.• INFORMATICA MEDICA SLOVENICA 

Casopis Slovenskega društva za medicinsko informatiko Journal of the Slovenian Medical Informatics Association 
LETNIK / VOLUME 28 (2023), ŠTEVILKA / NO. 1-2 
ISSN 1318-2129 (tiskana izdaja / printed edition) ISSN 1318-2145 (spletna izdaja / online edition) 
http://ims.mf.uni-lj.si/ 
Contents 
Research Papers 
Simona Hvalic Touzery, Mojca Šetinc 
Acceptance of Welfare Technologies Among Nurses: A Scoping Study 
7 Petra Josipovic, Metka Moharic, Andrea Stojic, Gaj Vidmar, Nejc Šarabon, Gordana Grozdek Covcic, Mirjana Telebuh Metric Characteristics of the Croatian Translation of Two Hip Outcome Measures in Elderly People with Hip Disorders 
Research Review Papers 
16 Andrej Kastrin On Some Properties of High-Dimensional Data Sets 
24 Matej Žnidaric, Dominik Škrinjar Virtual Reality in Physical and Rehabilitation Medicine 
Technical Papers 
31 Tanja Carli, Mitja Košnik, Zdravko Maric, Pia Vracko, Zoran Simonovic, Andreja Kukec Reporting Allergic Reactions to Hymenoptera Venom within the eHealth System in Slovenia 
39 Uroš Višic Simulation-Based Nursing Workshops in the Field of Perinatal Health Care 
SIMIA Bulletin 
44 Andrej Kastrin NetSlo '23: Report from the VII. Meeting of the Slovenian Network Analysis Researchers 
47 Boštjan Žvanut, Ema Dornik MI'23 – Sustainable Digital Future for Health Care: Report from the Meeting of the Nursing Informatics Interest Group – SIZN 2023 


Vsebina 
Izvirna znanstvena clanka 
1 Simona Hvalic Touzery, Mojca Šetinc Sprejemanje tehnologij blagostanja med medicinskimi sestrami: študija obsega 
7 Petra Josipovic, Metka Moharic, Andrea Stojic, Gaj Vidmar, Nejc Šarabon, Gordana Grozdek Covcic, Mirjana Telebuh Merske lastnosti hrvaškega prevoda dveh mer izida kolka pri starejših osebah z okvaro kolka 
Pregledna znanstvena clanka 
16 Andrej Kastrin 
O nekaterih lastnostih mnogorazsežnih podatkovij 
24 Matej Žnidaric, Dominik Škrinjar Navidezna resnicnost v fizikalni in rehabilitacijski medicini 
Strokovna clanka 
31 Tanja Carli, Mitja Košnik, Zdravko Maric, Pia Vracko, Zoran Simonovic, Andreja Kukec Beleženje alergije za strupe kožekrilcev v sistemu eZdravje v Sloveniji 
39 Uroš Višic Simulacijske delavnice v zdravstveni negi na podrocju perinatalnega zdravstvenega varstva 
Bilten SDMI 
44 Andrej Kastrin NetSlo '23: porocilo s VII. srecanja raziskovalcev s podrocja analize omrežij 
47 Boštjan Žvanut, Ema Dornik MI'23 – Trajnostna digitalna prihodnost zdravstva: porocilo s srecanja Sekcije za informatiko v zdravstveni negi – SIZN 2023 
• Izvirni znanstveni clanek 
Simona Hvalic Touzery, Mojca Šetinc 


Sprejemanje tehnologij blagostanja med medicinskimi sestrami: študija obsega 
Povzetek. V zdravstvu in sistemih dolgotrajne oskrbe postaja uporaba tehnologij blagostanja neizbežna. Mednje uvršcamo raznolike tehnološke rešitve za ohranjanje in krepitev zdravja ter vecjo varnost in samostojnost uporabnikov, ki jim posledicno olajšajo tudi vkljucevanje v družbo. Hkrati vplivajo tudi na prakso zdravstvene nege. Vendar pa je malo znanega o sprejemanju tovrstnih tehnologij med medicinskimi sestrami, ki delajo s starejšimi osebami izven klinicnega okolja. Cilj predstavljenega petstopenjskega pregleda literature je bil odpraviti to vrzel v znanju. Decembra 2022 smo izvedli obsežno iskanje po sedmih bibliografskih podatkovnih zbirkah (MEDLINE, CINAHL, PubMED, Scopus, Proquest Social Sciences Database, APA PsycArticles in SocINDEX) in sivi literaturi, na podlagi katerega smo po zastavljenih kriterijih izbrali 27 publikacij, objavljenih med letoma 2007 in 2022. Na podlagi vsebinske analize, ki smo jo izvedli s pomocjo programa ATLAS.ti 9, smo prepoznali pet kategorij dejavnikov sprejemanja: organizacijske dejavnike, dejavnike, vezane na medicinsko sestro, tehnološke dejavnike, socialni vpliv ter dejavnike, vezane na pacienta. Osredotocenost na pacienta je bila rdeca nit vseh skupin dejavnikov. V prihodnje bi bilo priporocljivo prouciti dejavnike, ki vplivajo na sprejemanje novih tehnologij s strani medicinskih sester, preden se jih zacne uporabljati. 
Kljucne besede: pametne tehnologije; podporna tehnologija; sprejemanje tehnologij; zdravstvena nega; študija obsega. 

Acceptance of Welfare Technologies Among Nurses: A Scoping Study 
Abstract. Welfare technologies, which encompass a wide range of technologies used to maintain or improve individuals’ functioning, safety, participation or independence, are becoming inevitable for health care and long­term care. These technologies are also impacting nursing practice. However, little is known about their acceptance among nurses who work with older adults outside of the clinical setting. The goal of this five-stage scoping review was to address this knowledge gap. A comprehensive search of seven bibliographic databases (MEDLINE, CINAHL with full text, PubMED, Scopus, Proquest Social Sciences Database, APA PsycArticles, and SocINDEX with full text) and grey literature was conducted in December 2022. Based on the inclusion and exclusion criteria, 27 articles were selected. The content-based analysis conducted using ATLAS.ti 9 software identified five categories of acceptance factors: individual, organizational, patient-related and technological factors, and social influence. Notably, patient-centeredness was found to be represented in all five categories. In the future, the factors that influence nurses' acceptance of new technologies should be researched before the technologies are put into use. 
Key words: smart technologies; assistive technology; technology acceptance; nursing, scoping review. 
. Infor Med Slov 2023; 28(1-2): 1-6 

Institucija avtorjev / Authors' institution: Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani. 
Kontaktna oseba / Contact person: doc. dr. Simona Hvalic Touzery, Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva plošcad 5, 1000 Ljubljana, Slovenija. E-pošta / E-mail: simona.hvalic-touzery@fdv.uni-lj.si. Prispelo / Received: 5. 7. 2023. Sprejeto / Accepted: 14. 7. 2023. 
Uvod 
V luci demografskih sprememb razlicni mednarodni dokumenti1,2 poudarjajo potencial tehnologij blagostanja (TB) v zdravstveni in dolgotrajni oskrbi. K tehnologijam blagostanja uvršcamo t. i. pametne tehnologije, storitve oskrbe in zdravja na daljavo, telemedicine in telerehabilitacije3 ter socialno robotiko.2 Njihova uporaba pri poklicih s podrocja zdravstva in socialnega varstva najbrž postaja neizbežna.4,5 
Za uspešno implementacijo TB v zdravstvo in dolgotrajno oskrbo sta potrebna znanje in sprejemanje tovrstnih storitev s strani zaposlenih na tem podrocju.6-8 Raziskave kažejo, da so zdravstveni delavci pomembni motivatorji za uporabo TB med ciljno populacijo in pomembno prispevajo k njihovemu lažjemu vkljucevanju v vsakdanjo rabo.9,10 Vec raziskav7,11,12 ugotavlja, da sta lahko sprejemanje in pripravljenost za uporabo s strani zdravstvenega osebja, predvsem medicinskih sester in zdravnikov na primarni ravni, najpomembnejši dejavnik, ki doloca, ali bo nova tehnološko podprta storitev uspešna ali ne. 
Sprejemanje s strani medicinskih sester je predpogoj za uspešno uvajanje TB v zdravstveno oskrbo,13 zato je potrebno razumeti njihov pogled na TB in dejavnike, ki vplivajo na njihovo sprejemanje. Toda v znanstveni literaturi obstaja vrzel v znanju o sprejemanju TB med medicinskimi sestrami, ki delajo s starejšimi osebami izven klinicnega okolja. To vrzel skuša zapolniti naša raziskava. 

Metode 
Oblikovanje raziskovalnega vprašanja 
Oblikovali smo širše raziskovalno vprašanje: kateri dejavniki vplivajo na sprejemanje tehnologij blagostanja s strani medicinskih sester, ki izvajajo zdravstveno nego starejših oseb izven bolnišnicnega okolja? 
Identifikacija primernih raziskav 
Uporabili smo bibliografske podatkovne zbirke MEDLINE, CINAHL, PubMED, Scopus, Proquest Social Sciences Database, APA PsycArticles in SocINDEX. Iskalna strategija je bila: {ALL (Nurse OR registered nurse OR healthcare professional OR health care provider OR nursing student) AND (telecare OR telehomecare OR ecare OR telehealth OR telemedicine OR telesurveillance OR welfare technologies OR remote monitoring OR home telemonitoring OR telemonitoring OR social robot OR socially assistive robot OR ecare OR telemedicine) AND (acceptance factors OR acceptability factors OR acceptance OR adoption) AND (long-term care OR home health care OR nursing care OR gerontological nursing OR district nursing OR community nursing OR nursing home OR residential care home AND (LIMIT-TO (LANGUAGE “English”)}. Sivo literaturo smo poiskali preko seznama literature na koncu izbranih clankov. Dodatni kriteriji iskanja so bili: obdobje objave od januarja 2007 do decembra 2022, dostopnost celotnega besedila clanka in objava v recenziranih publikacijah. Uporabili smo Boolova operatorja OR (ali) in AND (in), da bi zagotovili vkljucitev razlicnih besednih kombinacij in združili najpomembnejše iskalne izraze. 
Za pregled literature smo uporabili študijo obsega, katere namen je raziskati obseg, razpon in naravo izsledkov na dolocenem podrocju, narediti povzetek ter razkriti primanjkljaje na proucevanem podrocju.14,15 Študijo obsega smo izvedli na podlagi metode Arkseyjeve in O'Malleyjeve,14 ki jo je dopolnila Levac s sodelavkami.16 Metodološki okvir vkljucuje šest faz: (1) oblikovanje raziskovalnega vprašanja, (2) identifikacija raziskav s proucevanega podrocja, (3) izbor ustreznih raziskav, (4) popis podatkov, (5) zbiranje, povzemanje in porocanje o rezultatih (6) posvetovanje. Ker zadnja faza ni nujna, smo upoštevali le prvih pet. Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa “Internetno raziskovanje” (P5-0399) in v okviru raziskovalnega projekta J5-4578, ki ju financira ARRS, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 
Identifikacija raziskav s proucevanega podrocja 
Iskanje je prineslo skupno 3907 zadetkov v bibliografskih podatkovnih zbirkah ter 52 zadetkov v sivi literaturi. Med iskanjem smo posodobili prvotno strategijo iskanja, saj smo ugotovili, da v izbrani sivi literaturi ni bil uporabljen noben od naših iskalnih izrazov. Izbor clankov je potekal v vec korakih. 
Dolocili smo vkljucitvene in izkljucitvene kriterije z jasnimi opredelitvami TB, dejavnikov sprejemanja, profila medicinske sestre ter koncepta zdravstvene nege starejših oseb izven bolnišnicne oskrbe. Vse izbrane raziskave so morale ustrezati vsem štirim definicijam, poleg tega so morale biti vsebinsko ustrezne. Izkljucili smo vse raziskave, kjer proucevana populacija ni bila ustrezna in kjer niso vsaj deloma proucevali dejavnikov sprejemanja TB (Slika 1). 

Slika 1 Povzetek metod in kljucnih ugotovitev po petih fazah študije obsega.14 
Popis podatkov 
Podatke o izbranih raziskavah smo zbrali v preglednici, ki vsebuje podroben pregled 27 analiziranih clankov, ki so izpolnjevali vkljucitvene kriterije. V preglednici smo za vsakega od clankov popisali podatke o avtorjih, državi izvedbe, številu vkljucenih v raziskavo, vrsti TB (storitve teleoskrbe, socialna robotika, telemonitoring na domu), casovni komponenti sprejemanja (pred uporabo, po uporabi), kontekstu zagotavljanja oskrbe starejšim osebam (institucionalno okolje, domace okolje, skupnost) in kljucnih ugotovitvah. 
Koncni nabor clankov vkljucuje štiri preglede literature in 23 izvirnih raziskovalnih clankov. Približno polovica slednjih je uporabljala kvalitativne raziskovalne metode (13 clankov), sledijo kvantitativne raziskave (sedem clankov) in raziskave z mešanimi metodami (trije clanki). Šestnajst raziskav je bilo izvedenih v evropskih državah, dve v ZDA, dve v Avstraliji in Novi Zelandiji ter ena v Aziji. Dve raziskavi sta vkljucevali podatke iz dveh držav, vsi štirje pregledi literature pa podatke iz vec kot treh držav. Vecina pregledanih raziskav (23 clankov) je zajela eno skupino TB, trije dve skupini, en clanek pa vse tri proucevane skupine TB. Na splošno so bili v raziskave najpogosteje vkljuceni socialni roboti (15 clankov), sledile so storitve teleoskrbe (9 clankov) in telemonitoring na domu (8 clankov). Dve tretjini raziskav (19 clankov) sta upoštevali dejavnike sprejemanja le v fazi po njihovi uporabi, šest pred uporabo in dve raziskavi v obeh fazah. 
Zbiranje, povzemanje in porocanje o rezultatih 
Za analizo izbranih clankov smo uporabili kvalitativni pristop. Vsebinsko analizo17 smo izvedli z racunalniškim programom ATLAS.ti 9. Pri analizi smo upoštevali standardne postopke za kvalitativne raziskave.18,19 Uporabili smo kombinacijo induktivnega in deduktivnega pristopa.18 V analiziranih clankih smo prepoznali pet skupin dejavnikov sprejemanja, ki jim je bilo dodeljenih 178 kod, 22 podkategorij in 5 glavnih kategorij.  


Rezultati 
Ugotavljamo, da na sprejemanje TB s strani medicinskih sester vpliva pet glavnih skupin dejavnikov (Slika 2). Najveckrat navedeni dejavniki sprejemanja so bili individualni dejavniki (n = 27). Na drugem mestu najpogosteje omenjenih so bili tehnološki dejavniki (n = 22), sledijo pa jim organizacijski dejavniki (n = 19). Poleg tega so bili v nekaterih raziskavah kot dejavniki sprejemanja navedeni tudi dejavniki, vezani na pacienta (n = 9) in družbeni vpliv (n = 5). 
Individualni dejavniki. Medicinske sestre, ki delajo s starejšimi osebami, so znotraj individualnih dejavnikov najpogosteje omenile odnos do in potrebe po tehnologijah, prepricanja o tehnologijah ter izkušnje s TB (n = 22). Med medicinskimi sestrami, ki so imele izkušnje s TB, so bile te izkušnje prav tako pomemben dejavnik sprejemanja. Kompatibilnost TB z njihovimi vrednotami, zaznana potreba po uporabi TB in demografske znacilnosti medicinskih sester so bile redkeje omenjene, medtem ko sta približno dve petini raziskav poudarili pomen znanja in vešcin za uporabo TB. 
Organizacijski dejavniki. Med temi dejavniki je bil najpogosteje omenjen proces uvajanja (n = 13), zlasti zagotavljanje usposabljanj o TB (n = 7), vkljucevanje medicinskih sester v nacrtovanje procesa izvajanja (n = 7) in pomanjkanje virov (npr. casa in razpoložljivega osebja; n = 4). Znotraj organizacijskih dejavnikov smo prepoznali še kontekst organizacije (n = 12), vodstvo (n = 10), naravo dela (n = 8), delovanje tima (n = 7) in odpor do sprememb (n = 4). 


Slika 2 Dejavniki sprejemanja tehnologij blagostanja med medicinskimi sestrami. 
Tehnološki dejavniki. Medicinske sestre so porocale o vec dejavnikih, povezanih s tehnologijo, ki so vplivali na njihovo sprejemanje in uporabo TB. Velik delež raziskav med dejavniki sprejemanja ali ovirami za sprejemanje in uporabo TB omenja tehnicne in druge težave (n = 16), lastnosti naprav ali storitev (n = 15), pomisleke glede TB (n = 11) in pricakovan trud ob uporabi (n = 10). 
Dejavniki, vezani na pacienta. Na sprejemanje TB s strani medicinskih sester lahko pozitivno ali negativno vpliva vec dejavnikov, povezanih s pacientom. V raziskavah so bile najpogosteje navedene znacilnosti starejših pacientov (npr. zdravstveno stanje in potrebe pacientov, odnos pacientov do TB in pripravljenost za sodelovanje; n = 17), sledili so jim odnos pacientov do TB (n = 4) in drugi dejavniki, povezani s pacienti, kot so njihova naklonjenost živalim, osebnostne lastnosti in znanje o uporabi elektronskih naprav (n = 3). Ne glede na vrsto obravnavane tehnologije so medicinske sestre poudarjale pomen individualnega pristopa in prilagajanja potrebam, okusom in življenjskim izkušnjam posameznih pacientov. 
Družbeni vpliv. Na sprejemanje uporabe TB pri oskrbi starejših oseb s strani medicinskih sester in poznejše sprejetje vplivajo tudi pomembni drugi (n = 5; npr. sodelavci, pacienti in pacientova družina). 

Razprava 
V raziskavi smo prepoznali pet osrednjih skupin dejavnikov sprejemanja TB med medicinskimi sestrami, ki nudijo zdravstveno nego starejšim osebam izven bolnišnic: vpliv sodelavcev in pacientov, dejavniki, povezani s pacientom ter individualni, organizacijski in tehnološki dejavniki. 
V raziskavi smo sicer opazili tudi vpliv konstruktov modela sprejetja tehnologije (angl. Techology Acceptance Model – TAM)20 in enotne teorije sprejemanja in uporabe tehnologije (angl. Unified Theory of Acceptance and Use of Technology – UTAUT).21 V ta okvir sodijo zaznana uporabnost, pricakovana uspešnost, pricakovan napor (vkljucno z zaznano enostavnostjo uporabe), družbeni vpliv in olajševalne okolišcine, pri cemer je bila zaznana uporabnost najmocnejši izmed teh konstruktov. 
Tradicionalno velja, da je za prakso zdravstvene nege bistvenega pomena zagotavljanje v pacienta usmerjene zdravstvene nege, pri kateri je v ospredju custvena in psihosocialna pomoc, ki presega zgolj klinicne naloge.22,23 K pacientu usmerjena oskrba se odraža tudi v dejavnikih sprejemanja TB med medicinskimi sestrami in zdravstveniki, ki vidijo svojo pomembno vlogo tudi v ohranjanju cloveškega dostojanstva in zagovarjanju pacientov. Zato mora uporaba tehnologije v praksi zdravstvene nege služiti interesom in koristim pacienta, medicinske sestre in zdravstveniki pa morajo biti v tem procesu obravnavani kot pomembni deležniki.23 

Zakljucek 
Uporaba tehnologije je odvisna od nacrtovanja, politik in procesov odlocanja znotraj institucije ter je vpeta v širši institucionalni, pravni in politicni kontekst.23,24 Zato je pomembno, da se v te procese v vecji meri vkljuci tudi medicinske sestre, saj lahko njihovo strokovno znanje pomembno prispeva k bolj ucinkovitemu uvajanju digitalnih tehnologij v prakso zdravstvene nege.23,25,26 
Reference 
1. European Ageing Network: Long-Term Care 2030 Tábor: European Ageing Network; 2019. 
https://www.ean.care/media/fileman/LTC_2030_eboo k_2nd_edition_v2.pdf (22. 3. 2023) 
2. Social Protection Committee (SPC), European Commission (DG EMPL): 2021 Long-Term Care Report 
– Trends, challenges and opportunities in an ageing society. Volume I. Luxembourg 2021: Publications Office of the European Union. 
https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langI d=en&pubId=8396 (22. 3. 2023) 
3. 
Rudel D, Burger H. Telerehabilitacija v celostni rehabilitaciji pacientov. Rehabilitacija (Ljubljana) 2013, 12(S1): 104-111. 

