It 17 Pottnlna ponesnjana (C. C. con la pMta) V Trsta, v Dttek SO. tanaftite. HM. - Lete VI. I*— mam. Številka 30 oant Letnik Ull Hrt vitki poMdeljlc«. Narotainat it 1 msm L 8«—* 9 m*itc« L 22.—^'—* ^ —• * bo*MMtro mesečno L 6.50 tU. L "V ilke 30 tt. — Ogl&snina za 1 m prostore v ftlrokoitl 1 jx ol^^^zl^v A obrtne oglase L 1.—, za osmrt- nic«, zahvalejjšj^p^S®^*"j ** **50, dMuraih zavodov L 2*—», t- 1 ć^^&h pTri *trani L - . EDINOST Usedniitvo b upravni!tvo: Trst (3), ulice S. Franoesoo d'Assisi 20, Te-iefen 11-57. 7>oplsi naj se poUlfafo izključno uredništvu, oglasi, rekla« madf* in denar pa upravnUtvu. Rokopisi te ne vračajo. Nsfrankiraaa pisma se ne sprejemajo. — Last, aaloiba in tisk Tiskarne « Edinost*. PodurvdsiStvo v G o r i c i: ulica Giorufc Carducd it. 7, I. n, — T«l«f. It. 327 Glavni in odgovorni urednik; proL Filip Peric. \ Maj Remije na moiia nekdaj in sedaj -Bukarešt, v januarju 1928. Velika Romunija ima priblifc-no 450 km morske obale. Res je sicer, da odpade skoro polovica morske obale na močvirje o-krog donavske delte, a baš radi Donave ima romunska obala večjo vrednost. Po reki lahko plovejo morske ladje globoko v notranjost zemlje, do Galaca m Braile torej skoro v središče zemlje, ki je bogata na surovinah za izvoz. Ker je trgovinsko brodovje za vsako obmorsko državo nekakšno orožje za obrambo pred tujo konkurenco in za zagotovitev gospodurske neodvisnosti države, si je tudi Romunija takoj po osvoboditvi (1. 1878) prizadevala, da zgradi lastno trgovinsko brodovje, kateremu je pozneje poverila izvoz največjega romunskega bogastva v predvojni dobi — izvoz žita. Najprej so si romunske ladje osvojile Carigrad, ki je izhodišče za na-nadaljnje prodiranje v Sredozemsko morje; spočetka so sicer posečale razna vzhodna pristanišča brez posebnih naročil, bolj v reklamne svrhe. Začetek je bil težak, a polagoma si je romunska .trgovinska mornarica zagotovila svoje pozicije na Vseh večjih obmorskih tržiščih z živili na Turškem, Grškem, v Siriji, Palestini in v Egiptu ter ije celo nadkrilila Rusij-o. Pri tem osvoje vanju vzhodnih pristanišč je Romuniji mnogo pomagala tudi Nemčija, zakaj nemški «Drang nach Osten» se je takrat mnogo oslanjal na Komunsko. Polagoma so romunske ladje začele posečati tudi zapadna pristanišča; glavna pot je vodila v Marseille. Ob istem času so si tu^li romunske reške ladje utirale po Donavi |>ot v Srednjo Evropo. Ko je izbruhnila svetovna vojna in je bil promet skozi Dar-danelske ožine prekinjen, je prenehala tudi romunska trgovina z deželami ob Sredozemskem morju. V vzhodna pristanišča so začela prihajati živila iz Amerike, Avstralije in iz Kanade. Avstralijsko žito si je bilo n. pr. tako osvojilo Pirej in Aieksandrijo, da je ohranilo svoje pozicije tudi v i>ovojni dobi. Na drugi strani pa je v Homuniji n&rastel konsum žita, ker so se državi priklopile nove, v poljedelskem oziru pasivne zemljfc. Danes izvaža Romunija mesto žita skoro izključno les in petrolej, ker tudi turška tržišča ne povprašujejo več po romunskem žitu. Gospodarsko ozdravljenje Turške pod Kema-lom pašo je neugodno vplivalo na romunski izvoz v maloazijske luke. Tudi majhna oddaljenost teh pristanišč od Romunske ne more rešiti romunskega žitnega izvoza, in to tem manj, ker plovejo romunske ladje še dandanes s povprečno «brzino» od 8 do 8 in pol milj na uro. Romunsko žito trpi radi ruske konkurence in tudi bodočnost ne kaže v tem pogledu za Romune nič kaj dobro, zakaj na obzorju se pojavlja spet nov konkurent: Egipt, kjer se je po neuspešnem poskusu gojerfja volne spet začelo v večji meri sejati žito. Vendar se pa Romuniji kaže drugo izhodišče iz začasnih stisk; s primerno organizacijo