ml.
Seveda imamo na SPZ polne roke dela tudi z drugimi zadevami: pomagamo kulturnim domovom v Pliberku, Kumstu in Centru v Zahomcu posebno s posredovanjem kulturne ponudbe. Kar je lani uspelo že v Pliberku, bomo letos nadaljevali. Društvom pomagamo, kjer moremo, na primer pri izdajanju CD-jev, brošur.
Pripravljamo tudi nov glasbeni kabaret skupaj z gledališčem Gabrijel, ki bo prišel »na svetlo« v septembru.
Potem je tu še vrsta drugih dejavnosti, na primer literarna delavnica, pa etnološka raziskovanja z mladino in podobno.
S katerimi problemi pa se mora SPZ najbolj soočati? Največji problem je nezadostna finančna podpora s strani koroške deželne vlade in s tem povezano vzdrževanje infrastrukture (štirje kulturni domovi). To gre potem iz rednega proračuna SPZ, čeprav so domovi na razpolago vsem koroškim Slovencev in ne samo tem.
Velik zalogaj bo pomenila tudi razširitev prostorov Slovenske študijske knjižnice, ki
zdaj poka po vseh šivih. V jeseni bodo v Mladinskem domu pregradili prvo nadstropje, kamor se bo knjižnica preselila in pridobila tri- do štirikrat večji prostor. Stroški bodo približno 6 milijonov šilingov. Tudi ta ustanova je del SPZ.
Ime organizacije ima v sebi pridevnik »prosvetna«; kako je z izobraževanjem?
Ta sektor bi lahko bolje funkcioniral, vendar je treba poudariti, da je v časih, ko je naša organizacija dobila to ime, bila
skoraj izključen organizator za izobraževanje po društvih. Danes so to nalogo prevzele druge organizacije in društva, na primer Kmečka izobraževalna skupnost, kulturni domovi, pa tudi sicer je splošna ponudba danes neizmerno bolj bogata kot nekoč. Slej ko prej pa ljudi še vedno zelo zanimajo teme kot so komunalni problemi, okolje, zdravje, socialna vprašanje, ne nazadnje pa bi se po društvih lahko večkrat pogovarjali tudi o aktualnih političnih temah.
Več kot 20 let ste že tajnik
SPZ. Česa bi si želeli čisto
osebno?
Malo razbremenitve. Delo v pisarni me zelo obremenjuje, to pa veže moje energije za neposredno delo po društvih oziroma izven centrale. Tajniško delo to v veliki meri blokira. Zelo se pozna, da imamo eno delovno silo manj.
Želim pa si, da bi pri tistih, ki so tako rekoč naši sponzorji, imela kultura večji pomen, kar se mora izražati tudi v materialni podpori.
Hvala za pogovor!
DELOVANJE SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
Letošnje težišče je obletnica pregona koroških Slovencev
O načrtih kulturnega delovanja za leto 2002
je pripovedoval poslovodja Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle. Z njim se je pogovarjala Sonja Wakounig.
“7 di se mi, da bo spet čas za Z. menedžment-lekcijo. Nič kaj novega vam ne bom povedal, toda včasih je že koristno, če se spomnimo starih izkušenj. Tokrat bom segel nekoliko nazaj v zgodovino.
Ezop je bil tisti, se mi zdi, ki je že v davnih časih morda nekoliko bolj fino kot jaz opisal, kako so se gotove stvari zastavile ob začetku človeške eksistence. Koje namreč bilo ustvarjeno človekovo telo, so vsi njegovi deli hoteli postati šef: možgani so dejali, da morajo šef biti seveda oni, saj tako rekoč vodijo in usmerjajo celo telo in vse njegove funkcije, in da brez njih ne bi šlo
PROF. DR. ANTON ZMEDA:
Basen o šefih
sploh nič. Noge so upravičeno spomnile na to, da prav one nosijo celotno telo, tudi glavo in možgane, in da morajo vodstveno nalogo potemtakem
dobiti one. Pa so rekle roke, in tudi to je bilo težko izpodbiti, da vse delo opravijo prav one in prislužijo hrano, brez katere noben del telesa ne bi mogel
preživeti. Jasno, da so šef hotele biti tudi one. Gotovo si brez mojega podrobnejšega opisa lahko predstavljate, kako tehtne argumente so za priznanje voditeljske funkcije na mizo položili srce, trebuh, pljuča in tako dalje. Ker se niso mogli zediniti, se je končno oglasila še rit, v posebnem njena odprtina. Lahko si predstavljate smeh, ki je popadel ostale tekmece ob skurilni ideji, da naj bi šef postal ravno ta najmanj fini del telesa. Ta pa si je mislil, vam bom že pokazala, in je enostavno začela stavkati. Ni trajalo dolgo, pa so se roke začele tresti, trebuh se je vil v krčih, noge so pešale in telesu
komaj še pustile hoditi pokonci, oči so se obračale, pljuča so komaj še dobila sapo in srce je panično pobijalo. Preden se jim je začelo resno blesti, so možgani v zadnjem svetlem trenutku predlagali ostalim delom telesa, naj bo za božjo voljo pač šef tista odprtina. Tako od takrat naprej vsi deli telesa pač opravljajo svoje delo, rit pa po navadi sedi in je, kot vemo, pristojna za - no, saj veste za kaj.
In menedžment - lekcija številka tri? Da si šef, za to niso v prvi vrsti potrebni možgani; zadostuje, da si - no, verjetno ste uganili, brez da ponavljam ime tistega tako pomembnega organa za dialog s prebavo.
OBČNI ZBOR SPD »ŠENTJANŽ«
Novi predsednik je Hanzi Wieser
Pri SPD »Šentjanž« je prišlo do spremembe v samem vrhu. Na nedeljskem občnem zboru, 27. januarja 2002 v k & k centru, je Anja Šlemic, ki je bila za predsednico izvoljena 15. decembra 1999, oddala to funkcijo. Novi predsednik je Hanzi Wieser.
I z predsedniškega in tajniške-I ga poročilo je razvidno, da je bil Sentjaž v minulih dveh letih pomemben steber kulturne dejavnosti, pri čemer je društvo težišče delovanja osredotočilo na oder in na delo z mladino. Dokaz za to so otroški zborček in dve otroški igralski skupini.