4. 
Hui KY, Haines C, Bammann S, Hallandal M, Langone N, Williams C, McEvoy M: To what extent is telehealth reported to be incorporated into undergraduate and postgraduate allied health curricula: A scoping review. PLoS ONE 2021; 16(8): 1-18. 

5. 
Mishna F, Milne E, Bogo M, Pereira LF: Responding to COVID-19: New Trends in Social Workers’ Use of Information and Communication Technology. Clin Soc Work J 2021; 49(4): 484-494. 

6. 
Glomsćs HS, Knutsen IR, Fossum M, Halvorsen K: User involvement in the implementation of welfare technology in home care services: The experience of health professionals – a qualitative study. J Clin Nurs 2020; 29(21-22): 4007-4019. 

7. 
Rasouli O, Husby VS, Wits AE, Rtad M, Aasan S, Slettahjell L, Kvam L: Using welfare technology for individuals with intellectual disabilities. Expectations, experiences, and challenges of intellectual disability nursing students during clinical placement. Disabil Rehabil Assist Technol 2022; 30: 1-7. 

8. 
Scerri A, Sammut R, Scerri C: Formal caregivers’ perceptions and experiences of using pet robots for persons living with dementia in long-term care: a meta-ethnography. J Adv Nurs 2021; 77(1): 83-97. 

9. 
Prevodnik K, Hvalic Touzery S, Dolnicar V, Laznik J, Petrovcic A: Patients’ experience with telemedicine in primary care: a focus group study. In: Care: challenges & solutions for a sustainable. Sheffield 2021: The future; 12th 


– 30th April 2021; conference booklet. Sheffield 2021: Sheffield University; 82-83. 
10. Raja M, Bjerkan J, Kymre IG, Galvin KT, Uhrenfeldt 
L: Telehealth and digital developments in society that persons 75 years and older in European countries have been part of: a scoping review. BMC Health Serv Res 2021; 21(1): 1157. 
11. 
Greenhalgh T, Wherton J, Papoutsi C, Lynch J, Hughes G, A’Court C, Hinder S, Fahy N, Procter R, Shaw S: Beyond Adoption: A new framework for theorizing and evaluating nonadoption, abandonment, and challenges to the scale-up, spread, and sustainability of health and care technologies. J Med Internet Res 2017; 19(11): e367.  

12. 
Turja T, Taipale S, Kaakinen M, Oksanen A: Care workers’ readiness for robotization: identifying psychological and socio-demographic determinants. Int J of Soc Robotics 2020; 12(1): 79-90.  

13. 
Baudin K, Gustafsson C, Frennert S: Views of Swedish elder care personnel on ongoing digital transformation: cross-sectional study. J Med Internet Res 2020; 22(6): e15450.  

14. 
Arksey H, O’Malley L: Scoping studies: towards a methodological framework. Int J Soc Res Methodol: Theory Pract 2005; 8(1): 19-32. 


15. Toš N (ur.). Vrednote v prehodu XI. Slovenija v evropskih in medcasovnih primerjavah ESS 2002–2016. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK; 2017. https://knjigarna.fdv.si/i_779_vrednote-v-prehodu-xi­slovenija-v-evropskih-in-medcasovnih-primerjavah-ess­2002-2016 (5. 7. 2023) 
16. 
Levac D, Colquhoun H, O’Brien KK: Scoping studies: advancing the methodology. Implement Sci 2010; 5:69. 

17. 
Fereday J, Muir-Cochrane E: demonstrating rigor using thematic analysis: a hybrid approach of inductive and deductive coding and theme development. Int J Qual Methods 2006; 5(1): 80-92. 

18. 
Braun V, Clarke V: Successful qualitative research: a practical guide for beginners. London 2013: SAGE. 


19. Saldaa J: The Coding Manual for Qualitative Researchers (2nd ed.) London 2013: SAGE. https://emotrab.ufba.br/wp­content/uploads/2020/09/Saldana-2013­TheCodingManualforQualitativeResearchers.pdf (15. 12. 2022) 
20. 
Davis F: Perceived usefulness, perceived ease of use, and user acceptance of information technology. MIS Quarterly 1989; 13(3): 319-340. 

21. 
Venkatesh V, Morris MG, Davis GB, Davis FD: User acceptance of information technology: toward a unified view. MIS Quarterly 2003; 27(3): 425-478. 

22.
 Molina-Mula J, Gallo-Estrada J: Impact of nurse-patient relationship on quality of care and patient autonomy in decision-making. Int J Environ Res Public Health 2020; 17(3): 835. 

23. 
Rubeis G: Guardians of humanity? The challenges of nursing practice in the digital age. Nurs Philos 2021; 22(2): e12331.  

24. 
Gajarawala SN, Pelkowski JN: Telehealth benefits and barriers. J Nurse Pract 2021; 17(2): 218-221. 



25.  Bally ELS, Cesuroglu T: Toward integration of  26.  Fennelly O, Cunningham C, Grogan L, Cronin H,  
mhealth in primary care  in the netherlands:  a  O’Shea C, Roche M, Lawlor F, O’Hare N: Successfully  
qualitative analysis of stakeholder perspectives. Front  implementing a national electronic health record: a  
Public Health 2020; 15(7): 407.  rapid umbrella review. Int J Med Inform 2020; 144:  
104281.  

• Research paper 

Petra Josipovic, Metka Moharic, Andrea Stojic, Gaj Vidmar, Nejc Šarabon, Gordana Grozdek Covcic, Mirjana Telebuh 


Metric Characteristics of the Croatian Translation of Two Hip Outcome Measures in Elderly People with Hip Disorders 
Abstract. We wanted to provide and validate the Croatian version of two prominent hip outcome measures, the Harris Hip Score (HHS) and the Activities of Daily Living scale of the Hip Outcome Score (HOS ADL), for use in elderly people with hip disorders. The study was conducted in two institutions in Croatia. The sample comprised 94 people (36 men; mean age 72 years) with hip disorders (mainly hip osteoarthritis). Internal consistency was low to moderate for HHS (~ 0.65), but very high for the HOS ADL (> 0.95). Overall, correlations of the HOS ADL scores with quality-of-life measures and pain ratings were low but statistically significant, and near-zero and not statistically significant for the HHS. Test-retest reliability of both hip outcome measures was nearly perfect (~ 1.00). The estimated minimum detectable change was 7.1 for HHS and 3.9 for HOS ADL. Floor and ceiling effects were absent from both scales. We found full support for reliability and validity of Croatian HOS ADL, so we recommend its use in research and clinical practice; the Croatian HHS is usable only for group-based research. 
Key words: Harris Hip Score; Hip Outcome Score; elderly; reliability; validity. 

Merske lastnosti hrvaškega prevoda dveh mer izida kolka pri starejših osebah z okvaro kolka 
Povzetek. Želeli smo pripraviti hrvaško razlicico dveh pomembnih mer izida kolka, Harrisove lestvice kolka (HHS) in lestvice dnevnih aktivnosti Ocene izida kolka (HOS ADL), in preveriti njuno veljavnost za uporabo pri starejših z okvaro kolka. Raziskavo smo izvedli v dveh ustanovah na Hrvaškem. V vzorec smo vkljucili 94 oseb (36 moških; povprecna starost 72 let) z okvarami kolka (vecinoma osteoartrozo kolka). Notranja skladnost je bila nizka do zmerna za HHS (~ 0,65) in zelo visoka za HOS ADL (> 0,95). V splošnem so bile korelacije dosežkov na HOS ADL z dosežki na lestvicah kakovosti življenja in ocenami bolecine nizke, a statisticno znacilne, ter skoraj nicelne in niso bile statisticno znacilne za HHS. Zanesljivost ponovnega testiranja obeh mer izida kolka je bila skoraj popolna (~ 1,00). Ocenjena najmanjša zaznavna sprememba je bila 7,1 za HHS in 3,9 za HOS ADL. Na nobeni od lestvic nismo zaznali ucinka tal ali stropa. Potrdili smo zanesljivost in veljavnost hrvaške lestvice HOS ADL, zato priporocamo njeno uporabo v raziskavah in klinicni praksi, hrvaška verzija HHS pa je uporabna zgolj za skupinske raziskave. 
Kljucne besede: Harrisova lestvica kolka; Ocena izida kolka; starejši; zanesljivost; veljavnost. 
. Infor Med Slov 2023; 28(1-2): 7-15 

Institucije avtorjev / Authors' institutions: Faculty of Medicine, University of Ljubljana (PJ, MM, GV); Veruda Daily Rehabilitation Centre, Pula (PJ), University Rehabilitation Institute, Ljubljana (MM, GV); Faculty of Health Studies, University of Rijeka (AS), Faculty of Mathematics, Natural Sciences and Information Technologies, University of Primorska, Koper (GV), Faculty of Health Sciences, University of Primorska, Koper (NŠ), University of Applied Health Sciences, Zagreb (GGC, MT). 
Kontaktna oseba / Contact person: Petra Josipovic, MPT, Dnevni centar za rehabilitaciju Veruda, Pula, Croatia. E-pošta / E-mail: petraa.josipovic@gmail.com. 
Prispelo / Received: 16. 6. 2023. Sprejeto / Accepted: 4. 8. 2023. 

Introduction 
Patient-reported outcome measures provide information to clinicians on the patient’s health status that concern quality of life (QoL), including symptoms, functionality, and physical, mental and social health.1 As the number of therapeutic hip interventions increases, so does the importance of outcome-related research, especially because of higher costs and risks associated with surgery in elderly patients with hip disorders.2,3 A significant economic burden is associated with hip disorders, most notably hip osteoarthritis (OA), because of disability associated with musculoskeletal disorders, comorbid diseases and cost of treatment.4,5 
Many outcome measures have been developed for the assessment of hip disorders, such as the Western Ontario and McMaster Universities Osteoarthritis Index (WOMAC),6 the Oxford Hip Score (OHS),7 the Harris Hip Score (HHS),8 the Hip Disability and Osteoarthritis Outcome Score (HOOS),9 and the Hip Outcome Score (HOS).10 
The HHS is one of the most widely used health related QoL measures for the assessment of hip pathology.4,11 It was developed for the assessment of the results of hip surgery and evaluation of various hip disabilities in an adult population. It has been shown to be a reliable and valid measure of hip function.12 A comparison study showed excellent concordance between self-reported and surgeon-assessed HHS.13 
The HOS, which was developed much later, is a commonly utilised patient-reported outcome measure in the assessment of activities of daily living (ADL) among the elderly with hip OA.14,15 It comprises two domains: ADL and sports. Though primarily aimed at the general adult population, it is also widely used as a clinical assessment tool for patients with degenerative hip diseases.14,15 The HOS has been validated in individuals after arthroscopy and those with acetabular labral tears. It exhibits high observer agreement, internal consistency (despite being short and thus easy to administer), test-retest reliability, construct validity and interpretability, and low measurement error.16,17 
Even though the HHS and the HOS are widely used for the assessment of hip pathologies, their official Croatian versions have not been prepared and validated. Hence, the aim of our study was to provide a reliable and valid Croatian version of the HHS and the HOS ADL scale. We focused our effort only on the ADL scale of the HOS because hip pathology is most often present and assessed among the elderly, where the most common indicators of functional limitations are changes in the ability to perform ADL.18 

Methods 
Outcome measures are evaluated in terms of metric characteristics, the fundamental ones being reliability (further divided into internal consistency and test-retest reliability), validity (primarily construct and convergent validity), and responsiveness.19 When an assessment tool is translated into another language and subsequently validated, a standardised methodology for cross-cultural adaptation should be followed.20 Therefore, we translated the HOS ADL scale into the Croatian language in concordance with other translation studies for Spanish, Korean, Portuguese, German and Turkish21-25, and the same protocol was followed for the HHS.4,25-29 For assessing construct validity, we chose the WOMAC and the Short Form Health Survey (SF-36),30 which have been culturally adapted and validated in Croatian language, to be compared to the HOS ADL scale and HHS. In addition, we used a visual analogue scale (VAS)31 for hip pain. 
Participants 
The study was conducted from May to June 2023 on two locations in Croatia – in a nursing home in Zagreb and in a non-profit daily centre for elderly people in Matulji. The study was approved by the Ethics Committee of the Faculty of Health Studies, University of Rijeka (No. 602-04/23-01/67). The target population were elderly people with hip pathology. The inclusion criterion was one of the following disorders: hip OA, femoral fracture, ostheoporosis, avascular necrosis, hip pain, congenital dislocation of hip, hip effusion, muscle tear, oedema of femoral head, or acetabular cystic lesion. The participants were initially contacted by telephone. All the eligible patients were asked to read and sign an informed consent form. 
Out of the 99 people initially considered for inclusion, two were excluded from the study due to the inability to cooperate, understand and fulfil the questionnaires or understand the Croatian language, or being unable to participate in the study for medical reasons. Among the eligible patients, three refused to participate in the study. Hence, 94 elderly people with different hip pathologies were enrolled into the study. The sample size was sufficient according to general recommendations.32 
Instruments 
The HOS is a self-administered instrument that evaluates the outcomes of treatment. Its two subscales, ADL and Sports, comprise 19 (two not scored) and 9 items, respectively, that are rated from 0 (“unable to do”) to 4 (“no difficulty”).10 The total score is computed as the percentage of the maximum possible score, which depends on the number of answered items; at least 14 items must be answered for a valid score. The score therefore ranges from 0 to 100, whereby a higher score represents better function.16 
The HHS is a clinician-based, joint-specific assessment tool. It requires the health-care professional to grade the patient’s hip-related pain (max. 44 points), mobility and walking (max. 47 points), range of motion (max. 5 points) and absence of deformities (max. 4 points). The overall score ranges from 0 (indicating extreme symptoms) to 100 (indicating no symptoms). A total HHS lower than 70 points is considered a poor result, 70 – 80 is fair, 80 – 90 is good, and 90 – 100 is excellent.4,11 
The WOMAC is a self-administered measure. It contains subscales for pain, stiffness, and physical function; the global score (which we used) is the sum of the subscale scores, thus ranging from 0 to 96.4,6 A higher score indicates a worse health state. 
The SF-36 is a widely known and used measure of health-related QoL. It addresses eight domains: physical functioning (PF), role limitations due to physical function (RP), bodily pain (BP), general health perceptions (GH), vitality (VT), social function (SF), emotional function (RE), and mental health (MH).30 Each domain score is expressed on a 0 – 100 scale. 
The VAS is routinely used for assessing pain intensity in both facilities where the study was conducted. The score is obtained by measuring the distance (in mm) on the 10-cm line between the “no pain” anchor and the patient’s mark, thus yielding a score between 0 and 100 with a higher score indicating more intense pain.31 
Procedure 
The translation was performed according to the guidelines for validation and cross-cultural adaptation19,20 in four stages (initial translation, back-translation, preparing a consensus version, publishing the final version). Two Croatian physiotherapists fluent in English each translated the scale on their own. Their versions were compared and reviewed by a bilingual person in order to establish the first Croatian version. 
Next, two native English speakers with a good command of the Croatian language separately translated that translation back into English. Neither of the translators had access to the original HOS or HHS, or was acquainted with the aim of the study. The back-translated version was compared to the English original and corrected, so the final translation of the HHS and the HOS ADL scale into Croatian was created (Appendix 1 and 2, respectively). During the translation into Croatian, some adaptations had to be made. In the HHS, the American expression “blocks walked” had to be replace by an equivalent Croatian expression denoting walking time or distance, so we adopted the term “nekoliko ulica (30 min)” (several streets) instead of “six blocks”, and “2 – 3 ulice (10 – 15 min)” (2 – 3 streets) instead of “two or three blocks”. In the HOS, the only small difference from the original was that in the Croatian version, the term “average” in the statement “Getting in and out of an average car” was replaced by the term for “usual” or “typical” (so the translated statement reads “Ulazak i izlazak iz obicnog auta”). 
During the first assessment, the participants completed all the instruments (HHS, HOS ADL, WOMAC, SF-36 and VAS). After ten days, they completed the HHS and the HOS ADL scale again. Two physiotherapists provided assistance to the participants with reading, writing, and explanation if requested. 
Data analysis 
Descriptive statistics were calculated for all the variables. Reliability (internal consistency and test-retest reliability), responsiveness, construct validity, convergent validity, and ceiling and floor effects of the Croatian version of the HHS and the Croatian version of HOS ADL scale were assessed. IBM SPSS Statistics 26 software (IBM Corp., Armonk, NY, USA) was used for statistical analysis. 
Internal consistency was assessed using Cronbach’s alpha (a) and Guttman’s lambda-2 (.2) coefficient. Intra-class correlation coefficient (ICC, with 95 % confidence interval, CI; single-measure two-way random model for absolute agreement) was used to assess test-retest reliability.34 
Standard error of measurement (SEM) and minimum detectable change (MDC) were estimated to assess responsiveness. SEM was estimated as the standard deviation of the initial scores multiplied by v(1 – ICC). SEM was then used to estimate MDC at the 95 % confidence level (MDC95 %) as SEM Ś 1.96 Ś v2.35 

Pearson (r) and Spearman (rS) correlations were calculated to assess construct validity and convergent validity. Construct validity of the translated HOS ADL scale and the HHS was assessed in relation to the WOMAC, the VAS and the Physical Component Summary (PCS) of the SF-36. Convergent validity was assessed in relation to the SF-36 domain scores and the SF-36 Mental Component Summary (MCS).4,21,35 
Floor and ceiling effects were assessed by calculating the percentage of patients attaining the minimum (i.e., 
0) and maximum (i.e., 100) possible score, respectively. The effects were considered present if the percentage exceeded 30 %; they were considered negligible if the percentage was below 15 %.4,35 

Results 
The sample comprised 36 (38 %) men and 58 (62 %) women. The mean age of the participants was 72 years (range 60 to 91 years). The most frequent diagnosis was hip OA (52 %), followed by osteoporosis (17 %), femoral fracture (15 %), and partial (9 %) or total hip endoprosthesis (6 %), while one participant was suffering from hip fracture. 
All the participants answered all items of all the questionnaires. Descriptive statistics and estimates of internal consistency for both assessments with HHS and HOS ADL are listed in Table 1. Internal consistency was low to moderate for HHS (about 0.65), but very high for the HOS ADL (above 0.95). 
Table 1 Descriptive statistics and estimates of internal consistency for assessments with the Harris Hip Score (HHS) and the Activities of Daily Living scale of the Hip Outcome Score (HOS ADL). 
HHS  HOS ADL  
Statistic  1st ass.  2nd ass.  1st ass.  2nd ass.  
Mean  64.8  64.0  60.4  59.3  
Median  68.0  65.0  66.9  66.2  
Min  2  2  5.9  7.4  
Max  99  97  97.1  94.1  
SD  20.8  19.9  22.0  21.2  
a  0.64  0.59  0.96  0.95  
.2  0.71  0.66  0.97  0.96  

Correlations of HHS and HOS ADL scores with the WOMAC score, VAS ratings and SF-36 scores are reported in Table 2. Overall, the correlations were low, and near-zero for the HHS. The correlations of the two hip outcome measures with WOMAC and VAS were negative, as expected. The only strong correlation was observed between HOS ADL and WOMAC. 
Test-retest reliability of both hip outcome measures was nearly perfect (ICC = 0.98, 95 % CI 0.97 to 0.98 for HHS; ICC = 1.00, 95 % CI 0.99 to 1.00 for HOS ADL). Hence, the estimated SEM was relatively small 
(2.5 points for HHS, 1.4 points for HOS) despite the large variability of the scores. The estimated MDC was 7.1 points for HHS, and 3.9 points for the HOS ADL. 
Table 2 Correlations of initial HHS and HOS ADL scores with the WOMAC score, VAS ratings and SF-36 scores. 
HHS  HOS ADL  
Correlation with  r  rS  r  rS  
WOMAC  -0.20  -0.12  -0.62  -0.55  
VAS  -0.07  -0.09  -0.29  -0.28  
SF36  PF  0.06  0.03  0.23  0.23  
 RP  0.03  0.00  0.36  0.32  
 BP  0.08  0.11  0.21  0.22  
 GH  0.09  0.08  0.37  0.36  
 VT  0.04  0.04  0.26  0.28  
 SF  0.04  0.06  0.16  0.20  
 RE  0.06  0.06  0.27  0.28  
 MH  -0.01  0.04  0.31  0.30  
 PCS  0.08  0.08  0.41  0.41  
 MCS  0.06  0.09  0.36  0.40  

Note: correlation with associated p = 0.01 are shaded; see text for disambiguation of instrument-name abbreviations. 
No participant attained either the minimum or the maximum possible score either on the HHS or the HOS either upon first or second assessment, so floor and ceiling effects were absent. 