bi lahko postala na Levantu to, kar je Danska na zapadu: ena glavnih izvoznih držav za meso, živino, jajca, masti, ribe itd. Na tem polju bi se Romunom ne bilo treba bati zapadne konkurence. Seveda je za izvedbo tega načrta potrebno tudi temeljito moderniziranje trgovinskega brodovja, ki s svojo polževsko Jbrzino nikakor ne more zadoščati današnjim potrebam. To je eno izmed življenjskih vprašanj Romunske, ker bi v slučaju političnega konflikta postal izvoz blaga po suhem popolnoma nemogoč. Gosta megla v Milana MILAN, 19. Vse mesto je že par dni zavito v zelo gosto me-BTlo, ki znatno ovira promet po jjlicah. Radi megle se je zgodilo tudi mnogo nezgod. Pri trčenju flveh kamionov se je neki človek smrtno ponesrečil. Mussoltnileve besede Okrožnica generalnega tajnika iašistovske stranic« RIM, 19. Generalni tajnik fa-Šistovske stranke on. Turati je razposlal pokrajinskim faši-stovskim tajnikom naslednjo o-kro-žnioo: «V sedežu vsakega faoja ali okrajnega krožka morajo biti izvešene besede, s katerimi je vodja zaključil svoj odgovor na voščila strankinega vodstva, ko mu je izročilo strankino izkaznico. Evo natančno besedilo: «Poprimimo se brez odlaganja spet dela z navdušenjem, bratstvom in ono absolutno u-danostjo napram domovini in fašizmu, izza katere se fašist ovska stranka spreminja v red popolne pokorščine. Iz tega našega velikega truda se bodo rodile mnoge sveže generacije, katere pripravljamo, in sicer: Možje redkih besed, hladnega poguma, vztrajne delavnosti in Slepe pokorščine, katere Italijani preteklosti ne bodo mogli več spoznati. «To je vrlina, s katero si bo Italija odprla vrata v svet. — Mussolini.» Telesno vzgoja mladine Okrožnica predsednika cBatftle* RIM, 19. Predsednik nacionalne organizacije «fialllla» poslanec on. Ricci je razposlal vsem pokrajinskim odborom organizacije važno okrožnico, ki vsebuje določbe glede priče tka telovadno-sportnega pouka na vseh ijudskih in srednjih šolah. Telesna vzgoja mladine namreč je bila, kakor znano, poverjena pred kratkim organizaciji 'e, da jih spravi v red. BERLIN, 18. Danes zvečer se je konferenca zaključila. Zaključki konference so v glavnem naslednji: Poseben odbor, ki mu načel ju je državni kancelar, bo pripravil načrt za rešitev vseh vprašanj, ki se nanašajo na upravne reforme države in dežel. Zastopniki državne Ti ade in dežel so sporazumno ugotovili, da je treba izvajati fiim večje varčevanje v finančnem gospodarstvu posameznih deftel in celotne države. Tozadevno se bodo fte proučili vsi na-Prti, ki bo jih predložili zastopniki posameznih dežel. Preganjanje sovjetskih opo-zioiomalcev MOSKVA, 19. Pristaši Troc-kega is Sapronova so bili deloma pregnani z utemeljitvi)o, da so nameravali organizirati pro-tieovjetsko akcijo ter vzpostaviti stike z zastopniki tuje bur-žuazije v Moskvi v avrho propagande v inozemstvu in da so bili v stikih s tujci, ki so podpirali to gibanje. Ena skupina o-pozicionalnih dijakov je priredila predvčerajšnjim na postaji Trockjtmu manifestacijo, ko je odhajal v pregnanstvo v Djer-nov, nadalje Radeku, ki je bil odposlan v Sverdlovsk v Uralu, in Mimovu ter Bjeloborodovu, ki sta bila pregnana v neko daljnjo severno pokrajino ter Rakovskemu in Roguslavske-mu, ki sta morala zapustiti Moskvo. Vakiub afera v Uniji BEOGRAD, 19. Iz Bukarešte poročajo, da so tamkajšnje o-blasti odkrile med madžarskim dijaStvom široko zasnovano fitpijonažno organizacijo. Neki dijak medicinske fakultete bu-kare&tanske univerze, Ščitvan po imenu, je poskušal dobiti od vseh višjih častnikov, ki so zaposleni pri generalnemu štabnemu oddelku za mobilizacijo, mobilizacijske načrte. Uvedena i preiskava je ugotovila, da so skoraj