Niz prireditev seveda presega naveden težiščni krog. Novoletna koncerta in druge pevske prireditve, razna predavanja, tudi v okviru Rožanske kulturne vigredi, strokovni seminarji (Fiesa), gostovanja ter letošnje pobratenje s slovensko gimnazijo pričajo o bogati in pestri društveni dejavnosti in
kulturni ponudbi v Šentjanžu in okolici. Anja Šlemic, bila je prva predsednica v zgodovini društva, je poudarila, da je čas predsedovanja bil zanjo velika in dragocena izkušnja, med drugim je v društvenih prostorih lahko pozdravila predsednika R Slovenije Milana Kučana, prav ponosna pa je, da v društvu sodelujejo vse starostne skupine.
Prof. Štefan Pinter, ki je bil deležen iskrenih čestitk ob prejetju državnega priznanja za delovanje v prid družbe, je posebej omenil prav zavest skupnosti in vzdušje kolegialnosti, ki vlada v društvu. Viden in trajen sad letošnje ozke povezanosti s slovensko gimnazijo bo projekt kulturnih poti v bistriški občini, ki ga bojo skupno izpeljali člani društva in dijaki gimnazije.
Finančno poročilo blagajničarke Nataše Kunčičeve potrjuje, daje društvo dobro in odgovorno gospodarilo.
Občni zbor pod vodstvom Mirka Boročnika je po živahni razpravi soglasno dal razrešni-co staremu odboru in izvolil novega. Predsednik je Hanzi Wieser, podpredsednika sta Anja Šlemic in Peter Moschitz, tajniške posle bosta opravljala Štefan Pinter in Elizabeta Knafl, blagajna pa je zaupana Nataši Kunčič in Villiju Mo-schitzu. Nadzorno funkcijo bosta izvajala Mirko Boročnik in Hanzi Millonig.
Poslovodja SPZ Janko Malle je društvu čestital za opravljeno delo, kar seveda brez odgovornega vodstva in angažmaja vseh ne bi bilo mogoče. Malle je obljubil potrebno podporo iz centrale tudi za prihodnje.
V imenu KKZ je prinesla pozdrave Nataša Partl. Posebej je omenila delo z mladino, ki je vložen trud gotovo bogato povrnila. Andreas Berchtold pa je spregovoril za k & k center in se zahvalil za plodno sodelovanje.	Franc Wakounig
Foto: Štukelj
ŽELEZNA KAPLA
Čebelarji so praznovali
Q pomladi letos bo minilo 90 3 let, odkar so v Železni Kapli leta 1912 ustanovili čebelarsko društvo.
Na tradicionalnem čebelarskem plesu, ki je potekal preteklo soboto v hotelu Obir, katerega prireja tamkajšnje društvo že nad 20 let, je bilo čutiti veselo razpoložneje in veliko dobre volje. Prišli so skoraj vsi društveniki in prijatelji (društvo šteje sedaj približno 70 udov) iz vseh kapelskih grap, da bi se v prijetni družbi čebel poveselili in nazdravili jubileju.
Čebelarsko društvo goji prijateljske stike s čebelarji na Prevaljah, prireja vsakoletne izlete - lani so obiskali čebelarje na Gradiščanskem - plese in druga srečanja. Letos spomladi pa se bodo obletnice spomnili tudi v okviru slavnostne prireditve.
Na plesni prireditvi je predsednik čebelarjev Miha Kuchar prisrčno pozdravil vse navzoče in tudi nekaj častnih gostov. Med njimi je bil Karl Anderwald, župan Peter Ha-derlapp, njegova namestnika Engelbert Ojster, Franc J. Smrtnik, predsednik ZKP Peter Kuchar in drugi.
Ob zvokih priljubljenega domačega ansambla »Podjunski muzikantje« so se gostje odlično zabavali do jutranjih ur.	M. Š.
ČRNA NA KOROŠKEM / 10.GRADOVI KRAUA MATJAŽA
Odmevna prireditev, ki tudi povezuje Korošce
Novi predsednik Hanzi Wieser, podpredsednica Anja Šlemic in tajnik Štefan Pinter
POGOVOR
S HANZIJEM WIESERJEM
O skrbi za jezik, o nastopanju in o stoletnici tamburašev
Kateri so nagibi za prevzem
predsedstva v društvu?
To je fascinacija dela v društvu in uresničevanja načrtov. Sem sodi predvsem delo z mladino, ki bo seveda tudi v prihodnje ena od naših težiščnih delovnih točk. Radi bi, da bi se naši člani izurili in šolali, kako se je treba znajti na medijskem področju in kaj vse je potrebno za dober nastop.
Ali vas letos čaka kaj posebnega?
V društvu bomo letos obhajali pomembno obletnico, to je stoletnico šentjanških tamburašev. Anja Šlemic je na novoletnem koncertu, ki so ga tamburaši sooblikovali, že opozorila na ta mejnik. Jasno, da se ga bomo dostojno spomnili. Ni še jasno, če se bo izdaja posebne brošure izšla, vsekakor pa bi bil tambu-raški festival primerna priredi-
tev, na kateri se bomo zahvalili tudi vsem tistim vaščanom, ki so skozi leta in čas ohranjali tam-buraško izročilo na vasi in v okolici. Stare in bivše tamburaše pa bomo povabili k sodelovanju.
Kako v društvu skrbite za
jezik, za jezikovno vzgojo? Mi se zavedamo, da je na jezikovni plati prav otrokom in mladini treba posvetiti veliko pozornosti, časa in skrbi. Oder je slej ko prej pomembna jezikovna šola. To vidimo pri članih in tudi številnih odbornikih, ki so z igranjem izpopolnjevali svojo slovenščino, za nekatere pa je bil oder sploh temeljna jezikovna šola. Zato vsa skrb seveda velja otroškim in mladinskim igralskim skupinam, prav radi pa bi poživili tudi odraslo igralsko skupino, saj imamo vrsto odličnih igralcev in izkušene odrske mačke. Oni bi lahko brez nadaljnega redno nastopali.
