Pograjske dileme
Še vedno ni nobenih stvarnih izgledov, da bi ustavili propadanje dveh — za Pograjce in tudi ostale uporabnike - pomembnih objektov! Je res lažje obnavljati iz ruševin ali pravočasno izvršiti tekoče vzdrževanje objektov? Kaj bo s Pograj-skim zadružnim domom in gradom?
Vse bolj pogosto se spet Pograjci pogovarjajo o propadanju dveh izpostavljenih objektov na po-dročju svoje krajevne skupnosti: o pograjskem zadružnem domu in o gradu. Nazadnje so proble-me v zvezi z obnovo teh dveh objektov na široko razgrnili tudi na skupščini SIS za kulturo občine Ljubljana Vič-Rudnik v-mesecu marcu. Grad na-mreč gotovo spada med slovenske kulturne spo-menike take ali drugačne vrednosti, zadružni dom pa je kulturno središče.
Vprašali smo predsednika sveta skupščine KS Polhov Gradec Pavla Jankovca, če se tema dvema objektoma obetajo kaj boljši časi in če so pri reševanju teh problemov dobili kaj resnično spodbudnega. Preden je odgovoril na vprašanje, smo opazili v pogledu predsednika sveta dvom nič kolikih razočaranj in nato odločnost krajana, ki kljub temu ni - in prepričani smo - tudi ne bo! -obupal. Preden je odgovoril, se je malo nasmehnil in nato dejal: »Z besedami in danimi obljubami bi lahko oba objekta že prekrili! Vendar je taka kritina izredno poceni in zato nekvalitetna. Dež jo v hipu stopi! Pregovor sicer pravi: pomagaj si sam, pa ti bo tudi bog pomagal! Mi si sami več ne znamo pomagati; bomo morali res čakati na višje sile? Pravijo, da je vse kar se dogaja na področju krajevne skupnosti tudi stvar ali zadeva krajevne samouprave. Pravočasno smo opozorili na proble-me gradu in zadružnega doma; ne bi dovolili, da nam kdo sedaj posebej obeša na ramena - kot pretežno naš problem - podiranje obeh objek-tov!«
Zadružni dom
Lastnik dotna je viška občina, uporabnikov je šest. Dom potrebuje nujno obnovo ostrešja in novo kritino, saj teče deževnica vanj že na vseh koncih in krajih. V drugi polovici preteklega leta sta občina in krajevna skupnost na osnovi predra-čuna nujnih del in na osnovi površine prostorov posameznih uporabnikov izdelala delitev stro-škov. K financiranju del je do sedaj pristopila le KIT, Ljubljanske miekarne, ki ima v pritličju svojo trgovino in je svoj delež že poravnala, kar je vsekakor vredno pohvale. Zagotovljen je tudi delež KS Polhov Gradec, ki ima v domu svoje prostore. Pretežni del predračunske vrednosti, ki znaša okoli 250 milijonov starih dinarjev, je še nepokrit. Predlog za delitev stroškov je pred se-stavo plana za leto 1984 dobila tudi občinska kultuma skupnost, ki naj bi pokrila delež stroškov za KUD Polhov Gradec, vendar ga v svoj plan ni uvrstila in tako je izpadlo 740.000 din. Ostali partnerji smatrajo, da ni niti potrebno, da bi na dopise odgovorili. Tako bo zadružni dom še na-prej nosil svoj pošvedrani klobuk, padajoči kosi strehe in opeke pa so do sedaj močno poškodovali le osebni avto našega krajana. O plačilu računa za popravilo bo moral razmisliti lastnik objekta. Kdo bo odgovarjal za morebitne toda verjetnostne poškodbe mimoidočih krajanov?
Ni sporno, da svojega poslanstva kot kulturni objekt dom ne more opravljati tudi v primeru, če popravimo ostrešje, saj so prostori neprimerni za kulturno dejavnost. Res ni primemo, da je treba pred vsako prireditvijo preverjati trdnost odra, da ne bi npr. padel slavnostni govornik ob priliki krajevnih proslav v prostore pod odrom. Pri več-jem gibanju nastopajočih je to še bolj nevarno. Z ozirom na neogrevanje prostorov lahko dom upo-rabljamo v bistvu le dva ali tri najtoplejše mesece v letu. Dom se ni vzdrževal niti takrat, ko je bil KUD Polhov Gradec velko bolj aktiven. Torej bodo še naprej kulturne prireditve, skupščine in zbori krajanov krajevne skupnosti v avli osnovne šole, ki svojega gostoljubja na srečo ni nikoli odrekla.