vsi madžarski dijaki na Romunskem zapleteni v to afero. Mnogo dijakov je bilo aretiranih, več glavnih krivcev pa je še pravočasno pobegnilo. U— ■■hI ii vlada prepovedala h—§rm seljafike stranke DUNAJ, 19. Notranji položaj ▼ Romuniji se znova zaostruje. Nezadovoljstvo s politiko vlade narašča predvsem v kmetskih slojih: Vlada namreč noče dovoliti kongresa nacional nose-1 jaške stranke, ki bi se moral vrgiti v Albi Juliji. Ministrski predsednik Vintila Bratianu je, kot se zatrjuje, v teh dneh obvestil načelnika sel jaške stranke Maninga^ da vlada še ni preklicala svoje prepovedi in da namerava preprečiti zborovanje s vsemi sredstvi. Mala antanta pripravlja protest radi ^tihotapljenja orožja v Madžarsko BUKAREŠT, 18. Iz merodaj-nih virov doznavamo, da pripravlja Mala antanta radi vti-hotapljenja orožja v Madžarsko protest, ki bo predložen Družbi narodov. Tozadevno s6 vlade v Beogradu, Pragi in Bukareštu v stikih. Razširile so se sicer vesti, da je bil protest že vložen pri tajništvu Družbe narodov v Ženevi; te vesti pa ne odgovarjajo resnici, ampak bo protest vložen šele v bližnjih dneh. LECCO, 19. Iz Introbbia poročajo, da se je tam zrušila neka stara hiša. Med ruševinami je umrla neka mlada mati. Vesel Jogiiek n Sseo^rajskam dvoru BKOG-RAD, 19. Danes je Beograjčane v prvih Jutranjih urah prebudilo grmenje 101 topovskih strelov, ki so oznanili, da je napočil v kraljevi rodbini veseli dogodek. Meščanom, ki so se kmalu po drugi uri zjutraj zbrali pred dvorom, je bilo sporočeno naznanilo sporočilo dvornih zdravnikov: «Nj. Vel. kraljica Marija je danes, 19. januarja 1928., ob 1. uri in 6 minut porodila živo moško dete. Kraljevska mati in dete sta zdra-va.» Še ponoči so sestavili ministrski predsednik, predsednik narodne skupščine in pravosodni minister državni akt o rojstvu princa, ki mu je bilo dano začasno ime Andrej. Dvorni krogi trdijo, da bo krščen za Dušana ali Arzena. Dopoldne je daroval patriarh Dimitrije svečano službo božjo, delo pa je v Beogradu ves dan počivalo. Soja jngoslov. ministrskega sveta BEOGRAD, 19. Danes dopoldne je finančni odbor sprejel proračun ministrstva pošte in brzojava. Na popoldanski seji pa se je pričela razprava o proračunu ministrstva šum in rudnikov. Zvečer je imel ministrski »vet sejo, na kateri se je po izjavah ministrov bavil izključno le z emendementi za finančni zakon. V razpravi so bili tudi emendementi, ki se tičejo naknadnih kreditov državnim gledališčem v Beogradu, v Zagrebu in v Ljubljani. Sprejet je bil emendement, ki daje prometnemu ministru večjo kompetenco pri gradnji novih prog. S ličen emendement je bil sprejet glede ministrstva za javna dela z ozfrorn na gradnjo državnih cest. Izjava jugoslovanskega notranjega ministra BEOGRAD, 19. Not ran j i minister Čeda Radović je imel daljši razgovor z novinarji in jim je med drugim o svoji politiki dejal: «Ne bom Vam mnogo povedal. Želim nadaljevati v pravcu politike sporazumov. Bil sem vedno, že kot poslanec od 1. 1901, dalje, za združftev. Spričo tega želim, da se, v kolikor bo mogoče, uredi vsaka zadeva na podlagi skupnega sporazuma. Drugega vam ne vem reči». Novinarje je zanimalo predvsem vprašanje javne varnosti v južni Srbiji. Dejal jim je, da bo južni Srbiji posvetil svojo posebno pozornost, iz njegovih na-daljnih besed pa izhaja, da bo na splošno nadaljeval politiko načelnika vlade, dosedanjega notranjega ministra. Litva in Poljska BERLIN, 19. Iz Kovna poročajo, da je predsednik litovske rlade Voldemaras odgovoril na poljsko ponudbo o pogajanjih za ureditev poljsko-litovskih spornih vprašanj. Litovska vltu da vprašuje, ali ^e naj pogajanja vrše pod okriljem Družb« narodov ali ne. V