Pri tem pa imamo seveda tudi že določen načrt. »Lumpa-cij Vagabund«, znano Nestroje-vo odrsko delo, je postal skorajda že simbol šentjanške igralske dejavnosti in tradicije. Zato razmišljamo, da bi ga mi in pri nas vsakih sedem let postavili na oder. To bi vsekakor bil zanimiv projekt.
Kakšno je sodelovanje med k & k centrom in društvom? Zelo dobro, saj imamo skupne prostore in se tudi programsko dopolnjujemo. Seveda pa moramo skrbeti, da prav zaradi te bližine društvo ne izgubi svojega profila. To je in mora biti v interesu obeh partnerjev. Zato se mi bolj osredotočamo na ponudbo in na dejavnost, s katero nagovarjamo naše člane, Šentjanščane in bližnjo okolico, k & k center pa zavestno in zelo široko presega ta okvir. Hvala za pogovor! F. W.
11 Parku kralja Matjaža, na V okrog tisoč metrov visoki planoti Mitnjek pod goro Peco, so ta konec tedna pripravili že deseto turistično prireditev gradnje snežnih gradov. V minulih letih so ekipe iz raznih koncev sveta, predvsem pa iz Slovenije, zgradile blizu dvesto snežnih gradov, o čemer so v Galeriji hotela Kmes pripravili fotografsko razstavo. Tokrat, v soboto, 26. januarja, je preko šestdeset ekip iz umetno narejenega snega ustvarjalo v soju sončnih žarkov. Pri delu so uporabljali le sneg, vodo, led in šibje. Ob mraku so ob zvokih fanfar, kresov in med bakljami podelili
nagrade na osnovi glasovanja občinstva. Iz pečin Pece je seveda prišel mitološki junak Mežiške doline kralj Matjaž in si izbral družico Alenčico. V romantičnem okolju je veselo druženje potekalo v noč, zabava pa se je nato preselila še v dolino, v Črno. V nedeljo so sneženi gradovi in druge skulpture ponovno pritegnile pozornost obiskovalcev.
Tradicionalna prireditev or-ganzatorjev Turističnega društva Črna in podjetja Alp Peca, ki med drugim vsaj začasno poveže veliko število prebivalcev Koroške pokrajine, je postala odmevna tudi širše.	S. Š
PUST S KOČNO
Svečani ko(n)čno hočejo »Mistra Kočne«
Kdo bo postal »Mister Kočne«?
SPD »Kočna« v Svečah ob vseh pustih vabi na PUST s KOČNO, ki bo v soboto, 2. 2. 2002, zvečer v gostilni pri Adamu. Sveški društveniki so pripravili zanimiv spored z izvrstno glasbo (Podjunski trio Lipuš), tombolo z domačimi izdelki, sekt-bar in podobno. Svoj nastop so najavili tudi domači pustni norci, ki se bodo raztegovali in potegovali za naslov »Mister Kočne«.
FOTO: C. MlSKULNIK
PRIREDITVE
PETEK, 1. 2.__________________
ŠENTJAKOB, v društveni sobi -Glasbena šola
17.00	Nastop učencev GŠ, oddelek Šentjakob
CELOVEC, Tischlerjeva dvorana
18.00	Premiera »Debela Repa«. Nastopa lutkovna skupina Pika SKD Celovec
BILČOVS, ljudska šola - GŠ
19.00	17.00 Nastop učencev GŠ, oddelek Bitčovs - 2. skupina
DUNAJ, Slov. kulturni center Korotan - SKC Korotan 19.30 Literarna diskusija »Slovenska literatura in globalizacija«. Sodelujejo: Niko Grafenauer, Janko Ferk in Boris Pahor.
ŠMARJETA V ROŽU, farna dvorana
19.30	Predstavitev knjige Šmarješka hišna imena. Program sooblikuje Kvartet Borovlje
ŠENTJANŽ, k & k - Vaška skupnost Šentjanž
20.00	Pustna seja
SOBOTA, 2. 2,_________________
REKA PRI ŠENTJAKOBU, Hotel Thomashof - KD Peter Markovič
15.00	Slovenski kulturni praznik z uro pravljic. Gost Niko Küpper, Poje pevska skupina Didldumdaj
SVEČE, pri Adamu - SPD Kočna
20.00	Pust s Kočno. Igra Podjunski trio
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica
20.00	30. Ples Danice. Igra Alpe Adria Band
NEDELJA, 3. 2.________________
RADIŠE, kult. dom - SPD Radiše
10.30	Vila malina. Gostuje otroška lutkovna skupina KPD Šmihel
SVEČE, na pokopališču - ZKP
11.00	Spominska svečanost
LEPENA, na Rastočnikovi njivi -SPD Zarja
13.00	Otroška smučarska tekma.
Prijave pol ure pred startom.