Discussion 
In a study conducted in two centres, we set to prepare and validate the Croatian version of two hip outcome measures, the HHS and the HOS ADL scale. 
The observed internal consistency of the Croatian HHS is barely sufficient for group-based research, but insufficient for individual clinical judgment. A similarly underwhelming internal consistency has already been observed with the Greek (albeit modified) version of the HHS.36 In contrast, internal consistency of the HOS ADL scale was very high, which parallels the findings for the original scale.16,17 
The very high test-retest reliability of both Croatian versions of the studied hip outcome measures is encouraging. However, because both have the same score range (0 to 100), the smaller SEM and MDC speak in favour of the HOS ADL scale over the HHS. 
With the QoL and pain measures that we applied, we found sufficient support for both construct and convergent validity of the Croatian HOS ADL scale, but no convincing proof of validity of the Croatian HHS. 
To summarise, the Croatian HOS ADL scale was found to be highly reliable in terms of internal consistency and test-retest reliability, and exhibited construct and convergent validity, whereas the Croatian HHS exhibited high test-retest reliability, but only moderate internal consistency and a lack of construct and convergent validity. 
The observed metric characteristics of the two instruments in question depend at least to some extent on the chosen sample. Nevertheless, as far as we can judge, the sample composition in terms of gender, age and diagnosis was not advantageous for the HOS ADL as compared to the HHS. 
A potential limitation of our study is that we did not assess responsiveness of the two translated hip outcome measures in relation to an intervention. However, that would require either an intervention that sufficiently quickly (to prevent sample attrition) exhibits a clear effect on all the participants with various hip disorders, which is unfortunately not available; or limiting the scope of the study to a single disorder, thus losing the generalisability of the findings to the whole population of elderly people with hip disorders. 


Conclusion 
Our study involving 94 elderly people with hip disorders from Croatia provided full support for reliability and validity of the translated Activities of Daily Living scale of the Hip Outcome Score, so we can recommend its use in research and clinical practice. The metric characteristics of the translated Harris Hip Score were not encouraging, so we find it potentially usable only for group-based research, but not for individual application in clinical practice. 
References 
1. Canadian Institute for Health Information, Organisation for Economic Co-operation and Development. OECD Patient-Reported Indicator Surveys (PaRIS) Initiative: Patient-Reported Outcome Measures (PROMs) for Hip and Knee Replacement Surgery – International Data Collection Guidelines. Ottawa 2019: CIHI. 
https://www.oecd.org/health/health-systems/OECD­PaRIS-hip-knee-data-collection-guidelines-en-web.pdf 
(27. 7. 2023) 
2. 
Tijssen M, van Cingel R, van Melick N. Patient-reported outcome questionnaires for hip arthroscopy: a systematic review of the psychometric evidence. BMC Musculoskelet Disord 2011; 12: 117. 

3. 
McAlindon TE, Bannuru R, Sullivan MC, Arden NK, Berenbaum F, Bierma-Zeinstra SM, et al. OARSI guidelines for the non-surgical management of knee osteoarthritis. Osteoarthr Cartil 2014; 22(3): 363-388. 

4. 
Josipovic P, Moharic M, Salamon D. Translation, cross-cultural adaptation and validation of the Slovenian version of Harris Hip Score. Health Qual Life Outcomes 2020; 18(1): 1-8. 

5. 
Lord J, Victor C, Littlejohns P. Economic evaluation of a primary care-based education programme for patients with osteoarthritis of the knee. Health Technol Assess 1999; 3: 1-55. 

6. 
Bellamy N, Buchanan W, Goldsmith CH, Campbell J, Stitt LW. Validation study of WOMAC: a health status instrument for measuring clinically important patient relevant outcomes to antirheumatic drug therapy in patients with OA of the hip or knee. J Rheumatol 1988; 15: 1833-1840. 

7. 
Dawson J, Fitzpatrick R, Carr A, Murray D. Questionnaire on the perceptions of patients about total hip replacement. J Bone Joint Surg Br 1996; 78(2): 185-190. 

8. 
Harris WH. Traumatic arthritis of the hip after dislocation and acetabular fractures: treatment by mold arthroplasty. An end-result study using a new method of result evaluation. J Bone Joint Surg Am 1969; 51(4): 737-755. 

9. 
Nilsdotter AK, Lohmander LS, Klässbo M, Roos EM. Hip disability and osteoarthritis outcome score (HOOS) – validity and responsiveness in total hip replacement. BMC Musculoskelet Disord 2003; 4(1): 1-8. 

10. 
Martin RL, Philippon MJ. Evidence of validity for the hip outcome score in hip arthroscopy. Arthrosc 2007; 23(8): 822-826. 

11. 
Soderman P, Malchau H, Herberts P. Outcome of total hip replacement: a comparison of diferent measurement methods. Clin Orthop Relat Res 2001; 390: 163-172. 

12. 
Serman P, Malchau H. Is the Harris hip score system useful to study the outcome of total hip replacement? Clin Orthop Relat Res 2001; 384: 189-197. 

13. 
Mahomed NN, Arndt DC, McGrory BJ, Harris WH. The Harris hip score: comparison of patient self-report with surgeon assessment. J Arthroplasty 2001; 16(5): 575-580. 

14. 
Harris M, McDonough CM, Leunig M, Lee CB, Callaghan JJ, Roos EM. Clinical outcomes assessment in clinical trials to assess treatment of femoroacetabular impingement: use of patient-reported outcome measures. J Am Acad Orthop Surg 2013; 21(1): 39. 

15. 
Christensen CP, Althausen PL, Mittleman MA, Lee JA, McCarthy JC. The nonarthritic hip score: reliable and validated. Clin Orthop Relat Res 2003; 406(1): 75-83. 



16. 
Martin RL, Kelly BT, Philippon MJ. Evidence of validity for the hip outcome score. Arthrosc 2006; 2(12): 1304-1311. 

17. 
Martin RL, Philippon MJ. Evidence of reliability and responsiveness for the hip outcome score. Arthrosc 2008; 24(6): 676-682. 

18. 
Clynes MA, Jameson KA, Edwards MH, Cooper C, Dennison EM. Impact of osteoarthritis on activities of daily living: does joint site matter? Aging Clin Exp Res 2019; 31: 1049-1056. 

19. 
Mokkink LB, Terwee CB, Knol DL. The COSMIN checklist for evaluating the methodological quality of studies on measurement properties: a clarification of its content. BMC Med Res Methodol 2010; 10: 22. 

20. 
Guillemin F, Bombardier C, Beaton D. Cross-cultural adaptation of health-related quality of life measures: literature review and proposed guidelines. J Clin Epidemiol 1993; 46(12): 1417-1432. 

21. 
Seijas R, Sallent A, Ruiz-Ibán MA, Ares O, Marín-Pe O, Cuéllar R, Muriel A. Validation of the Spanish version of the hip outcome score: a multicenter study. Health Qual Life Outcomes 2014; 12(1): 70. 

22. 
Lee YK, Ha YC, Martin RL, Hwang DS, Koo KH. Transcultural adaptation of the Korean version of the Hip Outcome Score. Knee Surg Sports Traumatol Arthrosc 2015; 23(11): 3426-3431. 

23. 
Costa RMP, Cardinot TM, Carreras Del Castillo Mathias LN. Validation of the Brazilian version of the hip outcome score (HOS) questionnaire. Adv Rheumatol 2018; 58: 4. 

24. 
Naal FD, Impellizzeri FM, Miozzari HH, Mannion AF, Leunig M. The German Hip Outcome Score: validation in patients undergoing surgical treatment for femoroacetabular impingement. Arthroscopy 2011; 27(3): 339-345. 

25. 
Polat G, Çelik D, Çil H, Erdil M, Ask M. Evidence for reliability, validity and responsiveness of Turkish version of Hip Outcome Score. Acta Orthop Traumatol Turc 2017; 51(4): 319-324. 

26. 
Dettoni F, Pellegrino P, La Russa MR, Bonasia DE, Blonna D, Bruzzone M, Castoldi F, Rossi R. Validation and cross-cultural adaptation of the Italian 


version of the Harris Hip Score. Hip Int 2015; 25(1): 91-97. 
27. 
Çelik D, Can C, Aslan Y, Ceylan HH, Bilsel K, Ozdincler AR. Translation, crosscultural adaptation, and validation of the Turkish version of the Harris Hip Score. Hip Int 2014; 24(5): 473-479. 

28. 
Alshaygy I, Alageel M, Aljurayyan A, Alaseem A, Griffen A, Arafah O, Nasser AB, Alsudairi A, Alsubaie M, Alyousef N, Almousa Y, Murrad K, Aljassir F. Cross-Cultural Adaptation and Validation of the Arabic Version of the Harris Hip Score. Arthroplast Today 2022; 19: 100990. 

29. 
Guimarăes RP, Alves DPL, Silva GB, Bittar ST, Ono NK, Honda E. Traduçăo e adaptaçăo transcultural do instrumento de avaliaçăo do quadril “Harris Hip Score.” Acta Ortop Bras 2010; 18(3): 142-147. 

30. 
Marn-Vukadinovic D, Jamnik H. Validation of the Short Form-36 Health Survey supported with isokinetic strength testing after sport knee injury. J Sport Rehabil 2011; 20(3): 261-276. 

31. 
Alghadir AH, Anwer S, Iqbal A, Iqbal ZA. Test-retest reliability, validity, and minimum detectable change of visual analog, numerical rating, and verbal rating scales for measurement of osteoarthritic knee pain. J Pain Res 2018; 11: 851. 

32. 
Donner A, Eliasziw M. Sample size requirements for reliability studies. Stat Med 1987; 6(4): 441-448. 

33. 
Terwee CB, Bot SD, de Boer MR. Quality criteria were proposed for measurement properties of health status questionnaires. J Clin Epidemiol 2007; 60(1): 34-42. 

34. 
Polit DF. Assessing measurement in health: beyond reliability and validity. Int J Adv Nurs Stud 2015; 52(11): 1746-1753. 

35. 
Atkinson G, Nevill AM. Statistical methods for assessing measurement error (reliability) in variables relevant to sports medicine. Sports Med 1998; 26(4): 217-238. 

36. 
Stasi S, Papathanasiou G, Diochnou A, Polikreti B, Chalimourdas A, Macheras GA. Modified Harris Hip Score as patient-reported outcome measure in osteoarthritic patients: psychometric properties of the Greek version. Hip Int 2021; 31(4): 516-525. 


Appendix 1 
Croatian translation of the Harris Hip Score 
1. Dio 
BOL 

 Bez bolova  44  
Blaga, povremena bol, bez ogranicenja aktivnosti  40  
Umjerena bol, bez ogranicenja uobicajenih aktivnosti; kod nesvakodnevne aktivnosti umjerena bol, uzima aspirin  30 
 Bol koja djelomicno ogranicava uobicajene aktivnosti, no bolesnik i dalje radi, uzima jace analgetike  20  
Jaka bol koja ogranicava aktivnost  10  
Izrazita bol koja u potpunosti onemogucuje aktivnost, bolesnik je u krevetu  0  

POMAGALA ZA HODANJE 

 Ne koristi  11  
Štap / štaka za dugo hodanje  7  
Štap / štaka za vecinu vremena  5  
Jedna štaka  3 
 Dvije štake  2  
Dvije štake ili ne može hodati  0  


CIPELE I CARAPE 

 Oblaci s lakocom  4 
 Otežano oblaci  2 
 Ne može obuci carape niti vezati cipele  0  


STEPENICE

 Normalno, bez pridržavanja  4 
 Normalno, sa pridržavanjem  2  
Na bilo koji nacin  1  
Ne može hodati po stepenicama  0  

JAVNI PRIJEVOZ 

Može koristiti javni prijevoz  1  
Ne može koristiti javni prijevoz  0  


SJEDENJE 

Može sjediti udobno na obicnoj stolici 1 sat  5  
Može sjediti na visokoj stolici 30 minuta  3  
Ne može sjediti udobno ni na kojoj stolici  0  

2. Dio 

IMA LI PACIJENT SVE OD NAVEDENOG (sva cetiri odgovora moraju biti ista) 
DA  Manje od 30° fleksije  4 0  
Manje od 10° interne rotacije u ekstenziji  
NE  Manje od 10° adukcije  
Odstupanje duljine uda manje od 3,2 cm  

3. Dio 
OBSEG POKRETA – FLEKSIJA 
 Nema je  0  
0 > 8  0,40  
8 > 16  0,80  
16 > 24  1,20  
24 > 32  1,60  
32 > 40  2,00  
40 > 45  2,25  
45 > 55  2,55  
55 > 65  2,85  
65 > 70  3,00  
70 > 75  3,15  
75 > 80  3,30  
80 > 90  3,60  
90 > 100  3,75  
100 > 110  3,90  


OBSEG POKRETA – ABDUKCIJA 
 Nema je  0  
0 > 5  0,20  
5 > 10  0,40  
10 > 15  0,60  
15 > 20  0,65  


OBSEG POKRETA – EKSTERNA ROTACIJA 
 Nema je  0  
0 > 5  0,1  
5 > 10  0,2  
10 > 15  0,3  


OBSEG POKRETA – ADDUKCIJA 
 Nema je  0  
0 > 5  0,05  
5 > 10  0,10  
10 > 15  0,15  

UKUPAN BROJ BODOVA: ____ 

Appendix 2 

Croatian translation of the Activities of Daily Living scale of the Hip Outcome Score 
1. Kuk koji se evaluira (molimo zaokružite): . Lijevi kuk . Desni kuk 
. Prijeoperacijski pregled . Postoperativna kontrola nakon: . 3 mj   . 6 mj   . 12 mj   . 24 mj 
2. 
Molimo odaberite za svako pitanje jedan odgovor koji najbolje opisuje Vaše stanje u prethodnom tjednu. Ako je aktivnost za koju se postavlja pitanje ogranicena zbog nekog drugog razloga, a ne Vašeg kuka, oznacite “neprimjenjivo”. 

3. 
Kako biste ocijenili svoju trenutnu razinu sposobnosti pri obavljanju uobicajenih svakodnevnih aktivnosti od 0 do 100 (100 je najviša moguca obzirom na Vaš kuk, 0 je potpuna nemogucnost u obavljanju bilo koje od aktivnosti)? 


Koliko poteškoca imate zbog kuka pri sljedecem:  bez poteškoca  blage  umjerene  izrazite  neizvedivo  neprimje­njivo  
1. Stajanje 15 min  
2. Ulazak ili izlazak iz obicnog auta  
3. Oblacenje carapa ili cipela  
4. Hodanje uzbrdo  
5. Hodanje nizbrdo  
6. Penjanje na 1 kat  
7. Silaženje 1 kat  
8. Hod uz ili niz stepenice  
9. Duboki cucnjevi  
10. Izlazak i ulazak iz kade  
11. Sjedenje 15 min  
12. Na pocetku hodanja  
13. Nakon 10 min hoda  
14. Nakon 15 min ili više hoda  
15. Okretanje  
16. Okretanje u krevetu  
17. Lakši do umjereni poslovi (stajanje, hodanje)  
18. Zahtjevniji poslovi (guranje, potezanje, penjanje, nošenje)  
19. Rekreacija  

... , 0 % 

• Pregledni znanstveni clanek 

Andrej Kastrin 



O nekaterih lastnostih mnogorazsežnih podatkovij 
Povzetek. Število spremenljivk, s katerimi opisujemo dolocen predmet proucevanja, se z razvojem mnogih podrocij znanosti povecuje. V analizi mnogorazsežnih podatkov se srecamo s številnimi težavami, ki so med drugim povezane s slabo identifikabilnostjo modela, numericno nestabilnostjo rešitve ali preveliko prilagojenostjo modela podatkom. Preden se lotimo zahtevnejše analiza takega podatkovja, moramo poznati glavne lastnosti mnogorazsežnega prostora. V prispevku predstavimo nekatere geometrijske lastnosti mnogorazsežnega prostora. Posebej izpostavimo pojav praznega prostora, ki ga ilustriramo na primerih hiperkocke in hipersfere. Prispevek zakljucimo s pregledom dodatne literature, ki bo bralcu v pomoc pri nadaljnjem študiju. 
Kljucne besede: statistika; strojno ucenje; mnogorazsežni podatki; pojav praznega prostora. 