ostalem je besedilo baje tako, da je v poljskih politični krogih napravil litovski odgovor zelo neugoden vtis in nekateri zatrjujejo, da se vprašanje pogajanj lahko že stavi z dnevnega reda. Ureditev Cehos-ovnSKSIi dolgov najetih v Italiji in Franciji DUNAJ, 19. Praška vlada i? pred kratkim obvestila vladi v Rimu in Parizu, da je pripravljena pričeti pogajanja za konsolidacijo dolgov, ki jih je tekom vojne napravila v Italiji in Franciji. Franciji dolguje Ceho-slovaška okrog 470 milijonov frankov v papirju in en milijon dolarjev za dobave vojnega materiala, ki se je porabil za narodno obrambo in za podpiranje Čehoslovaških legij v Rusiji. Italiji pa je dolžna približno 170 milijonov lir, ki so se uporabile za opremo in orožje Čehoslovaških legij, katere so se ustanovile tekom vojne v Italiji. Novi nemški vojni minister BERLIN, 19. General Groner je bil imenovan za nemškega vojnega ministra. Politične beležke Vprašanje amnestije v Avstriji Vprašanje, ali naj se podeli v prid demonstrantom, ki so bili obsojeni radi izgredov v juliju lanskega leta, amnestija, je postalo zopet aktualno in nujno. Položaj je v pogledu sodne likvidacije precej čuden. Večji krivci, ki so prišli pred porotno sodišče, so bili oproščeni in izpuščeni, medtem ko manjši krivci, ki so bili obsojeni radi lažjih prestopkov od navadnih sodišč, sedijo Še vedno po ječah. V dunajskih meščanskih krogih se začenja spoznavati, da tak položaj ne sme več trajati in da se morajo vsi obsojenci pomilostiti. Posebno krščansko-socialni listi z dežele toplo priporočajo vladi, naj se s tein končno likvidira. Dunajsko policijo pa še vedno ostro napadajo listi opozicije. Važno je tudi dejstvo, da je znani dunajski novinar Kari Kraus javno nastopil proti jvo-licijskemu ravnatelju dr. Scho-ber-ju, in sicer v svojem listu «FackpI», kjer je navedel mnogo težkih obtožb na račun načelnika dunajske policije. V zadnjem času je začel Kraus imeti predavanja, na katerih ponavlja svoje napade ter poziva policijskega rr^natelja, naj ga toži radi obrekovanja. Dunajska javnost z napetostjo Čaka, ali se bo dr. Schober odzval temu javnemu pozivu ter vložil proti Karlu Krausu tožbo. DNEVNE VESTI testna ustanova Poročali smo že, da se razpravlja o načrtu za ustanovitev posebnega cestnega avtonomnega podjetja, ki mu bo poverjen© vzdrževanj© eest. Kot s» poroča iz Rima, je sedaj vprašanje dozorelo, tako da bo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja ministrskega sveta tudi načrt tor.adovnoget zakonskega ukrepa. Med nerešenimi podrobnostmi glede nove ustanove je predvsem vprašanje kotu potence, t. j. vprašanje, ali naj ji bo poverjena skrb samo za ceste I. razreda ali pa tudi ceste II. in III. razreda; dalje vprašanje, ali naj se stekajo v blagajno cestne ustanove vsi dohodki, ki jih ima država od cest, ali pa samo en del teh dohodkov. Zadružna padjatla Kot znano, je uvedla vlada strogo nadzorovanje nad delovanjem zadrug, posebno takoimenovanih zadružnih podjetij (Cooperative di lavoro), ki so najnavadnejši tip zadrug v notranjosti Italije. Novi zakoni o zadružništvu, ki so bili izdani, določajo med drugim, da se imajo podpirati le resne organizacije te vrste, medtem ko je v interesu proizvodnje in dežele, da ona zadružna podjetja, ki ne nudijo nikakih garancij, zginejo. Na podlagi proučitve zadružnih podjetij s tega vidika so bila mnoga razpudčena in njihovo število se je v pret. letu znatno znižalo. V 1. 