TINJE, v domu
14.30	Kulturni praznik v pesmi in besedi. Nastopajo: Oktet Deseti brat, vokalna skupina Lipa, slavnostni govornik: dr. Miha Vrbinc ter recitator mag. Tonči Rosenzopf
TOREK, 5. 2.___________________
CELOVEC, Tischlerjeva dvorana
17.00	Predpremiera »Sinemodri Peter«. Premiera ob 19. uri. Nastopa lut. skupina Navihanci SKD Celovec
SVEČE, pri Goršetu - Glasbena šola
18.30	Nastop učencev Glasbene šole, oddelek Sveče
ŠENTJANŽ, k & k - Vaška skupnost Šentjanž
20.00	Pustna seja
SREDA, 6. 2.__________________
ŽILA, ljudska šola Straja vas -Glasbena šola
18.00	Nastop učencev GŠ, oddelek Žila
ŠMIHEL, farna dvorana - GŠ
18.00	Nastop učencev GŠ, oddelek Šmihel in Globasnica
VETRINJ, samostan, dvorana fresk - DSPPPA, SPZ, KKZ
19.00	Slavnostna prireditev ob slov. kulturnem prazniku ob 100-let-nici rojstva Milke Hartman. Spored: MoPZ »Foltej Hartman«, Ansambel Drava, Klavdija Daniel in Franci Kuežnik (recitacija), slav-nostni govornik: Feliks J. Bister
ČETRTEK, 7. 2._________________
BOROVLJE, pri Cingelcu - GŠ
18.00	Nastop učencev GS, oddelek Borovlje
DOBRLA VAS, kulturni dom -Glasbena šola
18.30	Nastop učencev GŠ, oddelki Dobrla vas, Galicija,
Šentprimož, Žitara vas
ŠKOCJAN, turistična dvorana občine - KD Škocjan
19.30	Koncert ob 100-letnici rojstva Milke Hartman. Nastopajo: MePZ Obirskega pevskega društva, Vokalna skupina Trem, MoPZ Franc Leder-Lesičjak, Vokalna skupina Nomos, Oktet Suha, PIS KPD Drava
ŠENTJANŽ, k & k - Vaška skupnost Šentjanž
20.00	Pustna seja
PETEK, 8. 2.___________________
PLIBERK, kulturni dom - GŠ
18.00	Nastop učencev Glasbene šole, oddelek Pliberk
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana - SPD Zarja in ŠPD Valentin Polanšek
19.30 Prešernova proslava; Sodelujejo: Marjan Smrtnik (tenor), Erhard Oschina (bas-bariton), Andrej Feinig (klavir), učenci Glasbene šole, MoPZ Valentin Polanšek, MePZ Zarja, Jerica Mrzel (slovenski šansoni) in recitatorska skupina SPD Zarja; slavnostni govornik: Andrej Kokot
ŠENTJANŽ, k & k - Vaška skupnost Šentjanž
20.00	Pustna seja
SOBOTA, 9. 2.__________________
SELE, farni dom - KPD Planina 14.00 Otroški pust
ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU, v dvorani zavoda šolskih sester -PD Lipa
14.00	Pustna prireditev za otroke
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
20.00	Pustni ples: Igra trio Pavlič
CELOVEC, koncertna hiša - ZG in ZRG za Slovence
20.00	Gimnazijski ples. Za ples igrata Ansambel Rosa, Carinthian Combo in DJ Ronny
NEDELJA, 10. 2._______________
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana - SPD Zarja
14.00	Pustna prireditev. Pon. ob 18. uri
ŠENTJAKOB V ROŽU, farna dvorana - Društvo upokojencev Šentjakob
14.00 Pustovanje upokojencev
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica
14.00	Otroški pustni ples
SELE, farni dom - KPD Planina
15.00	Pustovanje. Igra Trio Drava
PONEDELJEK, 11. 2. -
GORNJA VAS, gostilna Hafner -KPD Drava
19.30 Koncert ob 100-letnici rojstva Milke Hartman. Nastopajo: MePZ Obirskega pevskega društva, vokalna skupina Trem, MoPZ Franc Leder-Lesičjak, Vokalna skupina Nomos, Oktet Suha, PIS KPD Drava
TOREK, 12. 2.___________________
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek 14.00 Otroški pustni popoldan
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 1. 2.118.00 Zrcalo kulture: Koroški koledar/ SPZ; Wallas: Einführung ins Judentum 18.45 Poročila 19.00 Proud To Be Loud 20.00 BBC News 20.06 Global Loops
22.00	Rdeči Boogie / glasbeni magazin
23.00	Sto decibelov 24.00 Soundtrack tedna 01.00 Zrcalo kulture (pon.) 02.00 Glas-ba - jazz/world 05.45 Na današnji dan
SO 2. 2.118.00 Svet je vas 18.45 Poročila
19.00	Special: Europa von unten 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23:00 Siesta
24.00	Glasba - jazz/world 05.45 Na da-
našnji dan______________________________
NE 3. 2.118.00 Nedelja drugače - življenje in delo Janeza Puha / I 18.45 Poročila
19.00	Musič For The Masses / glasbeni ma-
gazin 21.00 Glasba 22.00 For Those About To Rock 24.00 Sto decibelov (pon.) 01.00 Nedelja drugače (pon.) 02.00 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan________
PO 4. 2.118.00 Zdrava ura: dr. Inzko 18.45 Poročila 19.00 Ta mera / ženski magazin
20.00	BBC News 20.06 Oklahomo 21.00 Take The Jazz Train 23.00 Context XXI 24.00 Forum: Bildungschance - Frühkindliche Mehrsprachigkeit 01.30 Glasba - jazz/world
05.45	Na današnji dan__________________
TO 5. 2.118.00 V pogovoru: Janez Balažič
18.45	Poročila 19.00 Schülerinnenradio:
Bezirksmedienzentrum Spittal 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Svet je vas (pon.) 22.00 Special (pon.): Europa von unten 23.00 Vešča 0.30 Glasba 01.00 V pogovoru (pon.) 01.45 Glasba -jazz/world 05.45 Na današnji dan________
SR 6. 2.118.00 Literarna kavarna: Johannes Lindner zu Ehren: Klaus Demus und Michael Guttenbrunner 18.45 Poročila
19.00	Voz Latina 20.00 BBC News 20.06
Ruff Radio / Hip Hop 22.00 Mad Force / Hip Hop 24.00 Glasba - jazz/world 05.45 Na današnji dan______________
ČE 7. 2. I 18.00 Po Koroškem: Kantautor Hans Triebnig 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Izven zakona 22.00 Ta mera (pon.) 23.00 Literarna kavarna (pon.) 24.00 Glasba - jazz/world 01.00 Po Koroškem (pon.) 01.45 Glasba - jazz/world
05.45	Na današnji dan__________________
PRAZNUJEJO: Franci Notsch s Če-memice - 50. rojstni dan; Jožef Golavč-nik iz Zagorij - rojstni dan; Marija Ku-chling z Dobrove - rojstni dan; Marija Mokina iz Vijasc - rojstni dan; Kati Marketz iz Globasnice - rojstni dan; Doroteja Komar z Metlove - rojstni dan; Pavla Lorberg iz Remšenika - 80. rojstni dan; Marija VVitternig iz Globasnice - 85. rojstni dan; Lonki Schel-lander z Moščenice - rojstni dan; Johana Ulbing s Kota pri Šentjakobu - rojstni dan; Apolonija Breznik iz Šmihela
-	rojstni dan; Pavla Malle iz Borovelj -rojstni dan in god; Ignac Ilgoutz iz Gorič - 60. rojstni dan; Johannes Košut-nik iz Libuč - 40. rojstni dan; Nežka Kert in Marta Germ iz Pliberka - rojstni dan; Mici Pavlič z Obirskega - 60. rojstni dan; Marjeta Boročnik iz Podkraja - 79. rojstni dan; Foni Užnik, Pepca Mak in Ani Mak iz Sel - rojstne dneve; Folti Orasche iz Bele pri Železni Kapli - rojstni dan; Pavlina Noč-nik iz Šentilja - 70. rojstni dan; Marija Sablačan iz Dolnje vasi pri Šmarjeti -80. rojstni dan; Franc Dolinšek iz Bele
-	80. rojstni dan; Pavli Ošina iz Celovca - 60. rojstni dan in god; Marija Piko iz Vidre vasi - rojstni dan; Valentin Žagar iz Večne vasi - rojstni dan; Marija Maurer iz Podna - 75. rojstni dan; Ana
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 31.1. j 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 1. 2.118.10 Utrip kulture_________
SO 2. 2.118.00 Od pesmi do pesmi, ...