On Some Properties of High-Dimensional Data Sets 
Abstract. The extensive use of high-dimensional data to examine certain research phenomena has expanded in parallel with high-throughput technologies in various scientific fields. However, several statistical challenges arise when analysing high-dimensional datasets, such as low identifiability, numerical instability, and overfitting. Before delving into the complex analysis of high-dimensional data, a solid foundation of their inherent properties is crucial. This review aims to illustrate the geometric properties inherent in the statistical analysis of high-dimensional data by examining the behaviour of hypercubes and hyperspheres in a high-dimensional context. An overview of literature is also provided to guide the students in further study. 
Key words: statistics; machine learning; high-dimensional data; empty space phenomenon. 
. Infor Med Slov 2023; 28(1-2): 16-23 
Institucija avtorja / Author's institution: Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani. 
Kontaktna oseba / Contact person: doc. dr. Andrej Kastrin, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. E-pošta / E-mail: andrej.kastrin@mf.uni-lj.si. Prispelo / Received: 27. 11. 2023. Sprejeto / Accepted: 7. 12. 2023. 
Uvod 
Procesiranje informacij v mnogorazsežnem prostoru je za cloveka težka naloga. Ce se moramo znajti v takem prostoru, je naš spoznavni aparat zelo omejen.1 Izkaže se, da ima vecina ljudi velike težave že z miselno predstavo preprostih tri- in štirirazsežnih predmetov. Nazoren primer je štirirazsežna kocka. Ko tak model kocke predstavimo ljudem in jih prosimo, naj svojo podobo kocke prenesejo na papir, bomo hitro ugotovili, da so njihove miselne predstave zelo razlicne. Obstajajo sicer pricevanja posameznikov (npr. igralcev racunalniških igric), da lahko ucinkovito miselno manipulirajo tudi v štirirazsežnem prostoru, vendar so tovrstni izsledki zelo skopi.2,3 S preprostim besednjakom bi lahko rekli, da clovek misli (le) v prostoru treh evklidskih razsežnosti, pri procesiranju informacij v vec kot treh razsežnostih pa postane nemocen. Pri opisovanju podatkovnih svetov v mnogorazsežnem prostoru si zato pomagamo z racunalnikom. 
Z mnogorazsežnimi podatki se dandanes srecujemo na vsakem koraku. Brez posebnih zadržkov lahko recemo, da je sodobna podatkovna analitika v veliki meri pogojena prav z obvladovanjemmnogorazsežnih podatkovij. Še pred dobrega pol stoletja se je pojem mnogorazsežnega podatkovja navezoval na podatkovno tabelo z najvec štirimi ali petimi spremenljivkami,4 medtem ko je danes podatkovje z nekaj tisoc spremenljivkami del statisticnega vsakdana.5,6 Primere mnogorazsežnih podatkovij najdemo npr. pri analizi biomedicinskih podatkov, strojnem uvršcanju besedil, analizi financnih transakcij ali iskanju kompleksnih vzorcev v astrofizikalnih podatkih. Obicajno je za taka podatkovja znacilno, da število merjenih spremenljivk (mocno) presega število posameznih primerov. V metodološko zahtevnejših prispevkih avtorji to radi poudarijo z neenakostjo n«p, kjer z n oznacimo število primerov (enot), s p pa število merjenih spremenljivk (atributov). 
Pravilna analiza mnogorazsežnih podatkovij je pogojena z dvema dejavnikoma. Prvic, mnogorazsežni prostor se ponaša z lastnostmi, ki so v primerjavi z eno- ali dvorazsežnim prostorom bistveno drugacne in pogosto neintuitivne.6-9 Drugic, metod za analizo eno- in dvorazsežnih podatkovij ne moremo preprosto uporabiti nad mnogorazsežnimi podatkovnimi matrikami. Bralcu bo najbrž dobro poznana težava z linearno regresijo, kjer je v primeru n < p vzorcna kovariancna matrika singularna, kar ima za posledico, da ne moremo izracunati njenega inverza.10 
Za celovit pregled pasti, na katere naletimo v analizi mnogorazsežnega podatkovja, je potrebno predstaviti dva pojava: (i) pojav praznega prostora in (ii) pojav zgošcanja norm. Zaradi kompleksnosti tematike in omejenosti s prostorom v nadaljevanju prispevka obravnavamo le prvega. V razdelku Motivacija na primeru metode najbližjega soseda bralca najprej uvedemo v problematiko praznega prostora, ki ga nato bolj podrobno razložimo v naslednjem razdelku. V razdelku o geometrijskih lastnosti mnogorazsežnega prostora nekatere posledice praznega prostora, ki so najpomembnejše za statisticno analizo, razložimo s pomocjo preproste topološke analize kocke in sfere, ki ju vložimo v mnogorazsežni prostor. Prispevek zakljucimo s pregledom najpomembnejše literature, ki bo bralcu v pomoc pri nadaljnjem študiju. 


Motivacija 
Za boljšo predstavo obravnavajmo preprost klasifikator z metodo najbližjega soseda. Podatkovje D naj sestavlja n podatkovnih tock .....Rd. Z Di oznacimo podmnožico tock z oznako razreda gi, tako da je ni = |Di|. Napovedani razred za podatkovno tocko .. izracunamo kot 
Gx ˆ() =i ( 
arg min g K i ) , 
kjer je Ki število podatkovnih tock med K najbližjimi sosedi tocke .., ki so oznaceni z oznako razreda gi. Situacija uvršcanja s K= 3 sosedi je prikazana na sliki 1. 


Orodje imamo, zdaj pa ga uporabimo za simulacijo. Najprej n slucajnih vektorjev 
x ..,..,…,...R, 


enakomerno porazdeljenih na intervalu [0, 1], zložimo v matriko podatkov D. Za vsak vektor poznamo tudi dejansko oznako razreda g...{1, 2}. Naloga zahteva, da nov, neznan primer uvrstimo v ustrezni razred, z omejitvijo, da lahko pri uvršcanju uporabimo le 10 % ucnih primerov v intervalu .. Ce je npr. x = 0,7, bomo pri uvršcanju upoštevali le vrednosti v intervalu [0,65; 0,75]. Zanima nas, kolikšen delež ucnih primerov imamo na voljo za uvršcanje pri razlicnem številu razsežnosti d. 
Eksperiment smo pognali 100-krat ter si beležili število ucnih primerov znotraj intervala .. Pri d = 1 je povprecni delež primerov enak dolžini intervala ., tj. 0,1. Kaj pa v višjih razsežnostih? Spodaj so prikazani rezultati simulacij za d = 2 (slika 2a) in d = 5 razsežnosti (slika 2b). 

vecanjem števila razsežnosti postaja okolica posameznih podatkovnih tock vse bolj prazna.11 Lokalnost primerov, ki je za delovanje metode najbližjih sosedov kljucna, se v mnogorazsežnem prostoru izgubi, klasifikator pa odpove. 
Izgubljeno lastnost lokalnosti posameznih primerov literatura poimenuje »pojav praznega prostora« (angl. empty space phenomenon). V angleški literaturi jo pogosto zasledimo v povezavi z nadrednico curse of dimensionality, kar prevajamo kot »prekletstvo dimenzionalnosti«. 
Na pojav praznega prostora v praksi pogosto naletimo v povezavi z vprašljivo identifikabilnostjo statisticnega modela, numericno nestabilnostjo rešitve in prevelikim prileganjem modela podatkom. Zapomniti si velja, da metod za analizo eno- in dvorazsežnih podatkovij ne moremo preprosto uporabiti na mnogorazsežnih podatkovnih tabelah, saj problem mnogorazsežnosti prinaša s seboj mnogo statisticnih težav. 

Pojav praznega prostora 
Zgoraj smo pokazali, da je problem analize mnogorazsežnih podatkovij nelocljivo povezan s pojavom praznega prostora. Pojav je pred 60 leti prvi opisal Bellman12 pri opisovanju problema optimizacije z metodo izcrpnega preiskovanja v produktnih prostorih. Strategija izcrpnega preiskovanja pregleda in ovrednoti vse možne rešitve v optimizacijskem prostoru, nato pa izbere zadovoljive. Pokazal je, da z linearnim povecevanjem prostora spremenljivk velikost optimizacijskega prostora raste eksponentno. To ima za posledico vecjo racunsko zahtevnost ter vecjo verjetnost, da se optimizacija zakljuci v lokalnem minimumu. Reševanje optimizacijske naloge po metodi izcrpnega preiskovanja zato že pri razmeroma majhnem številu razsežnosti preraste v neobvladljiv problem. 
Š 
Primer 1: Bellmanovo zakonitost ilustrirajmo s preprostim primerom. Denimo, da obravnavamo d-razsežno kartezicno mrežo s korakom e = 1/10. Ce želimo mrežo napolniti s tockami, bomo pri d = 10 razsežnostih potrebovali 1010 tock, pri d = 20 razsežnostih pa se število potrebnih tock poveca že na 1020; v splošnem torej potrebujemo ..((1/e)d) tock. Izkaže se, da z linearnim povecevanjem prostora spremenljivk velikost prostora rešitev eksponentno raste. 

Š 
Primer 2: Imejmo d-razsežno hiperkocko, v kateri enakomerno porazdelimo podatkovne tocke. Pripravimo vzorec tock iz r-tega deleža celotne 


prostornine. Zanima nas dolžina stranice l (slika 3). 

Slika 3 Kocko s stranico dolžine l = 1 vložimo v enotsko kocko. 
Upoštevajmo, da za zvezo med dolžino stranice, številom razsežnosti in deležem zajete prostornine velja l = r1/d. S preprostim izracunom hitro ugotovimo, da bo ob vzorcnem deležu r = 0.01 stranica hiperkocke pri razsežnosti d = 1 zavzemala 1 % celotne dolžine, pri razsežnosti d = 10 pa kar 63 % dolžine stranice hiperkocke. Ob vzorcnem deležu r = 0.1 se bo pri d = 10 razsežnostih dolžina stranice hiperkocke povecala na 80 %. Odnos med deležem prostornine hiperkocke in dolžino stranice je za štiri razlicne razsežnosti prikazan na sliki 4. 

Ugotovitev, povzeta iz primerov 1 in 2, nam nalaga, da z narašcanjem števila spremenljivk v statisticnem modelu zagotovimo tudi ustrezno število primerov. V nasprotnem primeru bo naš podatkovni prostor prakticno prazen oziroma vsaj redek. Poznavanje pojava praznega prostora je pomembno zlasti v vsakdanji statisticni praksi, saj lahko le redko zagotovimo ustrezno eksponentno rast števila primerov; vecinoma imamo kljub velikemu številu spremenljivk na voljo le nekaj deset primerov. 
Intuitivne predstave, ki veljajo v eno-, dvo- ali trirazsežnem prostoru, postanejo v mnogorazsežnem prostoru nepravilne. Mnogorazsežni prostor ima namrec neintuitivne geometrijske lastnosti. Predstava podatkovnih tock v vecrazsežnem prostoru je lahko zato zavajajoca. Nobenih težav ne bomo imeli, ce bomo želeli predstaviti podatkovje 100 enot, merjenih na dveh spremenljivkah. Iz razsevnega diagrama bomo po vsej verjetnosti lahko celo razbrali latentno strukturo podatkov (npr. skupine podatkov in odnose med spremenljivkami). Zdaj pa si predstavljajmo, da želimo predstaviti podatkovje, ki ima enako število primerov, število spremenljivk pa povecamo na 500. V razsevnem diagramu bodo podatkovne tocke takega podatkovja bolj ali manj slucajno razpršene.8 Ceprav obstaja v podatkih neka notranja struktura, bo po vsej verjetnosti iz razsevnega diagrama težko razvidna. Z vecanjem števila spremenljivk namrec postajajo razdalje med posameznimi primeri v prostoru cedalje vecje, kar pomeni, da se tudi najbližji primeri medsebojno zelo razlikujejo. To je glavni razlog, da se metode, ki temeljijo na lokalnosti primerov (npr. metoda najbližjega soseda, parzenova okna, Relief), slabo obnesejo pri velikem številu spremenljivk. 


Geometrijske lastnosti mnogorazsežnega prostora 
V tem razdelku si bomo ogledali nekatere geometrijske lastnosti mnogorazsežnega evklidskega prostora. Podrobneje bomo obravnavali (i) hiperkocko, (ii) hipersfero, (iii) razmerje med prostorninama hipersfere in hiperkocke ter (iv) prostornino tanke lupine. 
Topološka analiza je za študij mnogorazsežnega prostora zelo primerna in nam bo nekoliko olajšala njegovo razumevanje. Pri pregledu smo se zgledovali po enem od novejših ucbenikov s podrocja statisticnega ucenja,13 vec matematicnih podrobnosti pa bo bralec našel v starejših monografijah.8,14 

Hiperkocka 
Minimalno in maksimalno vrednost spremenljivke Xj iz podatkovne matrike D zapišemo kot 
min( X ) =min { x } 
j iij 

in 
max( X ) =max { x }. 
j iij 

Podatkovni hiperprostor D si lahko predstavljamo v prispodobi d-razsežnega hiperpravokotnika, ki je definiran s predpisom 
d 
Rd =... min( Xj ),m ax( Xj ) .. 
j =1 
={x =(xx …, x )T }, 
,, 
12 d 

kjer je xj. [min(Xj), max(Xj)], za j = 1,..., d. Predpostavimo še, da smo surove vrednosti spremenljivk predhodno pretvorili v odklonske vrednosti, tako da je vektor njihovih aritmeticnih sredin enak ” = 0. Najvecjo absolutno vrednost v podatkovni matriki D definirajmo s predpisom 
dn 
m =maxmax {
x 
ij }. 
j =1 i =1 

Podatkovni hiperprostor lahko zdaj obravnavamo kot hiperkocko s središcem v tocki 0 in dolžino stranice l = 2m. Formalno bomo to zapisali kot 
. ll .. 

Hl ()=. x =(,, …T 
. xx , x )
., i .,. 
ix .. -.. 

d12d 
22 
. .. 

Prostornino hiperkocke s stranico dolžine l izracunamo po obrazcu 
(d ())l . 
VH l =d 

Ce je l= 1, je prostornina hiperkocke neodvisna od števila razsežnosti. Prostornina bo v tem primeru vedno enaka V(Hd(1)) = 1. Ce je l > 1, bo prostornina z narašcanjem števila razsežnosti divergirala k neskoncnosti, pri l< 1 pa konvergirala k vrednosti nic. 
Š Primer 3: Odnos med številom razsežnosti podatkovnega prostora in prostornino hiperkocke je za tri razlicne dolžine stranice prikazan na sliki 5. 

Slika 5 Odnos med številom razsežnosti in prostornino hiperkocke za razlicne dolžine stranice. 
Hipersfera 
Podobno kot zgoraj predpostavimo, da spremenljivke nastopajo v odklonski obliki, tako da je ” = 0. Razdaljo med središcem podatkovnega hiperprostora D in najbolj oddaljeno podatkovno tocko definirajmo s predpisom 
r =max {
x 
}. 
i i 

Podatkovni hiperprostor lahko zdaj predstavimo kot d-razsežno hiperkroglo s središcem v tocki 0 ter polmerom r, tako da je 
Br ()={xx 
=r }. 
d

Površino hiperkrogle Bd ponazarja hipersfera Sd. Hipersfero sestavljajo vse podatkovne tocke, ki so od izhodišca 0 oddaljene natanko za r: 
Sr ()={xx 
=r }. 
d

Prostornino hipersfere v nižjih razsežnostih znamo enostavno izracunati s pomocjo znanih obrazcev, npr. 
VS r (1 ())=2 r , 
(2 ())=pr 2, 
VS r 
VS (3 ()r )=43 pr 3. 

Splošen obrazec za izracun prostornine d-razsežne hipersfere je 
. p
. d (d ())=. d
d 2, 
VS r . r 
. G(2 +1 ). 

kjer je 
. (d 
2 )! ce  d sodo . d .. 

G+1 =. 
. .. . d !! . 
. 2 .. 
p. (+1 
)2 . ce  d liho .. . 2 d 
. 
Zgoraj je z G oznacena funkcija gama, dvojna fakulteta (d!!) pa je definirana s predpisom 
. 1 ced = 0 ali d =1 
d !! =. . 
. ()ce d =2 dd -2!! 
S povecevanjem števila razsežnosti prostornina hipersfere najprej narašca, nato pa zacne padati in se približuje vrednosti nic. Za enotsko hipersfero zato velja 

2 
(()1 )=lim 
pd =0. 
lim VSd 
d .8d .8d 
1 
G(+)
2 
Š Primer 4: Na sliki 6 je predstavljen odnos med številom razsežnosti in prostornino enotske hipersfere. Prostornina sfere najprej narašca in doseže najvecjo prostornino pri d = 5, kjer znaša V(S5(1)) = 5,26. Prostornina se nato zacne zmanjševati in pri d = 30 doseže zanemarljivo vrednost. 

Slika 6 Odnos med številom razsežnosti in prostornino hipersfere. 
Razmerje med prostorninama hipersfere in hiperkocke 
Podatkovni prostor zopet omejimo s hiperkocko H, na enak nacin, kot smo to naredili v razdelku o hiperkocki. Vanjo postavimo karseda veliko hipersfero S. Polmer hipersfere oznacimo z r, stranico hiperkocke pa z 2r. Obravnavajmo razmerje med prostorninama obeh teles. Za zacetek primerjajmo obe prostornini v dveh in treh razsežnostih. V prvem primeru znaša razmerje 
VS r 2 
(2 ())pr p
===78.5%, 
VH 2 r 4 r 24 
(2 ())
kar pomeni, da krožnica omejuje p / 4 površine kvadrata, v katerega je vrisana. V treh razsežnostih znaša razmerje 
pr 3 p
V =4
3 3 ==52.4%, 
V 8 p6 
kar je le še p / 6 prostornine kocke. V splošnem s povecevanjem števila razsežnosti d velja 
VS r 
i (d ())
lm =0, 
d .8
VH 2 r 
(d ())
kar pomeni, da je asimptoticna prostornina hiperkocke zgošcena ob robovih prostora, medtem ko je središce prazno. 
Š Primer 5: Na sliki 7 je prikazano razmerje med prostorninama enotske hipersfere in hiperkocke za razlicne razsežnosti prostora. Pri razsežnosti d = 2 znaša razmerje p / 4, kar pomeni, da hipersfera (ki je v tem primeru krog) obsega skoraj celotno prostornino (v tem primeru plošcino) kvadrata. Z narašcanjem števila razsežnosti se razmerje hitro približuje vrednosti nic ter pri d = 10 doseže zanemarljivo vrednost. 

Slika 7 Razmerje med prostorninama hipersfere in hiperkocke za razlicno število razsežnosti. 
Prostornina tanke lupine 
Obravnavajmo še prostornino tanke lupine debeline e, ki jo omejujeta notranja hipersfera s polmerom r ter zunanja hipersfera s polmerom r + e. 
Prostornino tanke lupine Sd(r, e) izracunamo kot razliko prostornin obeh hipersfer po obrazcu 

r , =V (()(, 

VS (d ())Sd r )-VS (dr -))
razmerje med prostorninama tanke lupine in zunanje sfere pa po obrazcu 
VS r , d 
(d ())1 . 
=-.. 1 -..
V (Sd ()). r . 
r 

Š Primer 6: V tanki lupini razmerje obeh prostornin narašca eksponentno z vecanjem razsežnosti. Polmer fiksirajmo na r = 1, debelino lupine pa na e = 0,01. V dveh razsežnostih je prostornina tanke lupine enaka 1 - 0,992 ˜ 2 %. V treh razsežnostih se delež prostornine poveca na 1 - 0,993 ˜ 3 %. Pri d = 30 pa prostornina lupine naraste kar na 1 - 0,9930 ˜ 26 %. Zaradi boljše nazornosti je na sliki 8 prikazano razmerje med dvema sferama s parametroma r = 1  in e = 0,05. 

Slika 8 Odnos med številom razsežnosti in prostornino tanke lupine. 
Ko število razsežnosti d narašca prek vseh mej, velja 
dr ,

VS (())
lim =1. 
d .8
VSd 
(()r )

Izkaže se, da se s povecevanjem števila razsežnosti prostornina hipersfere zgošca v tanki lupini. Vecji del prostornine zato najdemo v okolici površine hipersfere (znotraj e), medtem ko je središce hipersfere prazno. Z drugimi besedami, ce so podatkovne tocke v d-razsežnem prostoru porazdeljene enakomerno, se bo vecina tock zgostila ob robovih tega prostora. 