Krajani se resno sprašujejo ali je res, da hočejo preveč v času stabilizacije, ki je ne zanikajo, če prosijo za pomoč pri preprečevanju propadanja objekta s tem, da želijo najnujnejše: popravilo ostrešja in prekritje streh. So res sedanji aktivni krajani krivi, če propada objekt, ki so ga pred vojno začeli udarniško graditi krajani in ga s prostovoljnim delom dogradili po osvoboditvi?
Posamezni mladinci so vložili v izgradnjo tudi preko 1000 delovnih ur. Potem je prešel dom v družbenA upravljanje. Krajani niso odločali ne o oddaji stanovanj, ne o najemnini za stanovanjske in poslovne prostore; sredstva s teh naslovov se niso stekala na KS Polhov Gradec. Uporabniki
donia v preteklosti niso smatrali za potrebno, da bi poravnali svoj delež niti pri rekonstrukciji vo-dovoda, ki so ga ostali uporabniki izvedli s samo-prispevkom! Zaradi slabe požarne varnosti mladi-na v kraju nima možnosti uporabljati prostorov v domu.
Ostala je samo sramota in roganje Ijudi, ki vidijo propadani objekt, nad katerim so pred leti obupavali tudi občinski delavci, saj predstavlja pravna ureditev doma res pravi gordijski vozel.
Bralci se bodo spraševali: »Če je krajanom ta dom toliko pomemben, zakaj ne razpišejo zanj samoprispevka?« V vseh treh ljubljanskih samo-prispevkih so Pograjci glasovali »ZA« brez ozira na to, da sestavljalci niso uvrstili niti v en program samoprispevka objekta s področja KS Polhov Gradec. Svojo solidarnost so torej dokazali. Bo pri reševanju obeh objektov odpovedalas Ijub-Ijanska solidarnost?
Treba je tudi povedati, da sicer v krajevni skupnosti nimajo uradnega samoprispevka, ven-dar so krajani s svojimi sredstvi in delom samo v zadnjih petih letih v celoti ali delno prispevali za: obnovo in ureditev pokopališča, električno omrežje in celo transformator za vaške zaselke, obnovo in razširitev vodovodov, izgradnjozajetij, izgradnjo in vzdrževanje krajevnih poti ali odse-kov, razširitev telefonskega omrežja itd. Samo solidarnostna udeležba za telefon bo stala gospo-dinjstvo preko osem starih milijonov in za vodo-vod celo preko 12 starih milijonov. Te akcije so zajele preko 90 odstotkov vseh gospodinjstev v krajevni skupnosti. Pravijo, da jih čaka še toliko prostovoljnih akcij v kraju, da si samoprispevka ne upajo niti predlagati. Prebivalci mestnih pre-delov si tako aktivnost mogoče težko predstavlja-jo, za Pograjce je skoraj samoumevna.
Krajani ne skušajo primerjati obnovo ostrešja na zadružnem domu z nekaterimi drugimi plani občinske in mestne kulturne skupnosti za tekoče leto in bi bili pripravljeni tudi počakati; ne verja-mejo, da bodo to lahko dopovedali tudi domu samemu!
Pograjsld grad
Ne navajamo ga na drugem mestu zato, ker bi bil manj pomemben; le obup krajanov nad njego-vo usodo je še večji kot nad zadružnim domom! Baronu Kunstlju se njegov grad ni zdel manj pomemben, ko je leta 1696 dal postaviti pred gradom Neptunov vodnjak. Pred obnovljen grad iz leta 1520 je gotovo spadal tudi vodnjak in grajska kapelica z gipsenimi štukaturami. Čeprav je avtor vodnjaka isti kot Robbovega v Ljubljani, vendar je 16 km oddaljenosti od Ljubljane do-volj, da vsi merodajiii ljudje smatrajo, da propa-danje, ki ni »na očeh«, ni propadanje. Saj pograj-ski Neptunov vodnjak ne zahteva plastičnih odlit-kov, le malo več skrbi potrebuje tako kot gipsene štukature, ki jih najbolj poškodovana streha na gradu kaj slabo ščiti. Grajski stolp z uro potrebuje le popravilo strehe. Gotovo širša javnost še ne ve, da so stropovi iz obtesanih brun v zgornjih nad-stropjih pograjskega gradu že popadali in če se boste kdaj peljali mimo, jih boste lahko videli, kako kukajo skozi okna.