1927 je bilo zadružn. podjetij vpisanih pri posameznih prefekturah 2741. Od teh je bil* 916 Crtanih, in | sicer 442, ker so prenehale delovati, 474 radi težkih pomanjkljivosti, ki so se ugotovile pri njihovem delovanju, in 151 radi upravnih nerednosti. Novih zadružnih podjetij pa je bilo vpisanih le 112, in sicer po strogi proučitvi njihovih tehničnih in gospodarskih sposobnosti kakor tudi položaja njihovih članov. Vseh zadružnih podjetij, ki so sedaj pravilno vpisana, je 1M7 s 133.722 člani. Največ takih zadrug je v Emiliji, in sicer 430 z 52.141 člani, najmanj v Abrucih, t. j. 3. V vsej Julijski Krajini je takih zadrug samo osem. Boj proti maffl-ji se nadaljuje Na ukaz prefekta Mori-ja, ki nadaljuje z vso strogostjo boj proti sicilijanski maffiji, se je izčistila pokrajina Girgenti vseh sumljivih elementov. Številni karahinerski oddelki so prijeli in zaprli v sedmih občinah omenjene pokrajine 308 oseb, obdolženih najrazličnejših zločinov med temi 34 umorov, 20 poskusov umorov, 120 izsiljevanj. 70 tatvin, 60 drugih prestopkov. Ustrahovano prebivalstvo se ni doslej upalo naznaniti zločine. IZ UREDNIŠTVA Naše cenjene dopisnike z dežele prosimo, da pišejo svoje dopise le na eno stran ter tako uredništvu olajšajo delo. Prihajajo dopisi, ki bi se lahko v celoti priobčili, pa se morajo ravno radi tega, ker so pisani na obeh straneh, še enkrat prepisati. IX. •EDINOST* V Trstu, dne 2Q. januarja Itn S. Rojstva, smrti in porok« v Trst« dne 18. januarja 1928. Rojeni: 12 (eden mrtev); mrtvi: 7; poroke: nobena. Iz tržaškega življenja r Samomor mladeniča Na vrtu vile «Caccia» v ulici Ginna^tica št. 57, kjer je njegov oče nameščen kot Čuvaj, si je 17-letni uradnik Efruno Giustini pred preteklo noč okoli 1. ure pognal z revolverjem dve krogli \ prsa in eno v trebuh. Njegovi domaČi, ki so iih streli privabili na vrt, so našli fanta smrtnoranjenega v luži krvi. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je dal mladega samomorilnega kandidata nemudoma prepeljati .v mestno bolnišnico, kjer se je pa nesrečnik kljub prizadevanju zdravnikov kmalu pričel boriti s smrtjo in okoli 5. ure zjutraj je izdihnil. Ni znano, kaj je fanta gnalo v smrt. V morje je padel Predpreteklo noč okoli 24. ure je neki finančni stražnik, ki je vršil nadzorovalno službo na pomolu Venezia. nenadoma začni obupne krike na pomoč. Ko je radoveden poli i tel proti koncu pomola, odkoder so se razlegali kriki, je zapazil v morju kraj pomola moškega, ki si je z vsemi močmi prizadeval, da bi se vzdržal na površju. Stražnik je poklical nekatere pomorščake in z njihovo pomočjo je spravil neznanca, ki se je že začel potapljati, na sulio. Medtem je že nekdo obvesti! o dogodku rešilno postajo, odkoder je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je podal rešenemu potrebno pomoč. Nato je bil mož prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se je izkazal za 42-letuega mizarja Antona Ko-čevar, stanujočega v ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi, in povedal, da je pade! v morje po nesreči. Zdi se pa, da ta njegova trditev ni popolnoma točna, kar bi se dalo sklepati predvsem po okol-fcčini, da mož ni znal pojasniti, kaj je iskal ob tisti uri na samot-tnem pomolu. Iz tatinskega dnevnika V noči od srede na četrtek so se neznani zlikovci vtihotapili v lesno skladišče Viktorja Sabbatini v ulici F. Severo št. 24 ter ukradli v mizarskem oddelku 7 gonilnih pasov, Preden so jo odkurili, so ob-J iskali tudi pisarno, kjer so pregledali in prebrskali vsa predala. Ker niso našli drugega, so odnesli moško suknjo, vredno par sto lir. O tatvini, ki so jo odkrili na-seldnje jutro uslužbenci podjetja, so bili obveščeni policijski organi iz komisarijata v ulici Luigi Ricci, katerim se je po skrbnem poizvedovanju posrečilo iztakniti v borovem gozdiču pri Sv. Alojziju vseh sedem ukraednih pasov. Zlikovcev pa do sedaj niso še izsledili. — V isti noči