Priporocena literatura za nadaljnji študij 
Pojav praznega prostora in z njim povezane težave na kratko predstavijo mnogi ucbeniki multivariatne statisticne analize in statisticnega ucenja. Na enostaven nacin je pojav razložen v knjigi An Introduction to Statistical Learning,15 z nekoliko vec matematizacije pa tudi v sestrski The Elements of Statistical Learning.16 Bralca opozarjamo, da slednja – v drugi, razširjeni izdaji – vsebuje tudi zelo lepo berljivo samostojno poglavje o analizi mnogorazsežnih podatkovij. Zahtevnejši bralec lahko poseže po Bishopovi klasiki Pattern Recognition and Machine Learning17 ali prvih dveh (imenovanih Book 0 in Book 1) Murphyjevih ucbenikih iz serije Probabilistic Machine Learning.18,19 
Nekatere najpomembnejše geometrijske lastnosti mnogorazsežnih podatkovij so posebej obravnavane v monografiji Data Mining and Machine Learning,13 pa tudi v starejši Multivariate Density Estimation.8 Bralcu, ki ga bo tematika posebej zanimala, priporocamo A Course in Geometry of N Dimensions.14 

Zakljucek 
V prispevku smo obravnavali problematiko mnogorazsežnega podatkovja v analizi podatkov. Namerno smo izpostavili le prvo od dveh kljucnih lastnosti, tj. pojav praznega prostora, ki smo ga ilustrirali z obnašanjem hiperkocke in hipersfere v mnogorazsežnem prostoru. Drugo lastnost, t. i. pojav zgošcanja norm, smo prihranili za objavo v prihodnosti. 
Pregled lastnosti s tem nikakor ni izcrpen, je pa dovolj temeljit, da bo bralec laže krmaril med Scilo in Karibdo mnogorazsežnih podatkov. 
Zahvala 
Prispevek je nastal ob financni podpori Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (J5-2552). Hvala izr. prof. dr. Roku Blagusu za pripombe in nasvete, odgovornemu uredniku, prof. dr. Gaju Vidmarju, pa za potrpežljivost ob pripravi prispevka. 
Reference 
1. 
Kellert SH: Space perception and the fourth dimension. Man World 1994; 27(2): 161–180. 

2. 
Poincare H: Mathematics and science: last essays. Whitefish 2008: Kessinger. 

3. 
Rucker R: The fourth dimension: A guided tour of the higher universe. Boston 1996: Houghton Mifflin. 


4. 
Rao CR: The utilization of multiple measurements in problems of biological classification. J R Stat Soc Ser B Methodol 1948; 10(2): 159–203. 

5. 
Guyon I, Elisseeff A: An introduction to variable and feature selection. J Mach Learn Res 2003; 3: 1157–1182. 

6. 
Verleysen M: Learning high-dimensional data. In: Ablameyko S, Goras L, Gori M, Piuri V (eds.). Limitations and future trends in neural computation. Amsterdam 2003: IOS Press; 141-162. 

7. 
Lee JA, Verleysen M: Nonlinear dimensionality reduction. New York 2007: Springer. 

8. 
Scott DW: Multivariate density estimation: theory, practice, and visualization. Hoboken 1992: Wiley. 

9. 
Verleysen M, François D: The curse of dimensionality in data mining and time series prediction. New York 2005: Springer. 

10. 
Kirk M: Thoughtful machine learning with Python: a test-driven approach. Boston 2017: O'Reilly. 

11. 
Beyer K, Goldstein J, Ramakrishnan R, Shaft U: When is “Nearest neighbor” meaningful? In: Beeri C, Buneman P (eds.). Database Theory – ICDT'99: 7th 


International Conference; 1999 Jan 10-12; Jerusalem. Berlin 1999: Springer; 217–235. 
12. 
Bellman RE: Adaptive control processes: a guided tour. Princeton 1961: Princeton University Press. 

13. 
Zaki MJ, Meira W: Data mining and machine learning: fundamental concepts and algorithms. Cambridge, UK 2020: Cambridge University Press. 

14. 
Kendall MG: A course in geometry of N dimensions. London 2018: Forgotten Books. 

15. 
James G, Witten D, Hastie T, Tibshirani R: An introduction to statistical learning: with applications in R. New York 2013: Springer. 

16. 
Hastie T, Tibshirani R, Friedman J: The elements of statistical learning: data mining, inference, and prediction (2nd ed.). New York 2016: Springer. 

17. 
Bishop CM: Pattern recognition and machine learning. New York 2006: Springer. 

18. 
Murphy KP: Machine learning: a probabilistic perspective. Cambridge, MA 2013: MIT Press. 

19. 
Murphy KP: Probabilistic machine learning: An introduction. Cambridge, MA 2022: MIT Press. 



• Pregledni znanstveni clanek 

Matej Žnidaric, Dominik Škrinjar 


Navidezna resnicnost v fizikalni in rehabilitacijski medicini 
Povzetek. Navidezna resnicnost je racunalniško ustvarjeno okolje, ki omogoca interakcijo med uporabnikom in navideznimi elementi preko posebnih naprav. Ta interaktivnost loci navidezno resnicnost od obicajnih medijev, kot sta video in televizija. Navidezna resnicnost je uporabna na razlicnih podrocjih, vkljucno z informatiko, izobraževanjem, medicino, vojsko in vesoljsko znanostjo. Razvoj navidezne resnicnosti je tesno povezan z napredkom informacijske tehnologije, predvsem pa z zmogljivostjo racunalnikov, ki omogocajo trirazsežne vmesnike. Obstaja vec vrst navidezne resnicnosti, od neimerzivne, kjer uporabnik ni povsem vkljucen v navidezni svet, do popolne navidezne resnicnosti, kjer je prisotnost v navideznem svetu izrazita. Razširjena resnicnost povezuje navidezne in resnicne elemente, mešana resnicnost pa omogoca interakcijo med obema svetovoma. Navidezna resnicnost se je izkazala kot ucinkovita metoda rehabilitacije, zlasti pri bolnikih, ki se rehabilitirajo v domacem okolju. Omogoca nadzor nad zunanjimi dražljaji, prilagodljivost vaj ter beleženje napredka. Uporaba navidezne resnicnosti za rehabilitacijo zgornjih okoncin in hoje je obetavna, saj izboljšuje motoricne sposobnosti in povecuje možganske aktivnosti. Pri bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi se navidezna resnicnost uporablja za ocenjevanje kognitivnih funkcij. Pri otrocih pa lahko navidezna resnicnost izboljša kognitivne, motoricne in socialne spretnosti ter kakovost življenja. Navidezna resnicnost je torej vsestransko orodje, ki lahko nadgradi rehabilitacijo bolnikov in izboljša njihovo kakovost življenja. 
Kljucne besede: navidezna resnicnost, rehabilitacija, kognitivne funkcije, nevrodegenerativne bolezni. 

Virtual Reality in Physical and Rehabilitation Medicine 
Abstract. Virtual reality is a computer-generated environment that allows the user to interact with virtual elements through special devices. This interactivity distinguishes virtual reality from conventional media such as video and television. It offers a wide range of applications, including IT, education, medicine, military, and space science. The development of virtual reality is closely linked to advances in information technology, in particular to powerful computers that enable three-dimensional interfaces. There are several types of virtual reality, ranging from non-immersive, where the user is not fully involved in the virtual world, to full virtual reality, where the presence in the virtual world is pronounced. Augmented reality integrates virtual and real elements, while mixed reality allows interaction between the two worlds. Virtual reality is proving to be an effective method of rehabilitation, especially for patients rehabilitating in a home environment. It allows control over external stimuli, flexibility of exercises and recording of progress. The use of virtual reality for upper limb and gait rehabilitation is promising as it improves motor skills and increases brain activity. For patients with neurodegenerative diseases, virtual reality is used to assess cognitive functions. In children, virtual reality can improve cognitive, motor and social skills, and quality of life. Virtual reality is therefore a versatile tool that can enhance patients' rehabilitation and improve their quality of life. 
Key words: virtual reality, rehabilitation, cognitive function, neurodegenerative diseases. 
. Infor Med Slov 2023; 28(1-2): 24-30 
Institucije avtorjev / Authors' institutions: Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru. 
Kontaktna oseba / Contact person: Matej Žnidaric, dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Taborska ulica 8, 2000 Maribor, Slovenija. E-pošta / E-mail: matej.znidaric97@gmail.com. Prispelo / Received: 2. 10. 2023. Sprejeto / Accepted: 28. 11. 2023. 
Uvod 

Pojem navidezne resnicnosti (NR) je prvic predstavil Jaron Lanier konec osemdesetih let prejšnjega stoletja.1 Kot strokovnjak za informacijsko tehnologijo je ustvaril racunalniški model z uporabo graficnega vmesnika oziroma navideznega okolja, v katerem uporabnik s pomocjo posebnih naprav sodeluje z graficnimi elementi tega okolja.2 Prav ta možnost interakcije je tista, ki NR razlikuje od videa in televizije. Zaradi tega je lahko NR koristno orodje v informatiki, izobraževanju, medicini, rehabilitaciji, vojski, vesoljski znanosti in drugod.3,4 Razvoj NR je tesno povezan s tehnološkim napredkom, predvsem pa z razvojem zmogljivih racunalnikov, ki so zmožni podpirati potrebe naprednih trirazsežnih graficnih vmesnikov. Naprave, ki omogocajo vidno, slušno, hapticno in vonjalno interakcijo med osebo in NR, lahko poustvarijo navidezno resnicnost, kot da bi ta bila del resnicnega sveta. Na podlagi uporabnikovega dejanja (govor, gibanje ipd.) lahko racunalnik spreminja navidezno graficno okolje, s cimer ustvari iluzijo uporabnikove interakcije in posredovanja v navideznem resnicnem okolju.5 Sistem NR je sestavljen iz (a) zunanjih komponent (vidne, slušne in hapticne), ki uporabnika povežejo z navideznim okoljem, (b) notranjih komponent (sledilniki, rokavice, krmilna palica, eksoskeleti, miška), ki sledijo položaju in gibanju uporabnika, (c) graficnega sistema, ki ustvari navidezno okolje, ter (c) programske opreme in (d) podatkovne zbirke, ki se uporabljata za oblikovanje modelov oziroma objektov v navideznem okolju.6 

Vrste NR 

Racunalniško ustvarjeni svetovi omogocajo digitalne izkušnje, ki jih imenujemo NR. Glede na intenzivnost in kakovost obcutkov, ki jih sproži racunalniško ustvarjeni svet, lahko razlikujemo vec glavnih vrst navidezne resnicnosti.7 
Neimerzivna NR 

To je najpogostejša vrsta NR, s katero se srecujemo pri delu z osebnimi racunalniki, tablicnimi racunalniki, pametnimi telefoni, televizorji ali drugimi elektronskimi napravami. Ker je navidezni svet prikazan na racunalniških monitorjih ali velikih televizijskih zaslonih, interakcija pa poteka s pomocjo vhodnih naprav, kot so tipkovnice, miške ali krmilniki, oseba nima obcutka, da je prisotna v navideznem svetu. Namesto tega lahko oseba hkrati doživlja tako resnicni svet, npr. fizicno okolico v sobi, kot tudi vsebino navideznega sveta, npr. položaj avatarja v racunalniški igri.8 
Popolna navidezna resnicnost 
V tej vrsti navidezne resnicnosti ima oseba obcutek prisotnosti v navideznem svetu. Oseba vstopi v navidezni svet s pomocjo specializirane strojne opreme, kot so naglavni zaslon, podatkovne rokavice oziroma navidezna soba. Namen te dodatne opreme je odpraviti cutni tok informacij iz resnicnega sveta in ga nadomestiti z racunalniško ustvarjenim svetom. S tem se ohranja iluzija, da je navidezni svet dejanski resnicni svet. S senzorji, pritrjenimi na obleko, je mogoce spremljati gibanje osebe, z elektroencefalografijo (EEG) pa je mogoce spremljati možgansko aktivnost.9 
Razširjena resnicnost 
Znacilnost razširjene resnicnosti je, da so nekatere sestavine navideznega sveta povezane z realnim svetom. Oseba doživlja racunalniško ustvarjene zaznavne informacije, ki so prekrite s fizicnimi predmeti, ki se nahajajo v resnicnem okolju. Elektronske naprave, opremljene s fotoaparati, kot so pametni telefoni in tablicni racunalniki, trenutno omogocajo zajemanje posnetkov resnicnega sveta, ki jih je mogoce izboljšati z animacijami ali drugimi digitalnimi informacijami, izbranimi iz aplikacij NR.10 Prakticen nacin za razširitev resnicnosti je preko vizualnega sistema z uporabo prostorocnih nosljivih naprav, kot so pametna ocala. V razširjeni resnicnosti lahko uporabnik vidi sestavine navideznega sveta, vendar z njimi ne more komunicirati.11,12 
Mešana resnicnost 
Mešana resnicnost je oblika razširjene resnicnosti, pri kateri lahko resnicni in navidezni elementi medsebojno vplivajo drug na drugega, s cimer se uporabniku omogoci interakcija z resnicnimi in navideznimi objekti.13 Nadaljnji razvoj digitalnih tehnologij bo lahko omogocil celo projekcijo tridimenzionalnih hologramov v realnem prostoru in po potrebi interakcijo uporabnika s projiciranimi digitalnimi krmilniki.14 


Uporaba NR v rehabilitaciji 
NR ima pomemben potencial v rehabilitaciji, še posebej kot dopolnilna metoda za hitrejšo rehabilitacijo bolnikov na domu.15 NR omogoca popoln nadzor nad dražljaji in njihovo doslednostjo, možnost spreminjanja dražljajev od preprostih do bolj zapletenih, zagotavlja enostavno ocenjevanje in beleženje bolnikovega napredka.16,17 Hkrati lahko NR bolnikom nudi individualizirano zdravljenje in rehabilitacijo glede na diagnozo in potrebe ter vpliva na bolnikovo motivacijo.18,19 

Vse vec tehnologij NR dopolnjujejo igralni koncepti, pri katerih se uporabljajo razlicni elementi, dinamika in mehanika.20 Tako je na primer mogoce navidezna okolja predstaviti na zaslonih ali prikazati skozi ocala za NR, ki jih dopolnjujejo hkratne zvocne predstavitve, kar se mocno približa kompleksnosti vsakdanjega sveta.21 V kombinaciji s trirazsežno analizo gibanja imajo tehnologije NR velik potencial za rehabilitacijo funkcionalnosti zgornjih okoncin.22 Zasnova sistemov je pogosto podobna; ena ali vec oblik senzorske tehnologije beleži uporabnikove gibe, ki so predstavljeni na interaktivni nacin. Hkrati je strokovnjakom omogoceno, da spremljajo uspešnost bolnikovega rehabilitacijskega programa.23 
Ucinkovitost NR pri nevrorehabilitaciji je dobro raziskana pri osebah s cerebralno paralizo in po možganski kapi.24 Kljub obetavnim ucinkom pri rehabilitaciji pa se NR v praksi še vedno ne uporablja rutinsko. Poleg tega je njena ucinkovitost pri rehabilitaciji zgornjih okoncin izven nevroloških motenj še ne dovolj raziskana. Bolniki z nevrološkimi boleznimi lahko trpijo zaradi motenj v delovanju zgornjih okoncin, vendar obstajajo razlike v ciljih zdravljenja, ki jih je potrebno upoštevati.25 
Na podrocju gibalne rehabilitacije je NR razmeroma cenovno dostopna. S pomocjo NR lahko bolniki ucinkovito izvajajo vaje, terapevti pa lahko lažje vrednotijo ucinkovitost rehabilitacijskega programa.26 Uspešnost rehabilitacije s pomocjo NR se je izkazala pri bolnikih po možganski kapi in poškodbah možganov, pri ortopedski rehabilitaciji bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, pri vajah za ravnotežje in pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti27,28. 

Rehabilitacija nevroloških bolnikov z uporabo NR 
Poškodba možganov je življenje ogrožajoce zdravstveno stanje, ki negativno vpliva na delovanje možganov.29 Dva glavna vzroka poškodbe možganov sta mehanska poškodba, ki je najpogostejša vrsta poškodbe možganov pri mlajših odraslih (do 45 let), in žilni dogodki (možganska kap), ki so pogostejši pri starejših odraslih (nad 45 let).30 Travmatska poškodba možganov in možganska kap povzrocita kognitivne, nevrološke in psihološke okvare, ki jih je mogoce delno odpraviti z nevrorehabilitacijo.31,32 Najpogostejše vrste invalidnosti zaradi poškodbe možganov so: paraliza ali oslabljen motoricni nadzor; senzoricne motnje, vkljucno z bolecino; kognitivne motnje, vkljucno z motenim razumevanjem ali uporabo jezika (afazija) ter oslabljenim mišljenjem in spominom; in custvene motnje, vkljucno z obcutki strahu, tesnobe, razocaranja ali žalosti. Vkljucitev NR v proces rehabilitacije obeta boljše funkcionalne rezultate, vkljucno z obnovo poškodovanega živcnega tkiva in nadomestitvijo vseh funkcionalnih sprememb, ki so posledica poškodbe.33 
NR zagotavlja varno in nadzorovano okolje za izvajanje ucinkovitih rehabilitacijskih dejavnosti, ki spodbujajo ucenje motoricnih spretnosti. Terapevtski ucinek NR je mogoce preprosto združiti z racunalniško podprto filmsko analizo motoricnih deficitov po možganskih poškodbah.34 To omogoca zanesljivo dokumentiranje stopnje motoricne prizadetosti pri bolnikih z možgansko poškodbo, ki se udeležujejo rehabilitacijske terapije.35 Ker so navidezna okolja zelo interaktivna, lahko ucinkovito aktivirajo vidne, vestibularne in proprioceptivne sisteme.36 
Glavni terapevtski ucinek NR na motoricno aktivnost zgornjih okoncin je povecanje aktivnega obsega gibanja (angl. active range of motion – AROM) rame, komolca in zapestja.37,38 Z magnetno resonanco z morfometrijo na osnovi vokslov so ugotovili znatno povecanje sive snovi v petih možganskih obmocjih: repu hipokampusa, levem kaudatnem jedru, rostralnem cingulatnem obmocju, globini osrednjega sulkusa in vidni skorji. Poleg tega so bili volumni sive snovi motoricnega, premotoricnega in dodatnega motoricnega korteksa pozitivno povezani z mocjo in AROM, izmerjenimi pri motoricnih testih. Zanimivo je, da so posnetki pokazali znatno povecan EEG (na kar kažejo mocni valovi beta) v frontopolarnem obmocju 2 in frontalnem obmocju 4 ter povecano možgansko aktivnost (na kar kažejo višje povprecne frekvence valov) v frontopolarnem obmocju 1 in frontalnem obmocju 3 v skupini za trening zgornjih okoncin z uporabo NR.39 Najpomembnejša znacilnost rehabilitacije z NR je, da izboljša motoricno funkcijo zgornjih okoncin ter s tem vsakodnevne dejavnosti bolnikov z možgansko poškodbo.22 
Poškodbe možganov, ki prizadenejo podrocja motoricne skorje, lahko povzrocijo motnje pri hoji, vzdrževanju in prilagajanju ravnotežja ali nadzoru drže.40,41 Ker delovna obremenitev spodnjih okoncin med hojo vkljucuje tudi podporo telesne teže osebe, so pri rehabilitaciji hoje v veliko pomoc robotske naprave, ki omogocajo manjšo delovno silo in daljšo vadbo z vecjo intenzivnostjo v primerjavi s tradicionalnim zdravljenjem.42 Lokomat je ena od takih robotskih naprav, opremljenih z elektronskim krmiljenjem, ki omogoca povezavo z zaslonom NR, na katerem avatar zagotavlja vidne povratne informacije o bolnikovih gibih.43 
Ugotovili so, da je vkljucitev povratnih informacij NR bistveno izboljšala bolnikovo razpoloženje, zaznavanje telesnega pocutja, globalne kognitivne funkcije, izvršilne funkcije (kot so vztrajnost, nacrtovanje in razvršcanje), kognitivno prožnost in selektivno pozornost; vse to je pozitivno vplivalo na kakovost bolnikovega življenja.44 Intervencije na podrocju hoje in ravnotežja lahko vkljucujejo tudi gibljivo platformo z vgrajeno tekalno stezo, ki jo udeleženci uporabljajo za interakcijo z navideznim okoljem. Projekcija sinhroniziranih okolij NR na 180-stopinjskem cilindricnem zaslonu omogoca udeležencem, da se sprehajajo in gibljejo v privlacnem in zanimivem okolju, kar je posebej koristno za rehabilitacijo otrok.45 