NE 3. 2.1 6.08 Dobro jutro. Koroška / Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel 18.00 Glasbena_______________________
PO 4. 2. | 18.10 Kratki stik_________
TO 5. 2. | 18.00 Otroški spored______
SR 6. 2. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3
13.00	Klub Radio dva 15.00 Lepa ura
17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem____________
Ob vsaki polni uri poročila 0RF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure -poročila Radia dva v slovenščini_________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne
12.00	glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v
enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant___________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend_________
Gost v oddaji »Zajtrk s profilom« bo uveljavljeni koroški pesnik, pisatelj in sodnik Janko Ferk. Z njim se bo pogovarjala Barbara Predin.
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 3. 2. | 13.30 ORF 2 • Vpis - prva pomembna odločitev za poznejši poklic: Februarje mesec vpisovanja v splošne in poklicnoizobraževalne srednje in višje šole. • »Debela Repa«: Najmlajša celovška lutkovna skupina »Pika« prvič na deskah, ki pomenijo svet. • Štajerska harmonika, klarinet in oprekelj: Oddelek za ljudsko glasbo na celovškem konzervatoriju obhaja 20-letnico. • Derbi slovenskih šahistov v spodnji ligi: SŠK »Obir« Železna Kapla gosti šahovsko društvo Slovenske športne zveze. • KOŠ : SG Pasut ALV 1: Dvoboj na vrhu lestvice koroške košarkarske lige.
PO 4. 2. ■ 3.10 0RF2 15.55 TV SL01 (Pon.)
Vsebino slovenskega televizijskega sporeda lah-ko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299.
Internet: http://volksgruppen.orf.at
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 « faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig.........................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo ................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..........Milka Kokot (-40)
Prireditve.............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0.463/50566
-------------------VSI ---------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
Hribar iz Kort - 79. rojstni dan; Mirko Oraže iz Sel - 75. rojstni dan; Janko Gabriel z Brega pri Rožeku - 73. rojstni dan; dr. Marija Stukelj-Novak iz Vasje vasi - rojstni dan; Milan VVutte v Veselah - rojstni dan; Joži Metschina z Gore - rojstni dan; Magda Errenst iz Paprač - rojstni dan; mag. Lucija Ogo-revc-Feinig iz Sveč - rojstni dan;
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Čestitke ob 80-letnici (z leve): podpredsednik SŠZ Danilo Prusnik, slavljenec inž. Danilo Küpper,
soproga Ančka, tajnik SPD Celovec Rihard Brumnik.	sin»: i. Lukan
I nženir Danilo Küpper, pionir I med koroškimi Slovenci na področju športa, je te dni praznoval svojo 80-letnico. Slavljenca, ki s svojo soprogo Ančko živi v Borovljah, sta ob visokem življenjskem jubileju počastila tudi Slovenska športna zveza (SŠZ) in Slovensko planinsko društvo Celovec.
Podpredsednik in poslovo-deči tajnik SŠZ Danilo Prušnik in Ivan Lukan ter tajnik SPD Ce-
ČESTITKE SŠZ IN SPD CELOVEC
Inženir Danilo Küpper 80
lovec Richard Brumnik so slav- nik s sodniškim izpitom avstrij-ljencu izročili lepo darilo in mu ske smučarske zveze ter pobud-zaželeli zdravja, zadovoljstva ter nik ustanovitve Slovenskega še mnogo let v krogu svojcev in planinskega društva Celovec. K slovenske narodne skupnosti. razvoju slovenske manjšine na Inženir Danilo Küpper je bil Koroškem pa je prispeval tudi s soustanovitelj Slovenske fizkul- svojim delom na gospodarskem turne zveze (predhodnice Slo- in tudi političnem področju. Ad venske športne zveze), prvi sod- multos annos!	I. L.
POLITIK LAHKO PREPRIČUJE IN PREPRIČA LE TISTE, KI NIMAJO SVOJEGA PREPRIČANJA
Se dialog Haider - Slovenci lahko nadaljuje?
Qavnanje koroškega deželne-l\ga glavarja s koroškimi Slovenci nasprotuje vsem navadam v civiliziranem svetu. Očitno je vse koroške Slovence, zavezane njegovemu dialogu, s svojimi najnovejšimi izjavami glede dvojezičnih napisov izrinil iz kroga svojih prijateljev. Verjetno po božiču z njim niso več soglašali v zadostni meri. Je torej dialoga in prijateljstva konec? Kdo bo o tem odločal?
Haiderjevo obnašanje nima opravičila. Tudi ne, če bi vse to insciniral le zaradi občinskih volitev 2003 ali ker pričakuje predčasne volitve v narodni svet. Zlorablja FPÖ koroško manjšinsko vprašanje v svoje namene? Mislim, da. Trenutna politika FPÖ pomeni poudarjeno nadaljevanje nacionalistične usmeritve stranke. Slovenske potrebe se negirajo, zgodovinska dejstva ne upoštevajo - naš naselitveni prostor naj ostane neviden, raba slovenskega jezika v javnosti se močno ovira, vidni so poskusi discipliniranja slovenskih osrednjih organizacij in posameznih slovenskih funkcionarjev, etc. Opažam ravnanje po izključno nemškona-cionalnih interesih iz preteklega tisočletja.