so se neznani prijatelji tuje lastnine skobacali čez ograj ni zid na vrt hiše št. 693 na Vrdeli, kjer so ukradli 25 cipresnih drevesc, vrednih 175 lir. Drevesca so bila last gostilničarja Ernesta Quaiati. Porota llmor v Kolčah Tomlsc ia tovariši bode danes sojeni Govor drž. pravdnik a Včeraj smo naznanili pričetek obravnave proti desetim mladeničem iz Koč pri Siavini, katerih devet mora odgovarjati radi soudeležbe pri vaškem pretepu in deseti — Štefan Tominc — radi ra-nitve soobtoženca Ivana Vekarja in nenameravanega umora 20-let-nega Franca Vadnjala iz Koč. Včeraj je ta obravnava stopila v zaključno fazo in državni pravdnik eksc. cav. Tasso je že povzel besedo. Seveda je večji del včerajšnjega porotnega zasedanja bil izpolnjen z zasliševanjem maloštevilnih prič, ki pa niso zamogle prinesti v obravnavo nikake zasnosti, tako da se bodo morali državni pravdnik in branitelji v svojih izvajanjih naslanjati le na kolikortoliko netočne izpovedi obtožencev. Zaslišan je bi) med prvimi karabin erski brigadir v Kočah, Alojz Mangone. ki je povedal, da ga je v noči sv. Silvestra 1986. nočna patrulja opozorila, da *e je na plesu vnel prepir, v katerem .sta bila ranjena Ivan Vekar in Franc Vad-njal. Priča je izprašal Vadnjala, ki pa ni hotel nikakor povedat?, kdo ga je ranil in je tudi umrl, ne da bi ovadil storilca. Vsi obtoženci so tajili, da so bili udeieženi v pretepu. Karabiner Josip Marcano je videl, kako so trije moški nesii ranjenca Vadnjala v hišo. Ti su mu dejali, da se je Vadnjal ranil jari padcu. Enako izpove karabiner Do-nato Spinelli. Oče mm or j enega Nastopi Andrej Vadnjal, oče u-morjenega. H4-letni kmetič, ki se mora v izpovedovanju posluževati tolmača Dužnika. Izpove: «Kakor je navada na vasi, straži vsak večer ena hiša v vasi, t. j. en član vsake hiše gre po eno noč okrog in pazi, da se kaj v vasi ne zgodi. Tisti večer je strati I moj sin. Jaz sem šel spat. Ponoči so me zbudili — prinesli so mi sina ranjenega domov. 2ena je jokala. Francu so zavezali nogo, a je kmalu potem umrl. Ni mi povedal, kdo ga je ranil.» Enako izpove mati umorjenega, lil-letna Frančiška Vadnjal. Tudi njej umirajoči ni hotel povedati, kdo ga je ranil. Nekoliko obširnejši je v izpovedi bratranec umorjenega, Anton Bole. Tega so obtoženci poklicali v skrajni sili, ker je bil pri vojakih bolniški strežnik. Vadnjal nvu je dejal, da si je bil zlomil nogo. Toda priča je kmalu uvidel, da ni tako in obvezal je nogo nad rano. Na neštevilna vprašanja, kdo ga je ranil, zakaj je bil ranjen in podobno ni umirajoči sploh odgovarjal. Branitelji, državni pravdnik in predsednik stavijo priči mnoga, a važna vprašanja. Predsednik nato čita spričevala izvedencev o oblekah, ranah in vzrokih smrti. S tem je obravnava formalno zaključena in prenesena na popoldan. Popoldanske zasedanje Otvoritev popoldanskega zasedanja tvori čitanje vprašanj, ki se bodo stavila porotnikom v obravnavi proti desetim obtožencem, V vprašanja je vključeno tudi vprašanje samoobrambe, kar se tiče Tominca. Govor državnega pravdnika «Gospodje porotniki! V Kočah pri Slavini je v veljavi zakon, ki ga zamoremo smatrati za narodno tradicijo. Mladeniči pod 18 leti ne smejo ponoči na vas, ne smejo peti, ne vasovati. Šele po tem letu imajo mladeniči vso prostost, toda le, ako plačajo tisto znano «fan-tovŠčino». Take navade najdemo skoro po vsoti. «Šest mladeničev je, ki b-ko jutro ob pol devetih iz svojih celic, v katerih prebiva po več jetnikov skupaj, na dvorišče «po erak» — kot se pravi. In tako je bilo tudi predvčerajšnjim zjutraj. Med tem, ko so Miio-novi tovariši odšli na dvorišče, se je on skril v celici in počakal, da je ostal sam. Neto je hitro