Rehabilitacija bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi s pomocjo NR 

Pri bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi je bila NR uporabljena kot orodje za ocenjevanje kognitivnih in izvršilnih funkcij. Bolniki so pokazali sposobnost ucenja novih vzorcev gibanja, vendar v pocasnejšem tempu in z vec težavami kot kontrolna skupina.46 
Le pešcica študij je preucevala uporabo NR za preucevanje hoje pri bolnikih z nevrodegenerativnimiboleznimi. Študije so preucevale trening hoje in zmogljivosti z uporabo NR. Preucevali so vpliv opticnih in egocentricnih koordinat na navigacijo med hojo pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. V raziskavi je sodelovalo 31 bolnikov in 18 zdravih posameznikov. Raziskovalci so z zaslonom, namešcenim na bolnikovo glavo, projicirali navidezno okolje, sestavljeno iz navideznega hodnika, ki ga sestavljata dve stranski steni iz belih nakljucnih tock na crnem ozadju, crnih tal in stropa brez teksture. Udeleženci so hodili po tleh s hitrostjo 0,8 m/s, medtem ko so opazovali navidezni prizor s spremenljivimi opticnimi flomastri hitrosti. Rezultati so pokazali, da je parietalno posredovano zaznavanje vizualnih komponent prostora, vkljucno z zaznavanjem hitrosti opticnih gibov, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo prizadeto.47 Te ugotovitve so v skladu s prejšnjimi študijami, ki so porocale o oslabljenih orientacijskih sposobnostih pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo.48,49 

Rehabilitacija otrok s pomocjo NR 

Izsledki raziskav so pokazali prednosti NR pri rehabilitaciji otrok in mladostnikov v smislu ucenja in vadbe novih spretnosti, izboljšanja kognitivnih funkcij, krepitve socialne vkljucenosti in izboljšanja kakovosti življenja. Kot v primeru slepih otrok, lahko navidezno okolje predstavlja vir slušnih in/ali taktilnih dražljajev, preko katerih se otrok uci in pridobiva nove spretnosti. Pri otrocih z motnjami v avtisticnem spektru lahko NR omeji število dražljajev in otroke spodbudi, da se osredotocijo na doloceno nalogo. Poleg tega se lahko NR uporabi kot koristno in motivacijsko orodje, ki pomaga otrokom z ucnimi težavami.50 
Pri otrocih s telesno prizadetostjo lahko NR izboljša zaznavno-motoricne in kognitivno-prostorske spretnosti ter spodbuja otrokov obcutek neodvisnosti, samozavesti in osebni nadzor. S pomocjo NR se lahko otroci s telesno prizadetostjo ucijo samostojne uporabe motoriziranega invalidskega vozicka v razlicnih okolišcinah (ovire, kot so stopnice, robniki, vrata, ki jih je težko odpreti, predmeti, ki jih je težko doseci, ter neustrezna pricakovanja in pripombe iz okolja). Pri hospitaliziranih otrocih lahko NR nadomesti komunikacijo z družino in jim pomaga pri lažjem spoprijemanju z boleznijo. Ucinki NR pri otrocih se trenutno preucujejo v rehabilitacijskih programih, ki temeljijo na uporabi široko dostopnih igralnih konzol, npr. Nintendo in Wii.51,52 


Raziskave na podrocju NR v fizikalni in rehabilitacijski medicini v Sloveniji 
Uporaba NR, zlasti v sklopu nevrorehabilitacije, predstavlja kljucno podrocje znotraj fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki se osredotoca na obnovo funkcij pri osebah z nevrološkimi motnjami s pomocjo NR. V Sloveniji je to podrocje v zadnjih letih deležno vecje pozornosti, saj se raziskovalci in klinicni strokovnjaki osredotocajo na razvoj in uvedbo inovativnih terapevtskih pristopov. V tem kontekstu je ena izmed nedavnih raziskav preucevala ucinek racunalniške igre »10 kock« pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo na njihovo spretnost in koordinacijo roke. Sodelovalo je 28 bolnikov, ki so v treh tednih izvajali deset obravnav v navideznem okolju. Rezultati raziskave so pokazali rahlo, a opazno izboljšanje funkcije roke, kar kaže na potencial vaje v navideznem okolju kot koristnega dopolnila rehabilitacijskih obravnav za bolnike s Parkinsonovo boleznijo.53 
V sistematicnem pregledu literature iz leta 2022, ki se je osredotocil na ucinkovitost vadbe z navidezno resnicnostjo pri pacientih po možganski kapi, so analizirali 11 sistematicnih pregledov, ki so se osredotocali na vadbo za ravnotežje, vadbo za zgornji ud ter vadbo hoje z uporabo te tehnologije. Ugotovili so, da je vadba z navidezno resnicnostjo izboljšala ravnotežje pri pacientih v kronicni fazi po možganski kapi, prav tako pa je bila ucinkovita pri izboljšanju premicnosti in/ali hitrosti hoje. Za zgornji ud so pokazali, da je vadba z navidezno resnicnostjo presegla standardne terapevtske pristope, vendar le, ce je bilo pri vadbi upoštevanih vsaj osem nacel nevrorehabilitacije. Sklepajo, da lahko uporaba navidezne resnicnosti predstavlja ucinkovito orodje pri izboljšanju gibalnih sposobnosti po možganski kapi, ce je pristop prilagojen pacientovim specificnim terapevtskim ciljem in potrebam. Pomembno je tudi postopno stopnjevanje vadbe glede na napredek posameznika.54 

V Sloveniji so razvili tudi inovativen sistem za spremljanje pozornosti pacientov med rehabilitacijo hoje po možganski kapi s pomocjo videonadzora. Ta sistem zaznava obrazne poteze pacienta ter sledi njegovi pozornosti do vizualnih povratnih informacij. Rezultati raziskave poudarjajo izvedljivost takšnega spremljanja pozornosti in njegovo vrednost pri ocenjevanju pacientovega sodelovanja pri rehabilitacijski terapiji. Raziskava ponuja vpogled v uporabo nevsiljivega videonadzora za spremljanje pozornosti pacientov med rehabilitacijskim procesom ter odpira možnosti za dolgorocno opazovanje vpliva vidnih povratnih informacij na napredek rehabilitacije. Ta sistem lahko obogati druge merilnike uspešnosti nevro-racunalniških vmesnikov pri terapevtskih vajah, kot so podobnost motoricnih vzorcev, kineticni in kinematicni profili ter možganski vzorci.55 
Raziskava, izvedena na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soca (URI Soca), ki je trenutno vodilna inštitucija s podrocja uporabe NR pri nevrorehabilitaciji bolnikov v Sloveniji, se je osredotocala na uvedbo hapticnih tal, ki omogocajo interakcijo in diagnostiko s specificnimi nalogami za vadbo ravnotežja. Sistem, ki združuje podporno stojko in navidezno okolje, je bil preizkušen na pacientih po možganski kapi, pri cemer so trki v hapticna tla povzrocili premike, na podlagi katerih so ocenjevali posturalne odzive. Rezultati študije so pokazali, da je sistem hapticnih tal stabilen in zmožen generirati posturalne perturbacije pri frekvenci do 1,1 Hz, kar omogoca oceno odzivov pacientov. Primerjava odzivov pacienta po možganski kapi med vadbo z normativom zdravih posameznikov je razkrila opazne odstopanja, zlasti pri premikih v dolocenih smereh. Ta sistem omogoca spremljanje in ocenjevanje specificnih odzivov pacientov na vaje ravnotežja v razlicnih smereh. Oblikovan je z namenom prepoznavanja motenj ravnotežja med terapevtsko vadbo in omogoca spremljanje napredka rehabilitacije izven specializiranih klinicnih okolij, npr. v domacem okolju pacienta.56 
Prihodnost uporabe NR v Sloveniji obeta nadaljnji razvoj. URI Soca in drugi raziskovalni centri napovedujejo širjenje uporabe NR v nevrorehabilitaciji, predvsem pri prilagajanju terapevtskih programov potrebam in ciljem pacientov. Pricakuje se, da bodo nadaljnje raziskave in razvoj tehnologije NR omogocili še naprednejše terapevtske pristope ter integracijo teh inovativnih rešitev v klinicno prakso. S tem se bo omogocila personalizirana, bolj ucinkovita ter dostopna rehabilitacija pacientov z nevrološkimi motnjami, kar bo pomembno vplivalo na izboljšanje njihove kakovosti življenja. 

Zakljucek 
NR v rehabilitaciji postaja pomembno orodje, saj omogoca individualizirano in ucinkovito terapijo za razlicne skupine bolnikov. Uporaba NR v nevrorehabilitaciji bolnikov po poškodbah možganov, zlasti možganski kapi, kaže obetavne rezultate. Bolniki lahko s pomocjo te tehnologije izvajajo vaje, ki izboljšujejo motoricne funkcije zgornjih okoncin, kar prispeva k boljši funkcionalnosti in kakovosti življenja. NR prav tako omogoca ocenjevanje kognitivnih funkcij in izvršilnih sposobnosti pri bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi. 
Poleg tega se je NR izkazala za koristno pri rehabilitaciji otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, vkljucno z otroki s telesno prizadetostjo, avtizmom in ucnimi težavami. NR lahko spodbudi razvoj razlicnih spretnosti ter izboljša socialno vkljucenost in samozavest otrok. Tudi hospitaliziranim otrokom lahko NR pomaga pri soocanju s stresom in osamitvijo. 
Kljub obetavnim rezultatom se uporaba NR v rehabilitaciji še vedno ne izvaja rutinsko in zahteva nadaljnje raziskave ter razvoj tehnologije. V prihodnosti bi lahko NR postala nepogrešljivo orodje v rehabilitaciji, ki bo prineslo izboljšanje kakovosti življenja in funkcionalnih rezultatov za številne bolnike. 
Reference 
1. Lanier J: Virtual reality: the promise of the future. Interact Learn Int 1992; 8(4): 275-279. 
2. 
Blanchard C, Burgess S, Harvill Y, et al.: Reality built for two: a virtual reality tool. In: Proceedings of the 1990 symposium on Interactive 3D graphics. New York 1990: Association for Computing Machinery; 35-36. 

3. 
Wexelblat A (ed.): Virtual reality: applications and explorations. Boston 2014: Academic Press. 

4. 
Satava RM, Jones S: Medical applications of virtual realityIn: Hettinger LJ, Haas MW (eds.)Virtual and adaptive environments: applications, implications, and human performance issues. New York 2003: CRC Press; 325-343. 


5. Anthes C, García-Hernández RJ, Wiedemann M, Kranzlmler D : State of the art of virtual reality technology. 2016 IEEE Aerospace Conference. Big Sky, MT, USA 2016: IEEE; 1-19. https://doi.org/10.1109/AERO.2016.7500674 
6. Halarnkar P, Shah S, Shah H, Hardik S, Anuj S: A review on virtual reality. IJCSI 2012; 9(6): 325-330. 
7. Bamodu O, Ye XM: Virtual reality and virtual reality system components. Adv Mat Res 2013; 765-767: 1169­1172. https://doi.org/10.4028/www.scientific.net/amr.765­767.1169 
8. Freina L, Ott M: A literature review on immersive virtual reality in education: state of the art and perspectives. In: The international scientific conference elearning and software for education. Bucharest 2015, 133­141. https://doi.org/10.12753/2066-026X-15-020 
9. Alqahtani AS, Daghestani LF, Ibrahim LF: Environments and system types of virtual reality technology in STEM: a survey. Int J Adv Comput Sci App 2017; 8(6). http://dx.doi.org/10.14569/IJACSA.2017.080610 
10. Berryman DR: Augmented reality: a review. Med Ref Ser Q 2012; 31(2): 212-218. https://doi.org/10.1080/02763869.2012.670604 
11. Carmigniani J, Furht B: Augmented reality: an overview. In: Furht B (ed.) Handbook of augmented reality New York 2011: Springer; 3-46. https://doi.org/10.1007/978-1-4614-0064-6_1 
12. 
Billinghurst M, Clark A, Lee G: A survey of augmented reality. Found Trends HumComput Interact 2015; 8(2-3): 73-272. https://doi.org/10.1561/1100000049 

13. 
Benford S, Giannachi G: Performing mixed reality. Cambridge 2011: MIT press. 


14. Speicher M, Hall BD, Nebeling M: What is mixed reality? In: Proceedings of the 2019 CHI conference on human factors in computing systems. New York 2019: Association for Computing Machinery; 1-15. https://doi.org/10.1145/3290605.3300767 
15. Howard MC: A meta-analysis and systematic literature review of virtual reality rehabilitation programs. Comput Human Behav 2017; 70: 317-327. https://doi.org/10.1016/j.chb.2017.01.013 
16. Sveistrup H: Motor rehabilitation using virtual reality. J Neuroeng Rehabil 2004; 1: 1-8. https://doi.org/10.1186/1743-0003-1-10 
17. Rizzo AS, Kim GJ: A SWOT analysis of the field of virtual reality rehabilitation and therapy. Presence 2005; 14(2): 119-146. https://doi.org/10.1162/1054746053967094 
18. Schultheis MT, Rizzo AA: The application of virtual reality technology in rehabilitation. Rehabil Psychol 2001; 46(3): 296-311. 
https://doi.org/10.1037/0090-5550.46.3.296 
19. 
Deutsch JE, Merians AS, Adamovich S, Poizner H, Burdea- GC : Development and application of virtual reality technology to improve hand use and gait of individuals post-stroke. Restor Neurol Neurosci 2004; 22(3-5): 371-386. 

20. 
Tao G, Garrett B, Taverner T, Cordingley E, Sun C: Immersive virtual reality health games: a narrative review of game design. J Neuroeng Rehabil 2021; 18(31): 1-21. https://doi.org/10.1186/s12984-020-00801-3 

21. 
Miller KJ, Adair BS, Pearce AJ, Said CM, Ozanne E, Morris MM.: Effectiveness and feasibility of virtual reality and gaming system use at home by older adults for enabling physical activity to improve health-related domains: a systematic review. Age Ageing 2014; 43(2): 188-195. https://doi.org/10.1093/ageing/aft194 

22. 
Turolla A, Dam M, Ventura L, et al.: Virtual reality for the rehabilitation of the upper limb motor function after stroke: a prospective controlled trial. JNeuroeng Rehabil 2013; 10: 85. 


https://doi.org/10.1186/1743-0003-10-85 
23. Lucca LF: Virtual reality and motor rehabilitation of the upper limb after stroke: a generation of progress? J Rehabil Med 2009; 41(12): 1003-1006. 
https://doi.org/10.2340/16501977-0405 
24. Laver KE, Lange B, George S, Deutsch JE, Saposnik G, Crotty M: Virtual reality for stroke rehabilitation. Cochrane database of systematic reviews 2017; 11(11): CD008349. 
https://doi.org/10.1002/14651858.CD008349.pub4 
25. Jack D, Boian R, Merians AS, et al.: Virtual reality-enhanced stroke rehabilitation. IEEE Trans Neural Syst Rehabil Eng 2001; 9(3): 308-318. 
https://doi.org/10.1109/7333.948460 
26. Crosbie J, Lennon S, Basford J, McDonough SM.: Virtual reality in stroke rehabilitation: still more virtual than real. Disabil Rehabil 2007; 29(14): 1139-1146. 
https://doi.org/10.1080/09638280600960909 
27. Dockx K, Bekkers EM, Van den Bergh V, et al.: Virtual reality for rehabilitation in Parkinson's disease. Cochrane Database of Systematic Reviews 2016; 12(12): CD010760. 
https://doi.org/10.1002/14651858.CD010760.pub2 
28. Lei C, Sunzi K, Dai F, et al.: Effects of virtual reality rehabilitation training on gait and balance in patients with Parkinson's disease: a systematic review. PloS One 2019; 14(11): e0224819. 
https://doi.org/10.1371/journal.pone.0224819 
29. Goldstein K: The effect of brain damage on the personality. Psychiatry 1952; 15(3): 245-260. 
https://doi.org/10.1080/00332747.1952.11022878 
30. Doyle KP, Simon RP, Stenzel-Poore MP: Mechanisms of ischemic brain damage. Neuropharmacology 2008; 55(3): 310-318. 
https://doi.org/10.1016/j.neuropharm.2008.01.005 

31. Winstein C, Pohl P: Effects of unilateral brain damage on the control of goal-directed hand movements. Exp Brain Res 1995; 105(1): 163-174. 
https://doi.org/10.1007/BF00242191 

32. Swinney D, Zurif E, Nicol J: The effects of focal brain damage on sentence processing: an examination of the neurological organization of a mental module. J Cogn Neurosci 1989; 1(1): 25-37. 
https://doi.org/10.1162/jocn.1989.1.1.25 

33. 
Khoury S, Benavides R: Pain with traumatic brain injury and psychological disorders. Prog Neuropsychopharmacol Biol Psychiatry 2018; 87(B): 224­233. https://doi.org/10.1016/j.pnpbp.2017.06.007 

34. 
Tieri G, Morone G, Paolucci S, Iosa M: Virtual reality in cognitive and motor rehabilitation: facts, fiction and fallacies. Expert Rev Med Devices 2018; 15(2): 107-117. 


https://doi.org/10.1080/17434440.2018.1425613 

35. Henderson A, Korner-Bitensky N, Levin M: Virtual reality in stroke rehabilitation: a systematic review of its effectiveness for upper limb motor recovery. Top Stroke Rehabil 2007; 14(2): 52-61. 
https://doi.org/10.1310/tsr1402-52 

36. Levac DE, Huber ME, Sternad D: Learning and transfer of complex motor skills in virtual reality: a perspective review. J Neuroeng Rehabil 2019; 16(1): 121. 
https://doi.org/10.1186/s12984-019-0587-8 

37. Powell MO, Elor A, Robbins A, Kurniawan S, Teodorescu M: Predictive shoulder kinematics of rehabilitation exercises through immersive virtual reality. IEEE Access 2022; 10: 25621-25632. 
https://doi.org/10.1109/ACCESS.2022.3155179 