Izkoriščanje ljudske nevednosti in namerno puščanje ljudi v takem stanju dosega na Koroškem svoj višek. Evropski razum ni zaželjen! Očitno nekdo ne prenese, da nad njim vladata še ustava, zakonodaja, mednarodne pogodbe in še višja instanca, ki zakone ocenjuje in obrazloži.
Pustni čas je. Zato se lahko pove: teste za ugotavljanje norosti bi naj poskusno začeli uporabljati tudi pri nekaterih politikih.
Pripravlja se izključno protislovenska politična odločitev kot leta 1976.
Zvezni kancler Schüssel je nedavno dejal, da bo treba najti skupno rešitev kot leta 1976, ki je držala 25 let - tako so poročali časopisi. Izjava pomeni, da na Dunaju nočejo vedeti, kako je leta 1976 zares bilo! Skupni pogovori so trajali mesece. Nazadnje pa so koroški Slovenci pogovore zapustili, ker so jim stranke hotele vsiliti dogovor treh koroških strank. Ob protestu Slovencev je bil v državnem svetu izglasovan tekst, ki je v vsakdanji praksi na Koroškem omogočal zasmehovanje in zafrkavanje (kar še traja) koroških Slovencev pred uradi. Važno vlogo pri poteku odločanja je odigrala FPÖ in se s tem kdaj tudi pobaha.
Takrat je v vseh treh koroških strankah bilo še precej izdajalcev svoje domovine Avstrije leta 1938 in preganjalcev koroških Slovencev med drugo svetovno vojno. So se stranke ravnale po prepričanju teh ljudi?
Po tolikih letih ob začetku novega tisočletja bi naj bilo drugače - sem bil prepričan. Preveč je na Koroškem zasidrano protislovenstvo in protislov-anstvo, premalo ali nobenih resničnih informacij o koroških Slovencih po šolah in omogočanja spoznavanja slovenske kulture in ljudi za večinsko prebivalstvo. Vse preveč je hujskanja ter poskusov razdvajanja.
Trenutni položaj in Hajderje-ve izjave kot npr.: Slovenci naj razčistijo razmerja med sabo, naj se kot narodna skupnost za nekaj odločijo, prej da ne more biti pogajanj in pogovorov, služijo lahko le naprtenju krivde za nastalo situacijo Slovencem za nekaj, kar povzročajo in delajo drugi. Je deželni glavar pri svojem karanju besedo »sklepov« namenoma izpustil, ker s koroškimi Slovenci v zadevi napisov itak noče kaj sklepati, le ukazati. Sklepanje očitno namenja trem strankam po receptu iz leta 1976, na kar mora ÖVP in SPÖ šele pripraviti ali ju v tako sklepanje prisiliti.
Haiderjeve besede pojmujem kot spretno izigravanje, zavlačevanje, poskus valjenja krivde za vse, kar še lahko pride na Slovence, nek pritisk in žuganje, češ, če ne boste ..., izsiljevanje in podobno.
Na Koroškem se govori o potrebnem konsenzu s Slovenci, misli pa se: diktirali bomo mi!
Franc Kukoviča
DVOJEZIČNA TRGOVSKA AKADEMIJA
9020 Celovec, Prof.-Janežič-PI. 1
Kaj je potrebno za vpis na dvojezično TAK?
■	uspešen zaključek 8. šolske stopnje;
■	znanje slovenskega jezika (prosti predmet ali dialekt);
■	v nekaterih primerih je potreben še sprejemni izpit.
Pouk poteka v nemškem in slovenskem jeziku. Poleg tega
ZVEZNA GIMNAZIJA IN
ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE
Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Celovec/Klagenfurt
OBJAVA
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se začne v ponedeljek, 11. 2. 2002, in traja do srede, 28. 2. 2002. Uradne ure so dnevno od 7.00 do 15.00 ure, ob petkih od 7.00 do 12.30 ure.
2.	Ob prijavi za sprejem je treba predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
3.	V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole sporočilo učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca/učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 3. 7. 2002.
4.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru pogovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je mogoč.
5.	Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 2002/2003 vodenje Kugyjevega razreda s slovenščino, nemščino, italijanščino in angleščino (1. C). V 1. b razredu bomo ponudili kot težišče angleščino.
6.	Informatika bo integrirana v prvih razredih v predmete nemščino in slovenščino, v Kugy-jevih razredih pa tudi še v italijanščino.
7.	Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pošljete prijavnico s potrebnimi dokumenti na zgornji naslov.
Prof. mag. Anton Malle, vštsv., prov. vodja
VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE
zavoda šolskih sester - Šentpeter pri Šentjakobu v Rožu
razpisuje prijave za šolsko leto 2002/2003
a)	Višja šola z obširno splošno izobrazbo v dveh jezikih s težišči na prehrani in gospodarstvu, tujih jezikih in turizmu, prezentaciji in komunikaciji.
Kvalifikacija: v Evropski uniji priznana matura in diplomski izpit, pravica do študija na univerzah in pedagoških aka-denijah, takojšen vstop v zanimivo poklicno življenje v gospodarstvu, turizmu in upravi.
Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov, zaključek 4. razreda gimnazije ali glavne šole, možnost vpisa tudi s sprejemnim izpitom.
b)	Enoletna strokovna gospodarska šola nudi atraktivno alternativo za 9. šolsko
leto, splošno izobrazbo v dveh jezikih, gospodarsko izobrazbo, kuharsko kreativnost in design.
Kvalifikacija: zaključek obvezne šolske dobe z možnostjo nadaljnjega šolanja, poudarek na gospodarski izobrazbi (računovodstvo, informatika) in praktičnih predmetih, spoznavanje poklicev, priprava na nadaljnjo izobrazbo. Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja na glavni šoli ali nižji stopnji gimnazije in vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov.
Informacije in prijave: VŠGP Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob, tel. 04253/2750, faks 04253/275015.
Prijave sprejema ravnateljstvo do konca februarja 2002. V primeru tehtnega razloga tudi pozneje!