strgal rjuho na postelji, jo privezal ob ograjo pri oknu in se obesil. Ko so stražniki zapazili, da ga ni na dvorišču, so ga šli iskat, pa so ga našli že mrtvega. Domneva se, da je storil samomor bodisi radi tega, ker so ga zaprli in ker se je sramoval svojega dejanja, radi katerega je moral v zapor, najbrž pa radi uboštva, v katerem je za- pustil svojo družino v Podgori. Znano je namreč, da je imel pokojnik že večkratna momoril-ne namene ravno rBfi mizerije, v kateri je živel sam in njegova družina. Zaprli se jo Orožniki so aretirali neko Angelico Sfiligoj, staro 23 let, iz Krmina, ki da je ukradla 100 lir neki Alojziji Kline. Čigava Je zlata zapestnica? Na peronu goriške južne postaje se je našla zlata zapestnica. Zapestnica se nahaja na goriškem občinskem uradu, kjer je na razpolago onemu, ki jo je zgubil. Rojstva, smrti in porobe. Rojenih je bilo v zadnjem tednu v Gorici 12 moških in 4 ženske. Skupno 16. Umrlo 7 moških, 7 ženskih; skupaj 14, in sicer: Anton Breščak -72 let, Alojzija Cargnel - 1 leto, Uršula Makarovič - 84, Josipina Zavadlav - 83. Milan Maru&ič - 1, Martin Bratuž - (58, Hektor Pado-van - 61, Anton Jelene - 56, Ciril Kosmač - 27. Jakob Zorzut - 65, Rafaela Dominko - 02. Marija Pav-Ietič - 83, Katerina Pa do van - 69, Marija Puppin - 25. Poročili so se: Marijan Pinardi z Valerijo Komel, Ivan Decolle z Marijo Bregant. Izpred sodiiča Kootrebantar, ki je koatrabantil iz potrebe Tako vsaj je trdil sodnikom, ko so ga predvčerajšnjim popoldne sodiH na goriškem kazenskem sodišču radi tihotapljenja tobaka iz Jugoslavije. Piše se Pavel Brus in je star 18 let, pa je tako nizek in šibak, da jih kaže komaj 14. Sodniki ga obsodijo na 4 mesece ter 5 dni zapora ter na 490 L kazni. Toda !e pogojno za dobo enega leta. Deček pa je obljubil, da.bo plačal kazen, ko bo postal dimnikarski mojster, kar je njegova največja Želja. nI plačal takee V kontumaciji so sodili nekega Ernesta Revelanta, starega 30 let, ki je bil obto&en, da je od junija 1924. pa do novembra 1926. prepeljal iz inozemstva v Italijo 32 voz obdelanega lesa, ne da bi plačal pri tem takozvano «tassa di scambio«. Oškodoval je erar za 1771 lir. Sodišče ga je obsodilo na 28.190 lir globe in na poravnavo sodnih stroškov. Nepošten gost. Tudi tega so sodili v kontumaciji. Imenuje se Franc Steier t«* je trgovski potnik iz Trsta. Po opravkih se je mudil v Kobaridu ter prenočil v gostilni Jožefa Grun-tarja. Ponoči pa je pokradel iz sobe nehaj zlatanine. Tatvino je najprej zapazila domača služkinja g.čna Mimi Božič, ki je prišla pred sodišče kot priča. Sodniki so nepoštenega gosta obsodili na 6 mesecev zapora. LOSE PRI VIPAVI Pridal občani. - Skoda na polfa. Kako Je bilo ▼ letu 1927? Nada vasica leži stisnjena ob bregu Vipavske doline, prav pod nizkim gričevjem, ki je posebno rodovitno za trto in zato z vinogradi posejano. Večina naših občanov so vinogradniki in si z vinom pridobivajo svoje glavne do- hodke. Te4ka vinogradniška obdelava je predvsem naredila iz naših občanov pridne ljudi. Posebna so pokazali svojo pridnost te dni, ko so *ami potom takozvane «rot>ute» ter na inicijativo g. Evgena M a ver-ja popravili svoje poti, ki so bile že v jako slabem stanju. Pri napeljavi glavne električne linije iz Ajdovščine v Postojno se je po polju nadih občanov napravilo precej škode, ki jo je družba Brun-ner obljubila povrniti. Posekali so pod linijo nekaj metrov na široko vse drevje. Drufcba plačuje sedaj kot odškodnino za vsako podrto drevo 5 lir ne glede na razliko in vrednost, ki jo je lahko predstavljalo drevo, dokler je rastlo. Zato so ljudje proti tako nizki odškodnini pritožujejo. Istotako niso bili zadovoljni s tem, da je družba