38. Gumaa M, Rehan Youssef A: Is virtual reality effective in orthopedic rehabilitation? A systematic review and meta-analysis. Phys Ther 2019; 99(10): 1304-1325. 
https://doi.org/10.1093/ptj/pzz093

39. Keller J, Štetkárová I, Macri V, et al.: Virtual reality-based treatment for regaining upper extremity function induces cortex grey matter changes in persons with acquired brain injury. J Neuroeng Rehabil 2020; 17(1): 127. 
https://doi.org/10.1186/s12984-020-00754-7 

40. Kleim JA, Jones TA: Principles of experience-dependent neural plasticity: implications for rehabilitation after brain damage. J Speech Lang Hear Res 2008; 51(1): S225-S239. 
https://doi.org/10.1044/1092-4388(2008/018) 

41. Lassen NA, Ingvar DH, Skinh E: Brain function and blood flow. Sci Am 1978; 239(4): 62-71. 
https://doi.org/10.1038/scientificamerican1078-62 

42. Tefertiller C, Pharo B, Evans N, Winchester P: Efficacy of rehabilitation robotics for walking training in neurological disorders: a review. J Rehabil Res Dev 2011; 48(4): 387-416. 
https://doi.org/10.1682/jrrd.2010.04.0055 

43. Lin J, Hu G, Ran J, Chen L, Zhang X, Zhang Y: Effects of bodyweight support and guidance force on muscle activation during Locomat walking in people with stroke: a cross-sectional study. J Neuroeng Rehabil 2020; 17(1): 1-9. 
https://doi.org/10.1186/s12984-020-0641-6 

44. Karácsony T, Hansen JP, Iversen HK, Puthusserypady 
S: Brain computer interface for neuro-rehabilitation with deep learning classification and virtual reality feedback. In: Proceedings of the 10th Augmented Human International Conference 2019. New York 2019: Association for Computing Machinery; 1-8. 
https://doi.org/10.1145/3311823.3311864 
45. Cameron CR, DiValentin LW, Manaktala R, et al.: Hand tracking and visualization in a virtual reality simulation. In: 2011 IEEE systems and information engineering design symposium. Charlottesville 2011: IEEE; 127-132. 
https://doi.org/10.1109/SIEDS.2011.5876867 
46. Lasaponara S, Marson F, Doricchi F, Cavallo M: A scoping review of cognitive training in neurodegenerative diseases via computerized and virtual reality tools: what we know so far. Brain Sci 2021; 11(5): 528. 
https://doi.org/10.3390/brainsci11050528 
47. Davidsdottir S, Wagenaar R, Young D, Cronin-Golomb A: Impact of optic flow perception and egocentric coordinates on veering in Parkinson's disease. Brain 2008; 131(11): 2882-2893. 
https://doi.org/10.1093/brain/awn237 
48. 
Bowen FP, Hoehn MM, Yahr MD: Parkinsonism: alterations in spatial orientation as determined by a route-walking test. Neuropsychologia 1972; 10(3): 355­361. https://doi.org/10.1016/0028-3932(72)90027-9 

49. 
Regan D, Maxner C: Orientation-selective visual loss in patients with Parkinson's disease. Brain 1987; 110(2): 415-432. https://doi.org/10.1093/brain/110.2.415 

50. 
Parsons TD, Rizzo AA, Rogers S, York P: Virtual reality in paediatric rehabilitation: a review. Dev Neurorehabil 2009; 12(4): 224-238. 


https://doi.org/10.1080/17518420902991719 
51. Ravi D, Kumar N, Singhi P: Effectiveness of virtual reality rehabilitation for children and adolescents with cerebral palsy: an updated evidence-based systematic review. Physiotherapy 2017; 103(3): 245-258. 
https://doi.org/10.1016/j.physio.2016.08.004 
52. Bashiri A, Ghazisaeedi M, Shahmoradi L: The opportunities of virtual reality in the rehabilitation of children with attention deficit hyperactivity disorder: a literature review. Korean J Pediatr 2017; 60(11): 337-343. 
https://doi.org/10.3345/kjp.2017.60.11.337 
53. 
Krizmanic T, Vozel M, Dolinšek I, et al.: Ucinki vadbe na koordinacijo in spretnost roke v navideznem okolju pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Rehabilitacija 2017, 16(2), 38-42. 

54. 
Puh U. Ucinkovitost vadbe z navidezno resnicnostjo pri pacientih po možganski kapi: pregled sistematicnih pregledov literature. Rehabilitacija 2022; 21(1): 14-20. 

55. 
Divjak M, Zelic S, Holobar A. Video-based quantification of patient’s compliance during post-stroke virtual reality rehabilitation. J Altern Med Res 2017; 9(2): 147-152. 

56. 
Krpic A, Cikajlo I, Savanovic A, Matjacic Z. A haptic floor for interaction and diagnostics with goal based tasks during virtual reality supported balance training Slov Med J 2014; 83(2): 127-136. 


• Strokovni clanek 

Tanja Carli, Mitja Košnik, Zdravko Maric, Pia Vracko, Zoran Simonovic, Andreja Kukec 


Beleženje alergije za strupe kožekrilcev v sistemu eZdravje v Sloveniji 
Povzetek. Alergija za strupe žuželk je najpogostejši vzrok anafilaksije v splošni odrasli populaciji v Evropi in morda tudi na svetu. V prispevku obravnavamo podrocje beleženja alergije za strupe kožekrilcev v slovenskem zdravstvenem informacijskem sistemu eZdravje z vidika multidicisiplinarnega tima. Ugotovili smo, da se beleženje alergije za strupe kožekrilcev v Centralni register podatkov o pacientih na primarni ravni zdravstvenega varstva prakticno ne izvaja. Zato bi bilo potrebno zdravnike na primarni ravni zdravstvenega varstva bolj spodbujati k beleženju podatkov o sumu na preobcutljivost za strupe kožekrilcev. Na podlagi izkušenj in strokovnega mnenja vseh clanov tima smo pripravili predlog nabora podatkovnih elementov ter oblikovali s tem povezana strokovna priporocila. 
Kljucne besede: preobcutljivost; kožekrilci; elektronski zdravstveni karton; sistem zdravstvenega varstva. 

Reporting Allergic Reactions to Hymenoptera Venom within the eHealth System in Slovenia 
Abstract. Insect venom allergy is the most common cause of anaphylaxis in adults in Europe and possibly worldwide. In this paper, we address the issue of recording allergic reactions to Hymenoptera venom in the Slovenian health information system eZdravje using a multidisciplinary team approach. Based on our calculations, recording of allergic reactions to Hymenoptera venom into the Central Registry of Patient Data has still not been implemented at the primary health care level. To this end, clinicians in primary health care in Slovenia should be better motivated and encouraged to record data related to the suspected hypersensitivity (allergy to insect venoms). Based on the experience and expert opinion of all team members, we have proposed a set of data elements and developed related expert recommendations. 
Key words: hypersensitivity; Hymenoptera; electronic health records; health care system. 
. Infor Med Slov 2023; 28(1-2): 31-38 

Institucije avtorjev / Authors' institutions: Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani (TC, MK, AK); Nacionalni inštitut za javno zdravje (TC, ZM, PV, ZS, AK); Univerzitetna klinika za pljucne bolezni in alergijo Golnik (MK). 
Kontaktna oseba / Contact person: Tanja Carli, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija. E-pošta / E-mail: tanja.carli@nijz.si. 
Prispelo / Received: 2. 10. 2023. Sprejeto / Accepted: 6. 10. 2023. 

Uvod 
Pik cebele, ose, sršena ali cmrlja vsaj enkrat v življenju doživi kar 56,6 do 94,5 % ljudi.1 Pik žuželke je vedno bolec. Na mestu pika navadno nastaneta srbeca rdecica in oteklina s premerom nekaj centimetrov, ki izgineta v dveh urah. Neredko pa picena oseba razvije preobcutljivostno reakcijo. 
Najpogostejša klinicna oblika alergijske reakcije (AR), z ocenjeno prevalenco za splošno odraslo populacijo v Evropi od 2,4 %2 do 26,4 %,3 je velika lokalna reakcija (VLR). Opredeljuje jo oteklina, omejena na mesto pika, s premerom vec kot 10 cm, ki narašca znotraj 24 do 48 ur po piku in traja dlje kot 72 ur.4 
Sistemsko alergijsko reakcijo (SAR) posredujejo protitelesa IgE. Glede na težo jo razdelimo v vec stopenj. Za oceno težavnosti je na voljo vec klasifikacij, v klinicni praksi pa se najpogosteje uporabljata klasifikacija po Mlerju ali Ring­Messmerju.5 V slovenskem prostoru uporabljamo razvrstitev po vodilnem simptomu in stopnji intenzivnosti, ki jo je predlagal Mler.6 Po ocenah znaša prevalenca samoporocane SAR za splošno odraslo populacijo v Evropi do 8,9 %.7 
Med kožekrilci so najpogostejši povzrocitelji SAR vrste iz rodu os (Vespula), ki živijo predvsem na obmocjih z zmernim podnebjem, sledijo medonosne cebele (Apis mellifera), ki jih za razliko od os namensko gojimo, in so, z izjemo polarnih obmocij, razširjene po vsem svetu.8 
Izpostavljenost ponavljajocim se pikom kožekrilcem je glavni okoljski dejavnik tveganja za AR.9 Cebelarji so primer populacijske skupine, kjer je izpostavljenost cebelam zelo velika, s tem pa tudi tveganje za razvoj AR za strup cebele. To potrjujejo podatki iz literature – ocenjena globalna prevalenca je za oba tipa samoporocane AR višja (VLR: od 7,3 %10 do 38,2 %11; SAR: od 2,1 %12 do 37,6 %10) v primerjavi s splošno odraslo populacijo. Poklic cebelarja sodi zato med nevarnejše police,9 ljubiteljsko ukvarjanje s cebelami pa med nevarnejše hobije. 
Poleg cebelarjev so pikom kožekrilcev bolj izpostavljeni tudi delavci iz tistih poklicev, kjer delo poteka na prostem oziroma v okoljih, kjer je pojavnost kožekrilcev vecja (npr. gozdarji, kmetje, vrtnarji, prodajalci sadja, vozniki tovornjakov, zidarji in elektrikarji).9 Neredko so SAR posledica pikov sicer globalno razširjenih sršenov,8 kot npr. pri poklicno izpostavljenih za pike sršenov (gozdni delavci in gasilci). 
SAR po piku cmrljev je zelo redka.8 Alergija po piku cmrljev postaja cedalje pomembnejša pri delavcih v rastlinjakih, kjer se cmrlji uporabljajo kot opraševalci.13,14 Cmrlji imajo namrec ucinkovitejši nacin opraševanja v primerjavi z medonosno cebelo, zlasti pri cvetovih, ki imajo medovnike skrite globoko v cvetnem vratu, in tistih, ki imajo cvetni prah v prašnikih (npr. paradižnik) in se sprosti samo ob mocnem stresanju.15 
SAR se lahko stopnjuje v življenje ogrožajoce stanje – anafilaksijo.16 Alergija za strupe žuželk je najpogostejši vzrok anafilaksije pri splošni odrasli populaciji v Evropi, morda tudi globalno.8 Vecina epizod anafilaksije se zgodi izven zdravstvenih ustanov pri sicer zdravih ljudeh in se lahko konca s smrtnim izidom, predvsem kadar ob AR ni dostopna nujna zdravniška pomoc oziroma kadar ta ni pravilno izvedena.17 
Ker alergije ne moremo ozdraviti, je prvi ukrep izogibanje vzrocnemu alergenu. Z zdravili (antihistaminiki, glukokortikoidi, adrenalin v samoinjektorju) lahko simptome, vezane na alergijo, sicer ucinkovito zmanjšamo, edini nacin zdravljenja, ki deluje vzrocno in lahko posega v naraven potek bolezni, pa je specificna imunoterapija (SIT) s strupi kožekrilcev.18 S tovrstnim nacinom zdravljenja predvsem zvišamo prag za aktivacijo efektorskih celic (bazofilcev in mastocitov) na odmerek, ki je enak piku nekaj cebel ali os, zato pacient po ponovnem piku ene cebele ali ene ose ne razvije AR.19 
Digitalizacija in eZdravje 
Digitalne tehnologije so postale neizbežen del vsakdana in na podlagi hitrega razvoja ter cedalje vecje uporabe spreminjajo nacin dela in življenje posameznikov, organizacij in družbe.20 Digitalizacija je prinesla nove informacijske rešitve tudi na podrocju zdravstva oziroma zdravstvene informatike. Za ucinkovito in celostno informatizacijo sama tehnologija še ni dovolj. Njena uporabna vrednost se namrec pokaže šele, ko lahko s pomocjo nove tehnologije uvedemo novo rešitev, torej, ko lahko izvedemo t. i. digitalno preobrazbo.21 Primer uvedbe sodobnih in vecstransko uporabnih informacijskih rešitev z namenom zagotoviti varnejše in ucinkovitejše zdravstvene storitve je slovenski zdravstveni informacijski sistem eZdravje. Sistem predstavlja enega izmed kljucnih dolgorocnih ciljev digitalizacije javnega sektorja v Sloveniji. Upravljanje nacionalnih rešitev je ob koncu leta 2015 prevzel NIJZ, pod okriljem katerega se sistem razvija s stalnimi izboljšavami in nadgradnjami rešitev.22 
Najpomembnejše rešitve Sistema eZdravje omogocajo elektronsko napotitev (eNarocanje), predpisovanje eReceptov, izmenjavo pacientovih zdravstvenih podatkov (npr. zapisi o alergiji, kronicnih boleznih, zdravilih, cepljenih, vecjih posegih) in dokumentacije v Centralnem registru podatkov o pacientu (CRPP), zbiranje podatkov o opravljenih cepljenih in prijavo neželenih ucinkov (elektronski register cepljenih oseb, eRCO), triažiranje (eTriaža), ePosvet in delovanje sistemov Teleradiologija ter Telekap.23 Pomembnost rešitev za slovenski zdravstveni sistem se je pokazala v casu epidemije covida-19, ki je obenem tudi pospešila njihov razvoj. 
Z vidika napredka izrazito izstopata dve rešitvi: Zdravstveni portal za paciente zVEM in CRPP. Obe rešitvi se neprestano razvijata, kar povecuje njuno kompleksnost.22 Nedavna presecna analiza uspešnosti in ucinkovitosti rešitev eZdravja po petletnem obdobju je pokazala, da je najvecji napredek dosegla rešitev CRPP.24 Po podatkih je CRPP trenutno najkompleksnejši javni informacijski sistem v Sloveniji.22 Ker se v njem beležijo zdravstveni podatki 
o pacientu, med njimi tudi alergije, kar obravnavamo v tem prispevku, se v nadaljevanju osredotocamo le nanj. 
CRPP 

CRPP je enotni sistem eZdravja za zbiranje in izmenjavo podatkov o pacientih s stalnim ali zacasnim prebivališcem v Republiki Sloveniji (RS), ki omogoca shranjevanje in uporabo izvidov pacientove zdravstvene obravnave in preko ustreznih varnostnih mehanizmov povezuje zdravstvene delavce, vkljucene v dolocen diagnosticno-terapevtski proces.25 Dostop do podatkov v CRPP doloca Pravilnik o pooblastilih za obdelavo podatkov v CRPP.26 Rešitev CRPP sestavljajo: Register pacientov in prostorskih enot (RPPE), zdravstveni dokumenti in povzetek podatkov o pacientu (PPoP).22 Vir demografskih podatkov v RPPE sta Centralni register prebivalcev (CPR) in Geodetska uprava RS, zdravstveni dokumenti se prenašajo iz lokalnih informacijskih sistemov izvajalcev zdravstvene dejavnosti (IZD), podatke za PoPP pa pošiljajo IZD, ki so po Zakonu 
o zbirkah podatkov s podrocja zdravstvenega varstva27 obvezni uporabniki CRPP22.  
PoPP 

PoPP je strukturiran zapis, ki ga sestavljajo najpomembnejši zdravstveni podatki (pacientovi identifikacijski in statusni podatki, pacientovi zdravstveni podatki brez casovne omejiteve in podatki s casovno omejitvijo), potrebni za kakovostno zdravstveno obravnavo.28 Pogoj za zapisovanje podatkov v PoPP je dostop preko omrežja zdravstveni NET (zNET), in sicer bodisi prek namenske omrežne opreme (vecji IZD) bodisi preko navideznega zasebnega omrežja (angl. Virtual Private Network – VPN; manjši IZD). Od novembra 2021 je vkljucitev v zNET obvezna za vse IZD.29 
Glede na to, da je alergija po piku kožekrilcev pomemben javnozdravstveni problem in da so IZD obvezni uporabniki CRPP, je namen prispevka ugotoviti, v kolikšni meri je digitalna rešitev CRPP uveljavljena na podrocju beleženja AR za strupe kožekrilcev na primarni ravni zdravstvenega varstva (PZV). V ta namen smo si zadali naslednja cilja: 
1. 
pregledati obstojeci nacin beleženja alergije za strupe kožekrilcev v CRPP. 

2. 
ugotoviti delež zdravnikov na PZV, ki beležijo alergijo za strupe kožekrilcev v CRPP. 




Metode 
V retrospektivno raziskavo, ki je potekala od februarja do junija 2023 na Katedri za javno zdravje Medicinske fakultete Univerzi v Ljubljani in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, smo vkljucili številne strokovnjake z namenom celostnega naslavljanja zastavljenih ciljev. Multidisciplinarni tim so sestavljali: 
Š 
strokovnjaki s podrocja javnega zdravja s specialnimi znanji iz metodologije, biologije kožekrilcev, epidemiologije nalezljivih bolezni in potovalne medicine ter sistemov zdravstvenega varstva in 

Š 
strokovnjaki s podrocja klinicne medicine (specialist internist s specialnimi znanji iz alergologije in družinski zdravnik). 

Pri delu smo uporabili dva vira podatkov: 

Š 
CRPP rešitev eZdravje in 

Š 
podatkovno zbirko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) (število zaposlitev zdravnikov po vrsti zdravstvene dejavnosti (VZD) z dne 1. 3. 2023). 


Potek dela smo razdelili na dva koraka. V prvem koraku smo – upoštevaje pogoje dostopanja do CRPP za IZD (https://ezdrav.si/storitve/crpp/) – na testni razlicici primera pregledali obstojeci nacin beleženja alergije za strupe kožekrilcev v CRPP. 
V drugem koraku smo na podlagi podatkov o številu zaposlitev zdravnikov po VZD izracunali stopnjo beleženja AR na PZV (SBARPZV), in sicer za osemletno obdobje opazovanja (od 2015 do 2023). Za izracun smo uporabili enacbo 

št. zdravnikov, ki beleži alergijo za strupe kožekrilcevjo SBARPZV = š.  t . 

Pri izracunu smo med zdravnike, ki beležijo alergijo za strupe kožekrilcev, šteli vse zdravnike, ki so opazovani zdravstveni izid zabeležili vsaj enkrat. 

Rezultati  
Pregled obstojecega nacina beleženja alergije za strupe kožekrilcev v CRPP 
Zdravstvena dokumentacija v CRPP je v obliki strukturiranega dokumenta PPoP, ki je izdelan po predpisanem vzorcu in sestavljen skladno z mednarodnimi in/ali nacionalnimi standardi. Podatki PPoP za vsebinski sklop alergija in ostale preobcutljivosti vkljucujejo:  
Š 
zakonsko podlago: alergija in preobcutljivosti: ZZPPZ clen 14.b., 2. b; 

Š 
izvorni tip dokumenta v CRPP: CRPP_Allergies; 

Š 
podatkovni model z opisom strukture in navedbo šifrantov in 

Š 
zalogo vrednosti, kodirni sistem oziroma šifrant, ki opredeljuje standardiziran vnos za posamezni podatek v podatkovnem modelu. 