Prof. mag. Štefan Schellander, vodja šole
sta na programu še obvezna angleščina in italijanščina ter hrvaščina kot prosti predmet. Šola nudi splošno trgovsko izobrazbo; v gospodarsko po-slovalnem centru vodijo učenci sami svojo učno firmo in uporabljajo teoretična znanja tudi v praksi. Tudi v drugih predmetih poteka projektno delo. Poudarek je tudi na izobrazbi v informacijski tehnologiji s tehniko omrežja, telekomunikacijo, razvojem Software in WEB design.
Z uspešnim zaključkom dvojezične TAK imate: zrelostni izpit, obrtne upravičenosti (možnost ustanovitve lastnega podjetja), možnost študija na visokih šolah. Prijavite se lahko do konca februarja 2002. V izjemnih primerih tudi pozneje.
Za nadaljnje informacije pokličite po tel. 0463 / 38 24 00 ali e-mail direktion@hak-tak.asn-ktn.ac.at; spletna stran www.hak-tak.asn-ktn.ac.at
Mag. Maja Amrusch-Hoja, ravnateljica
KOŠARKA
Z borbeno voljo do zmage - 72 :57
Filip Ereiz (v belem dresu) je veliko prispeval k zmagi	»«* swwj
ODBOJKA
Le povprečen nastop
Qreteklo soboto so Dobljani I lahkomiselno podarili niz gostujočemu moštvo Sokol z Dunaja Prva dva niza so domačini prepričljivo dobili s 25:20 in 25:16.
V tretjem nizu so zaigrali Dunajčani zelo ritmično in s pritiskom ter spravili Doblja-ne v hudo zadrego. Niz je bil zelo izenačen in napet. Toda gostje so imeli nos za las spredaj in so zasluženo, čeprav tesno zmagali s 25:23. K zmagi gostov pa so prispevali
domačini sami, ker so jih močno podcenili in igrali pod povprečjem.
V četrtem in odločilnem nizu so Dunajčani spet šli v vodstvo in celo upali na izenačenje. Niz je bil zelo napet z lepimi kombinacijami na obeh straneh. Dobljani so se le opogumili in z odličnim servisom in blokom zasluženo dobili niz s 25:21. Kot najboljši scorer se je ponovno izkazal slovaški legionar Robert Chocholak, ki je k zmagi prispeval kar 27 točk. On je tudi najboljši scorer v 1. zvezni ligi. SK Zadruga Aich/Dob je s 24 točkami na četrtem mestu AVL. Prav tako s 3:1 je premagal celovški Hypo Döbling.	M. Š.
\/ ošarkarji Slovenskega kluba l\KOŠ so v tem letu slavili pretekli ponedeljek že tretjo zmago zaporedoma (premagali so BBC Wolfsberg s 95:77 in Radenthein tesno 83:79). V športni hali v Šempetru, ki je samo nekaj sto metrov oddaljena od Mladinskega doma, so se
OBČNI ZBOR ŠD ŠENTJANŽ
Z optimizmom v prihodnost
r^ruštveno delovanje je bilo v \J pretekli mandatni dobi izredno uspešno na vseh ravneh, še posebej pa na področju alpskega smučanja.
Po uvodnem pozdravu predsednika Tomija Partla je podal poslovodeči predsednik Hanzi Pscheider obširno poročilo o delovanju društva v minulih dveh letih. Opozoril je na uspešno delovanje vseh društvenih struktur, posebej pa je poudaril udeležbo članov in članic na 60 tekmovanjih v sezoni 00/01 ter na več kot 20 tekmovanjih v tekoči sezoni. Poročal je tudi o projektu Hrastje (mini vlečnica), katerega hočejo realizirati še letos. Hanzi Pscheider se je zahvalil vsem podpornikom, še posebej SŠZ, ASKÖ, občini Bistrica v Rožu, uradu zveznega kanclerja, trenerjem, društvenim delavcem in delavkam, staršem in ne nazadnje športnikom in športnicam, ki skrbijo, da se ime Šentjanž pojavlja v širši javnosti. Vodja smučarske sekcije Erih Užnik je opozoril na razveseljiv razvoj na področju alpskega smučanja in dejal, da je kar pet članov v koroškem deželnem kadru. ŠD Šentjanž je pri deželnem pokalu šolarjev (00/01) osvojil odlično 3, mesto, prav tako so člani društva dosegli odlične uvrstitve v tekmovanju za Fischer peskal ter na drugih tekmovanjih.
Na občnem zboru sta spregovorila «udi župan občine Bistrica Hubert Gradenegger in tajnik SŠŽ Ivan Lukan,
Mavi «*wr itttavtyaj«: l Ml H Keke det, l Uhak l Ml V MosdaU M Matwhfr le» J Ml	P MosdsU. M Haine» m d FT
IpK.
Uval m athuiw: M Mmgaitne», M Ga-hnel š 0»*\(he, G Gahnel H Uimk k fou-«h»u. d tsel M Murni H, SahlatntL K«n-trete; M. M Ho»nfoock	L t.
košarkarji pomerili s celovškimi Pirati, katerim so nesrečno podlegli lani decembra na domačih tleh.
Varovanci trenerja Bojana Grzetiča so ob glasni podpori zvestih navijačev bili od vsega začetka odlično razpoloženi, igrali so hitro, agresivno in tudi
ALPSKO SMUČANJE
Mihi Sabiatnik v odlični formi
K lovi zvezdnik ŠD Šent-IMjanž, 15 letni Mihi Sabiatnik je po poškodbi roke spet v naraščajoči formi. Na raznih FIS tekmovanjih tega meseca se je v svojem letniku uvrstil na odlična mesta,
Sredi januarja je v Škofji Loki vozil veleslalom in bil v svojem letniku prvi. Teden navrh je v štajerskem St. Lambrechtu prav tako osvojil v svojem letniku prvo mesto, v skupnem seštevku pa je bil 27.