toliko časa odlagala z izplačitvijo odškodnine. V lanskem letu je bilo v naši vasi rojenih 18 'judi, umrlo jih je šest, poročili pa so se trije. PEČINE V «Edinosti» od 15. t. m. pod naslovom «S!ap ob ldriji» beleži kronist, da so finančni stražniki dobili posodo z nedovoljeno žganje-kuho in posestnika, ki je žganje kuhal. Ko sem čiial ta dopis, sem se ne malo začudil. Ali je bil dopisnik o vsem tako slabo poučen, ali pa je hotel bralce nekoliko potegniti. Aretirani ni bil ovajen, da vrši prepovedano dejanje, marveč so slučajno finančniki naleteli in opazili. Posestnik ta ni, ker je posestvo še v drugih rokah. Omenjeni se piše Janez Jaklin. ne p& Pisk, kot govori prvi dopisnik. Prizadeti tudi nima nobenega brata, pač pa doma še enega ujca in drugega na Ponikvah. Končno ni govora, da je ubežal skozi okno, marveč okrog hiše. To smo hoteli povedati resnici na ljubo. Posebno radi tega, da bi kdo ne zamenjal radi napačnega priimka osebe in bi lahko napačno sodil. Kaj je prizadeti počenjal, ni bilo nikomur znano, niti ne bližnjim sosedom. Upamo, da bo tudi obla-stvo bolj milostno uredilo ž njim z ozlrom na ubogo oslepelo mater doma in ker prizadetega precej o-pravičuje to, da je bolj rahle pameti, ki ne loči veliko, kaj je dovoljeno in kaj ni dovoljeno. RtSka pokrajina TOPOLE PRI TRNOVEM Le redkokdaj pride kakšna novica iz naSe mirne vasice v svet. Živimo tiho mirno življenje in pozabljamo naše vsakdanje skrbi v delu, kjer najdemo največ nade, da srečno prebijemo gospodarsko krizo, katera nas je objela zadnja leta. Nekateri mladi fantje in gospodarji se počasi otresajo staro-kopitnosti in počasi napredujejo v boljšanju svojih posestev ,kolikor je mogoče v teh Časih. So pa še nekateri, ki jim je vsak svet in pouk strašna novotarija in si ne morejo misliti drugačnega gospodarjenja, kakor je bilo pri dedih. Ali pa ne vejo, da drugi časi potrebujejo druge običaje? Z istim načinom kmetovanja, kakor je kmetoval ded, bi v današnjih časih ne mogli ostati na tej zemlji. Sedaj po zimi, ko so še dolgi večeri, posegajo ljudje po knjigah in tudi na razne časopise jih je dosti naročenih, tako da si vsaj malo krajšamo dolge večere z izohraz bo. Lansko leto se je precej fantov izselilo v Argentimjo in nič kaj dobrega ne poročajo od tam. Eni pišejo, da se bodo kmalu vrnili, drugi pa bi se menda radi, skoro ne bodo imeli zadosti denarnih sredstev za nazaj. Ta le predpust bomo imeli v naši vasi tri poročne pare, precejšnje število za našo vas. Pfet tudi plesov nam ne manjka. Trojica fantov nam skrbi zato, da nam ga nobeno nedeljo ne manjka, tako da presega vse meje. Bolj trezno misleči fantje in dekleta so uvideli, da je tega že več ko preveč in se plesov ne udeležujejo več. BORZNO POROČILO Trst, 19. januarja 1928. Amsterdam 759.50-765.50. Belgija 262-386, Francija 74.20-74.50, London 92.0«H —92.27K, New -York 18.36—18.92, Španija 322— 328, Švica 363.50-365.50, Atene 24.75-25.25, Berlin 447.50-43f. BukareŠt 11.50-11.90, Praga 56.85-56.15, Odrska 328-334, Dunaj 263.50* 269.50, Zagreb 33.15-33.45 Uradna cena zlata (18. 1.)) Ijl 364.95; vojnoodškodninske oi?ve»* niče 72.80. ; DAROVI Povodom prve obletnice smrti blagopok. svaka dr. Otokarja bara, daruje g. Božidar Kastelif L 15 Sol. društvu. — Srčna hvala.1 V včerajšnji «E je p'<>• panja in moritve vlada! na 8. j*tw" lija 1755. ves popoldan. Ker sq se prve vrste obsojene armade zgnetlo v svojem blaznem bepu vi, zadnje, je postal njihov odpor tafco zelo ubožen, da se Indijanci ni«QJ hoteli več skrivati v grmovju, nego so drli na piano in se zagrizli vi bežeče vojake kakor zverine. Da-^ I vili so one, ki so vrgli orožje o<| sebe in jih Se žive skalpirali. <