Pred leti so Pograjcem celo nekateri družbeno-politični delavci predlagali, da bo z gradom naj-manj skrbi, če ga lepo pustijo usodi. Spominska plošča ob vhodu v grad, ki jo je postavila viška občina, priča, da so se Pograjci upirali svojemu graščaku še pred vseslovenskim kmečkim puntom leta 1515, tega leta pa so se spet uprli med prvimi. Tako so tudi sedaj enotnega mnenja, da je pred-log vse prej kot pameten in je celo neodgovoren. Grad s kapelico in vodnjakom je ne samo pograj-ski ampak tudi pomemben slovenski kultumi spo-menik, ki so ga naši predniki zgradili s svoj krvjo in ga tudi v 20. stoletju ne bomo pustili, da se podre! Popravilo strehe - tudi ie ne bo taka, kot jo bodo »zahtevali spomeničarji od kultume skupnosti« - mu je dolžna širša družba.
Sanj o čudovitih hotelskih prostorih v gradu in o obnovi nekdaj čudovitega grajskega parka ni več in splošna gospodarska situacija je taka, da se jim mora vsak trezen krajan in občan odpovedati! Odgovornost za propad še vedno stoječega graj-skega poslopja pa bo moral nekdo prevzeti -razen če ne bo ta odgovornost spet kolektivna! Pograjci opozarjajo, da se že vnaprej izločajo iz te kolektivne odgovornosti! Ali je objekt res tako malo vreden, da se bo podrl - v sedanjem času -potem, ko je vzdržal skoraj petsto let?! Bo njegov izgled res boljši in bolj avtentičen, če ga bodo zanamci obnavljali iz ruševin, namesto da bi mu s popravilom strehe dali možnost, da brez večje škode tudi on dočaka boljše čase?! Odgovori na ta
vprašanja, ki so jih Pograjci do sedaj dobili, niso bili niti malo prepričljivi!
V grajskih hlevih so stanovanja in trgovina. V naslednje srednjeročno obdobje razvoja KS Pol-•hov Gradec bodo daii krajani tudi nov kamnolom - na terenu sedanjega gradu! V preteklih nekaj mesecih so v Polhovem Gradcu postavili precej krajevnih napisov in prometnih znakov. V bodoče bo pred vhodom v grajsko dvorišče stal znak »zožena cesta«. Krajani predlagajo, da z njim malo počakamo, ker bomo nato dodali še znak -»kamenje pada«!
Mogoče so te izjave dokaj jedke, vendar je takšen tudi izgled pograjskega zadružnega dotna in gradu! Zagrenjeni pa postajajo tudi ljudje. Kaj pa če ima prav del pograjskih vikendašev, ki pravijo, da s problematiko obeh objektov krajani niso trkali »na ta prava vrata?«. Kot so povedali, vez niso uporabljali. Sicer pa - kot pravijo -bomo v sedanjem času stabilizacije ravnali tudi na vseh področjih drugače. Tudi kulturne spomenike bomo popravljali tam, kjer je to najbolj nujno in kjer bi s skromnimi sredstvi lahko propadanje ustavili. Veze in poznanstva ne bodo več toliko odločala! Potem jih pač Pograjci ne morejo iska-sti! Pa naj bosta ravno ta dva objekta in njihovo propadanje kot dokaz v praksi, da vse le niso samo besede in da bomo v bodoče ravnali bolj racionalno in bolj pravično!
Saj se bomo lahko prepričali sami! Če boste hodili kdaj mimo teh objektov, se spomnite na to!
S. M.
Pojasnjujemo!
V zvezi z zapisom »Pograjske dileme« navezujočim se na vprašanje deleža stroškov, ki naj bi ga pokrila Občin-ska kultuma skupnost čutimo dolžnost, da ta del zapisa nekoliko osvetlimo z vidika sofinanciranja naložb v pro-store za kulturo v KS, čeprav so vsi ti podatki zajeti v delegatskem skupščinskem gradivu za 8. skupno sejo občinske in ljubljanske kultume skupnosti.
Občinske kulturne skupnosti v Ljubljani v svojih fi-nančnih načrtih nimajo posebnih postavk oziroma sred-stev za sofinanciranje investicijskega vzdrževanja v pro-store za kulluro v krajevnih skupnostih in posebno in funkcionalno opremo KUD in skupin, pač pa omenjene naložbe sofinancirajo občinske kulturne skupnosti v Ljubljani iz združenih sredstev pri ljubljanski kultumi skupnosti.
Da bi na tem mestu nadalje ne ponavljali stvari, ki so bile kot že omenjene, objavljene v delegatskem gradivu in v delegatskih skupščinah sprejete, bi se sredotočili le na tisti del, v katerem je neposredno sodelovala naša kultuma skupnost.