V Innerkremsu je kar dvakrat vozil veleslalom in bil v prvem tekmovanju drugi, v drugi vožnji pa peti v svojem letniku,
Pretekli konec tedna pa je dvakrat startal v smuku v Zauchenseeju, kjer je v prvem smuku bil prvi, v drugem pa tretji v svojem letniku in bil celo najboljši Korošec, V celoti je bil od 130 smučarjev odlični 44,
S temi lepimi uspehi si je mladi smučar znatno izboljšal startno pozicijo na na-daijnlh tekmovanjih, M. S,
SKAKANJE
Prve točke za Kaiserja
'Tahutnčan Stefan Kaiserje «.minuli teden na Japonskem v Hakubi osvojil 14, mesto in si nabral prvih 21 točk za svetovni pokal. To je bil zanj prvi vidni uspeh v tej skakalni sezoni in upati je, da bo še stopnjeval formo in zabeležil še boijše rezultate,	Ali
zasluženo šli v vodstvo. Prva četrtina se je končala s prednostjo devetih točk (19:10). Tudi v drugi četrtini tekme so bili KOŠevci gospodarji na gladkem parketu (39:28). Podobna slika tudi v tretji četrtini, priigrali so si prednost 12 točk (54:42). V zadnji četrtini pa je naenkrat popustila zbranost igralcev KOŠa in nasprotnik je to tudi hladnokrvno izkoristil -približal se je in razlika v točkah je bila malenkostna. V petih minutah igralnega časa je KOŠ dosegel samo eno točko, številni meti na koš pa so šli mimo! Fantje so se že tresli, z njimi pa tudi navdušeni navijači. Vendar v odločilni fazi izredno napete tekme so se borbeni igralci KOŠa še enkrat zbrali, tudi sreča jim je bila spet naklonjena in so zasluženo zmagali s 72:57.
Z zmago v derbiju si je KOŠ v koroški ligi utrdil 1. mesto na lestvici.	M. Š.
ZAHOMC - SKAKANJE
V nedeljo Ziljski pokal
Qportno društvo Zahomc prireja prihodnjo nedeljo tradicionalno skakalno tekmovanje in nordijsko kombinacijo za Ziljski pokal. Zahomške »lastovke« so na raznih nastopih žele dobre uspehe in se že veselijo nastopa na domači skakalnici. Pričetek tekmovanja je v ob 9, uri zjutraj.
Vsi prisrčno vabljeni!
Petr« Mörtl na veliki skakalnici od zadaj	»««i**«i
TERMINI
Sobot», 2. februar Obojka: KD Pliberk Dob ll-Jennersdorf (ob 16,00) Dob l - Feldkirch (ob 18,00)
Šah-koroška liga: espresso Zuze/železna Kapla
Derbi med SŠK »Obir« in SŠZ/Zveza-Bank I (ob 15,00)
Košarka - koroška liga: glav, šola St. Martin/Betyak
SG Pasu« ALVI - KOŠ Cel. (oh 18.45)
ODPOVED! I, Slovenski smučarski dan v Selah, v nedeljo. 3. februarja, zaradi nomat\jkai\ja snega odpade! Nov termin še ni znan.
ŠPORTNO DRUŠTVO PLIBERK
Vrhunski turnir ob 20. letnici
Q portno društvo Pliberk, ki 3 letos slavi 20. obletnico ustanovitve, bo ta jubilej praznovalo s številnimi prireditvami, višek pa bo nedvomno mednarodni nogometni turnir naraščaja (22. in 23. junij) z vrhunskimi ekipami iz Slovenije, Hrvaške, Češke in Avstrije. Poleg tega je na sporedu še teniški turnir in tekmovanje v okviru Super-trim sedmeroboja južnokoroških vasi 2002.
Na občnem zboru je novoizvoljeni predsednik Silvo Kumer podal obširno poročilo društva, ki je eno najbolj akti-
Mazetova rešuje čast slovenskih smučark
Osemnajstletna Tina Maže iz Črne na Koroškem se je v letošnji sezoni prebila med naj-
Kdo bo hitrejši v napadu na osamljenega kralja? Beli ima poleg dame in lovca še močnega napadalnega aduta v trdnjavi. Tudi črne figure lahko svoje delovanje hitro usmerijo na nemočnega belega kralja.
Na potezi pa je beli, ki se je v nadaljevanju izognil vsem
vnih v pliberški občini. Zelo dejavna je teniška sekcija z voditeljem Jožetom Nedwe-dom, ki vsako leto prireja tudi društveno prvenstvo. Veliko pozornosti posvečajo nogometu, predvsem delu z naraščajem, ki trenira na nogometnem igrišču v Vidri vasi, nastopa pa pod imenom SAK. Za organizacijo pa skrbijo društveniki ŠD Pliberk.
Društvo tudi organizira splošno-rekreacijske prireditve kot je to Super trim, hokej na ledu, smučanje, bordanje itd.
Novi odbor sestavljajo še Adrian Kert, Franc Kumer, Jože Nedwed, Monika Šteharnik, Marjan Kumer, Daniel in Karl Thaler, Matevž Nachbar in Marko Buchwald. Za častnega predsednika je bil izvoljen Blaž Kordesch. S.K., I. L.
boljše veleslalomistke sveta. Dobro formo je potrdila tudi na nedeljskem veleslalomu v Cortini d’Ampezzo, ko je osvojila osmo mesto, z 206 točkami pa je osma tudi v veleslalomskem seštevku svetovnega pokala.	D. T.
skritim čerem in pripeljal svoje figure v zmagovito pozicijo!
Rešitev oreha štev, 183
Odlično medsebojno sodelovanje belega lovca in skakača zaustavi črnega c kmeta, zato beli naprej odigra l.La6+! Ka8. V kolikor črni vzame lovca L..Ka6: sledi 2.Sd5 c2 3. Sb4+ itd. Ne pomaga l,..Ka7 zaradi 2,Sc6+ in nadaljnjim 3,Sd4.
V akcijo se sedaj vključi skakač 2.Sc6 c2 3,Lb7+! Beli usmeri črnega kralja na polje b7 in obenem aktivira skakača 3,..Kb7:4.Sa5+ Ka6 5,Sb3 in črni kmet je za ceno figure zaustavljen. Beli zmaga!
SLOVENIJA
ŠAHOVSKI OREH Št. 184	Silvo Kovač
Barteina - Ghitescu / Olot 1974