Skupni odbor občinskih kulturnih skupnosti v Ljublja-ni za naložbe v prostore za kulturo v KS Ljubljanskih občin, v posebno in fukcionalno opremo kulturno-umet-niških društev in skupin je preko CKS objavil zapis za program naložb v letu 1984. Rok za oddajo programa je bil 28. septembra 1983. Zrane zahtevke je odbor za načrtovanje in svobodno menjavo dela skupščine OKS na 8. skupni seji dne 13.10.1983 verificiral in jih skupaj s stališči pravočasno dostavil skupnemu odboru za nalož-be v prostore pri LKS, ki je o njih razpravljal in oblikoval predlog.
V konkretnem primeni zahtevka KS Polhov Gradec za sanacijo zadružnega doma je odbor zavzel naslednje stališče - glede za večnanienski prostor predlaga odbor odobritev ovrednotenega zahtevka KS Polhov Gradec (zahtevek bruto 1,686.624) v vifini 20 odstotkov. Pred-loga za delitev stroškov, ki je omenjen v zapisu odbor ob oblikovanju stališč ni imel, le-ta je bil dostavljen nakna-dno in tudi posredovan pristojnemu skupnemu odboru za naložbe pri LKS.
Ob vsem tem pa se nam zdi potrebno za ilustracijo opozoriti še na dvoje stvari. Slaba je bila udeležba dele-gatov delegacije KUD Polhov Gradec na sejah skupšii-ne, saj se je delegat omenjene delegacije od desetih skupnih sej udeležil le dveh ter malomamemu odnosu do sredstev za naložbe v prostore za kulturo, ki so bila v letu 1983 odobrena KUD Polhov Gradec in neizkoriščena ležala na Ijubljanski kultumi skupnosti - (vrsta naložb -2 komada refleklorja z iarnicami).
Ni naš osnovni namen demantirati nekaterih neprectz-nih izjav pač pa podpiranje in razvijanje kulturne dejav-nosti ter delegatskega sistema v občini, predpogoj za to pa je smelost in volja, ne nazadnje tudi ustrezni prostor-ski pogoji.
Sanaciji združenega doma Polhov Gradec, ki je zajeta tudi v planu OKS Ljubljana Vič-Rudnik za obodbje 1980-85, bomo v letu 1985 v okviru drugih možnosti nudili podporo z željo, da bi s tem vzpodbudili tudi trenutno kulturno mrtvilo.              Svetovalec obtinske
kultume skupnosti Samo PERAT
Ob prizadevanjih za zagotovitev sredstev za sanacijo graščinskega kompleksa v Polhovem Gradcu pa je treba povdariti, da potekajo le-ta že od leta 1975. V aktivnosti so bile vključene poleg krajevne skupnosti in občine tudi spomeniška služba, Kulturna skupnost Ljubljane in ne-katere gospodarske organizacije. Razgovori so polekali v smeri pridobitve dejavnosti oz. organizacije, ki bi ustrez-no izpolnile možnosti, kakrSne nudi tak graščinski kom-pleks, vendar brezuspešno.
V  letu 1979 je krajevna skupnost začela z akcijo za obnovo ostrejša, ki tudi ni uspela. Ponovno je akcija za sanacijo stekla v letu 1983. Sestavlien je bil samoupravni sporazum za zagotovitev sredstev. Pregled aktivnosti ob koncu leta je pokazal, da se Ijubljanske občine kot predvidene udeleženke sporazuma niso vključile v pred-lagano financiranje. Zato je bil oblikovan predlog, da se število udeležencev skrči na tri: izvršni svet občine Ljub-ljana Vič-Rudnik, Občinska stanovanjska skupnost in Ljubljanska kultuma skupnost. Slednja pa zaradi zože-nih materialnih možnosti in dejstva, da grad Polhov Gradec ni bil vključen v srednjeročni plan kuiturne skup-nosti za obdobje 1981-85 tudi ni pristopila k sofinancira-nju.
Iz tega sledi, da kljub veliki angažiranosti ni bilo mogoče zakljuati niti finančr.e konstrukcije za najnuj-nejši poseg na graščinskem kompleksu Polhov Gradec -tp je sanacijo strehe. Zavedamo pa se, da celotnega yaščinskega kompleksa ne bomo mogli vzdiževati brez pridobitve ustreznega uporabnika objekta. Z aktivnostjo bomo nadaljevali tudi prihodnje leto, vend,ar menimo, da bo akcija dokončno stekla, ko bo program vključen v planske dokumente kultume skupnosti.
Komite za družbene dejavnosti