Podatkovne elemente za beleženje alergije za strupe kožekrilcev v PPoP prikazuje tabela 1. 
Tabela 1 Podatkovni elementi za beleženje alergije za strupe kožekrilcev v PPoP. 

Vrsta preobcutljivosti 

419199007 Za drugo snov 
 Preobcutljivost za drugo snov 288328004 Cebelji strup 280939008 Strup insekta 256440004 Osji strup
 Resnost preobcutljivosti 442452003 Življenjsko ogrožajoca 24484000 Težka 255604002 Blaga 

Klinicna manifestacija preobcutljivosti* 

39579001 Anafilaksija 
Status preobcutljivosti at0054 Sum na preobcutljivost at0056 Potrjena preobcutljivost (s testi) 
* Naveden je samo en primer klinicne manifestacije preobcutljivosti. 

Slika 1 Primer posnetka zaslona beleženja alergije za strupe kožekrilcev v PPoP na testnem primeru. 
Primer posnetka zaslona beleženja alergije za strupe kožekrilcev v PPoP na testnem primeru prikazuje slika 1. 
SBAR na PZV 
Število zaposlenih zdravnikov na PZV (N = 4.241): 
Š 
splošna in družinska medicina: n = 2.316; 

Š 
pediatrija v splošni zunajbolnišnicni dejavnosti: n = 735; 

Š 
urgentna medicina v splošni zunajbolnišnicni dejavnosti: n = 1.190. 


Ker so bili zabeleženi vnosi štirih zdravnikov, znaša SBARPZV za obdobje opazovanja 4 / 4.241 = 0,0009. 
Vnosi v CRPP so bili zabeleženi od leta 2018 dalje, v treh primerih s strani IZD v javni zdravstveni mreži, v enem primeru pa s strani koncesionarja. Od skupaj štirih vnosov je bil v treh primerih vzrocni alergen strup cebele, v enem primeru pa strup ose. 


Razprava 
Z retrospektivno raziskavo smo ugotovili, da se beleženje alergije za strupe kožekrilcev v CRPP na PZV prakticno ne izvaja. Naši podatki tako kažejo, da CRPP na podrocju opazovanja še ni uveljavljena digitalna rešitev na ravni PZV v primerjavi z drugimi nacionalnimi rešitvami eZdravja, kot sta eRecept in eNapotnica. Slednji sta namrec kljub razmeroma kratki casovnici od uvedbe upravljanja digitalnih rešitev s strani NIJZ leta 2015 izpolnili pricakovanja, saj je delež e-receptov oziroma e-napotnic dosegel postavljen cilj, tj. 90 % predpisanih e-receptov med vsemi recepti oziroma e-napotnic med vsemi izdanimi napotnicami. V letu 2020 je bil delež e-receptov celo vecji kot 95 %, delež e-napotnic pa okrog 95 %.24 Ti podatki so pomembni, saj lahko z njihovim zbiranjem in analizo ovrednotimo obe nacionalni rešitvi z vidika ustreznosti, skladnosti in potencialnih ucinkov, kot je bilo predvideno v okviru zasnove projekta eZdravje, ki si je za cilj postavila zagotavljanje vecje varnosti in kakovosti zdravstvenih storitev.30 
Uporabno vrednost beleženja alergije za strup kožekrilcev v CRPP lahko ponazorimo s tremi primeri iz klinicne prakse. 
Prvi primer: urgentna obravnava pacienta zaradi AR po piku kožekrilca v službi za nujno medicinsko pomoc (SNMP) 

Moškega srednjih let je na družinskem pikniku med pripravo hrane v prst picila osa. V nekaj minutah je po celem telesu dobil koprivnico, ki ga je zelo srbela; postal je dizarticen in je cedalje težje dihal, zato so ga svojci odpeljali v najbližjo ambulanto SNMP. Dežurni zdravnik v SNMP, ki je pacienta sprejel, je ugotovil, da gre za težjo SAR (stopnja III po Mlerju) po piku ose in po zakljuceni zdravstveni obravnavi izvid poslal v CRPP; ce sistem pošiljanja in sprejemanja izvida preko CRPP deluje, bi moral biti ta izvid na razpolago izbranemu osebnemu zdravniku, ko se preko svojega lokalnega informacijskega sistema poveže s CRPP in doticni izvid poišce. Na tak nacin se na minimum zmanjša možnost, da bi se pisni izvid (izrocen v roke pacienta oziroma svojcev ali poslan po navadni pošti) izgubil oziroma ga pacient ne bi prinesel v ambulanto izbranega osebnega zdravnika. To je posebej pomembno, kadar gre za pacienta z dejavniki tveganja, na katere težko vplivamo oziroma so vecinoma nespremenljivi: klonska bolezen mastocitov, starost, dedna alfa-triptazemija, bolezni srca in ožilja ter moški spol (slednji najverjetneje kot posledica vecje izpostavljenosti pikom kožekrilcem, bodisi poklicne bodisi prostocasne, in ne spola samega po sebi).31 
Pomembno vrednost poleg pošiljanja izvida v CRPP ima tudi vnos alergije v PPoP. Popolno beleženje alergije za strupe kožekrilcev v CPRPP namrec ni pomembno zgolj za varno obravnavo pacienta v domacem okolju, ampak je relevantno tudi z vidika potovalne medicine in s tem povezane mednarodne povezljivosti zbirk, ce bi prišlo do urgentne zdravstvene obravnave zaradi alergije za strupe kožekrilcev pri sicer zdravih potnikih oziroma pacientih z alergijo za strupe kožekrilcev v tujini. Cedalje vec ljudi namrec potuje, zato so temu primerno vecja tveganja za neugoden zdravstveni izid po piku kožekrilcev tudi pri potnikih v mednarodnem prometu. Po podatkih Svetovne turisticne organizacije, ki deluje kot specializirana agencija Organizacije združenih narodov s sedežem v Madridu, so mednarodni prihodi v prvem cetrtletju leta 2023 dosegli 80 % ravni pred pandemijo covida-19.32 Pri tem na porast števila primerov alergij, ki jih povzrocajo žuželke po vsem svetu, poleg globalizacije najbrž vplivata še vsaj dva dejavnika, in sicer globalno segrevanje in clovekova dejavnost.8 
Globalne spremembe podnebja namrec vplivajo na preživetje žuželk, njihovo razmnoževanje in življenjski slog, s tem pa tudi na spremembo njihove zemljepisne in sezonske porazdelitve.33 
V CRPP so shranjeni najbolj obcutljivi osebni podatki posameznikov, zato imajo v skladu s Pravilnikom o pooblastilih za obdelavo podatkov v CRPP dostop do pacientove zdravstvene dokumentacije (npr. izvidov in odpustnih pisem) samo zdravniki. V sistem so vgrajene tudi nadaljnje omejitve glede na VZD, pri cemer ima neomejen dostop do pacientovih podatkov zgolj izbrani osebni zdravnik. Poleg zdravnikov imajo v skladu s pooblastili pravico vpogleda tudi klinicni psihologi.28 V našem primeru dežurni zdravnik, ki je pacienta obravnaval, sicer ni bil pooblašcen za vpogled v izvide v CRPP, vendar ima možnost izrednega (nujnega) dostopa, ki je v urgentni situaciji upravicen.28 
Drugi primer: obravnava pacienta z alergijo za strupe kožekrilcev pri specialistu alergologu 
Starejša ženska z znano alergijo za strupe kožekrilcev se zdravi s SIT za strup cebele. Izbrani osebni zdravnika jo je napotil na kontrolni pregled k specialistu alergologu, a je na dan obravnave doma pozabila izvide predhodnih specialisticnih pregledov. Zdravstveni informacijski sistem omogoca, da se lahko specialist alergolog, ki je pooblašcen z napotnico, preko svojega lokalnega informacijskega sistema poveže s CRPP in pregleda obstojece izvide, pomembne za to podrocje zdravstvene obravnave. 
Tretji primer: uporaba rešitve ePosvet 
Mlad izbrani osebni zdravnik obravnava pacienta, ki se že vec desetletij ljubiteljsko ukvarja s cebelarjenjem. Pike cebel dobro prenaša, prav tako pike os, sršen pa ga še ni picil. Tokrat ga je med vožnjo v obraz picila neznana žuželka; v nekaj minutah po piku je zacel lokalno otekati, mocno ga je srbela koža po lasišcu in dlaneh, prestrašil se je, zato je imel obcutek oteženega dihanja; oteklina na obrazu že nekaj dni vztraja, predvsem pa ga moti, ker je poklicni šofer avtobusa. Sicer je prekomerno hranjen, po srcnem infarktu, na redni terapiji in dolgoletni kadilec. Zdravnik, ki pacienta obravnava, se želi posvetovati s specialistom alergologom, zato mu pošlje e-napotnico za ePosvet. Ko specialist alergolog prejeto dokumentacijo prouci, pošlje izvid v CRPP. Pri tem se avtomatsko tvori obvestilo o izvidu e-posveta, ki ga zdravnik napotovalec prejme na e-naslov. S prijavo preko svojega lokalnega informacijskega sistema se zdravnik nadalje poveže s CRPP, poišce izvid e-posveta in nadaljuje z že zaceto obravnavo. 

Priporocila in predlogi 
V Sloveniji za zdaj na nacionalni ravni še ne razpolagamo s centralnim elektronskim zdravstvenim zapisom (zdravstveni eKarton), katerega uvedba je del predloga Zakona o digitalizaciji zdravstva oz. Strategije digitalizacije zdravstva v Sloveniji za obdobje 2022-2027 kot kljucnega in temeljnega dokumenta za digitalno preobrazbo slovenskega zdravstva.34 Sistem elektronskih zdravstvenih zapisov so zaradi prednosti pred obicajnimi papirnatimi kartotekami sprejele in vpeljale številne zdravstvene ustanove po vsem svetu. Tovrstni sistemi so namrec predpogoj za uvedbo stalnega spremljanja in izboljševanja zdravstvene oskrbe opredeljenih oseb v ambulantah na primarni ravni ter dokazano izboljšujejo kakovost klinicne obravnave pacientov, saj se s standardizacijo medicinske dokumentacije in izboljšanjem komunikacije med zdravstvenimi ekipami zmanjšuje število zdravniških napak,35 digitalizacija podatkov o opredeljenih osebah pa omogoca uporabo kazalnikov kakovosti in uspešnosti za ucinkovitejšo proaktivno skrb za svojo opredeljeno populacijo ter lažje in hitrejše sprotno spremljanje dela.36 
Zaradi oblikovanja posebnih priporocil za dokumentiranje alergije v eKartonu je bila pri Ameriški akademiji za alergijo, astmo in imunologijo ustanovljena posebna delovna skupina v okviru odbora za neželene ucinke zdravil, bioloških zdravil in lateksa. Priporocila so bila sicer zasnovana za beleženje AR na zdravila, vendar bi jih lahko prenesli tudi na druga podrocja, npr. hrano, kontaktne alergene in druge povzrocitelje, ki se uporabljajo kot pomožne snovi (neaktivne sestavine zdravil), ter cepiva. Pri tem je zanimivo, da skupina priporoca umestitev preobcutljivosti za kožekrilce (osa, ognjena mravlja) na seznam težav in ne seznam alergij.37 
Ne glede na to smo clani multidisciplinarnega tima na podlagi izkušenj in strokovnega mnenja, pripravili predlog nabora podatkovnih elementov za beleženje alergije za strupe kožekrilcev v CRPP (PPoP) ter oblikovali s tem povezana strokovna priporocila. S strokovnega vidika tovrstno beleženje predstavlja izziv za razlicne strokovnjake, ki delujejo na podrocju medicine, saj gre za preplet podrocja alergologije, potovalne medicine z epidemiologijo nalezljivih bolezni, zdravstvenih sistemov in javnega zdravja v najširšem smislu. 
V okviru obstojecega beleženja alergije za strupe kožekrilcev v PPoP predlagamo naslednje dopolnitve: 
Š preobcutljivost za drugo snov: dodati strup sršena in strup neopredeljene/neznane žuželke; 
Š 
vrsta alergena: dodati strup sršena in strup neopredeljene/neznane žuželke; 

Š 
anamneza: beležiti podatek o ljubiteljski/poklicni izpostavljenosti za pike kožekrilcev (npr. gozdni delavci, gasilci, cebelarji) in podatek o potovalnih navadah;  

Š 
klinicna manifestacija: poleg življenje ogrožajoce AR (anafilaksija), beležiti vodilne simptome blažje oz. težje preobcutljivosti (SAR); v primeru vec simptomov se zabeleži tistega, ki je intenzivnejši in bolj nevaren; 

Š 
status preobcutljivosti: dodati zdravljena preobcutljivost (nosilec samoinjektorja adrenalina, SIT s strupi kožekrilcev), ovržena preobcutljivost, datum ugotovitve preobcutljivosti.38 


Pri tem menimo, da bi bilo potrebno zaradi nizke SBARPZV IZD na PZV spodbujati k celovitemu in doslednemu zapisovanju teh podatkov v CRPP, tako v korist pacienta kot zaradi omogocanja varnega in ucinkovitega dela s strani zdravnika. V ta okvir sodi tudi skrb, da se pacientu predpiše recept za zamenjavo samoinjektorja adrenalina, ko temu potece rok uporabe (tj. približno enkrat letno).  
Kljucno je torej, da so vneseni podatki pravilni in popolni, saj je to pomembno za rutinsko spremljanje kakovosti zbranih zapisov in za pripravo procesnih kazalnikov kakovosti klinicnih obravnav in kazalnikov uspešnosti sistema zdravstvenega varstva. Zato priporocamo, da se zdravniki na PZV stalno usposabljajo in udeležujejo strokovnih srecanj s podrocja klinicne alergologije in imunologije. 
Skladno z dogovorom o anafilaksiji optimalna nadaljnja pot vkljucuje napotitev pacienta v obravnavo k specialistu, ki se ukvarja z alergologijo.16 Ker preobcutljivost opredeli izkljucno alergolog na podlagi diagnosticno terapevtskega postopka, predlagamo, da vsi zdravniku v PoPP lahko vpišejo zgolj »sum na preobcutljivost«. Pri alergologu se nato potrjena alergija spremeni iz »suma na preobcutljivost« v »potrjeno preobcutljivost«, vse ostale statuse preocutljivosti pa se iz PPoP izbriše. Izbris je omogocen zgolj osebi, ki je alergijo evidentirala.38 
Naša raziskava ima dolocene pomanjkljivosti, ki so predvsem metodološke narave. Ena izmed takih se nanaša na podatke, ki smo jih uporabili za izracun SBARPZV. Najverjetneje je SBAR nekoliko višja od izracunane. Podatki, s katerimi smo razpolagali, so namrec vkljucevali vse zaposlitve po VZD-jih, zato je en zdravnik lahko štet veckrat, ce dela na vec VZD-jih. Ker so bili ti podatki v agregirani obliki, se ni dalo natancno prikazati dvojnih zapisov. 
Ne glede na to menimo, da smo z raziskavo pomembno osvetlili podrocje alergije za strupe kožekrilcev in njeno beleženje v sistemu eZdravje. Dodana vrednost prispevka je dolgo casovno obdobje opazovanja za izracun SBARPZV. Prav tako smo pri oblikovanju prispevka sodelovali strokovnjaki razlicnih strok in preko multidisciplinarnega tima pripravili predloge za izboljšanje beleženja alergije za strupe kožekrilcev tudi v luci nacrtovanega zdravstvenega eKartona. Z njegovo vpeljavo bi dolgorocno lahko doprinesli k vecji ucinkovitosti, boljšemu nadzoru in upravljanju zdravstvenega sistema v slovenskem prostoru. 

Zakljucek 

Za uspešno delovanje rešitev eZdravja bi bilo potrebno zdravnike na PZV bolj spodbujati k celovitemu in doslednemu zapisovanju podatkov o alergiji za strupe kožekrilcev in sumu na preobcutljivost. To bo omogocalo hitrejšo, ucinkovitejšo, bolj varno in bolj pregledno obravnavo pacienta ter izboljšanje kakovosti in ucinkovitosti sistema na ravni izvajalcev zdravstvenega varstva. 
Reference 

1. BilMB, Bonifazi F: The natural history and epidemiology of insect venom allergy: clinical implications. Clin Exp Allergy 2009; 39(10): 1467-76. 
https://doi.org/10.1111/j.1365-2222.2009.03324.x 

2. Incorvaia C, Mauro M, Pastorello EA: Hymenoptera stings in constripts. Allergy 1997; 52(6): 680-681. 
https://doi.org/10.1111/j.1398­9995.1997.tb01056.x 

3. Fernandez J, Blanca M, Soriano V, Sanchez J, Juarez 
C: Epidemiological study of the prevalence of allergic reactions to Hymenoptera in a rural population in the Mediterranean area. Clin Exp Allergy 1999; 29(8): 1069­1074. 
https://doi.org/10.1046/j.1365-2222.1999.00614.x 

4. BilMB, Tontini C, Martini M, Corsi A, Agolini S, Antonicelli L: Clinical aspects of hymenoptera venom allergy and venom immunotherapy. Eur Ann Allergy Clin Immunol 2019; 51(6): 244-258. 
https://doi.org/10.23822/EurAnnACI.1764-1489.113 
5. BilBM, Rueff F, Mosbech H, Bonifazi F, Oude Elberink JNG, EAACI Interest Group on Insect Venom Hypersensitivity: Diagnosis of Hymenoptera venom allergy. Allergy 2005; 60(11): 1339-1349. 
https://doi.org/10.1111/j.1398-9995.2005.00963.x 

6. Mueller LH: Diagnosis and treatment of insect sensitivity. J Asthma Res 1966; 3(4): 331-333. 
https://doi.org/10.3109/02770906609106941 

7. Nittner-Marszalska M, Liebhart J, Liebhart E et al.: Prevalence of Hymenoptera venom allergy and its immunological markers current in adults in Poland. Med Sci Monit 2004; 10(7): CR324-CR332. 
8. Sturm GJ, Boni E, Antolín-Amérigo D et al.: Allergy to stings and bites from rare or locally important arthropods: Worldwide distribution, available diagnostics and treatment. Allergy 2023; 78(8): 2089­2108. https://doi.org/10.1111/all.15769 
9. Bilo MB, Pravettoni V, Bignardi D, et al.: Hymenoptera venom allergy: management of children and adults in clinical practice. J Investig Allergol Clin Immunol 2019; 29(3): 180-205. https://doi.org/10.18176/jiaci.0310 
10. Ediger D, Terzioglu K, Ozturk RT: Venom allergy, risk factors for systemic reactions and the knowledge levels among Turkish beekeepers. Asia Pac Allergy 2018; 8(2): e15. https://doi.org/10.5415/apallergy.2018.8.e15 
11. Annila IT, Karjalainen ES, Annila PA, Kuusisto PA: Bee and wasp sting reactions in current beekeepers. Ann Alergy Asthma Immunol 1996; 77(5): 423-427. https://doi.org/10.1016/S1081-1206(10)63342-X 
12. Becerril-Angeles M, Nuz-Velázquez M, Grupo del Programa de Control de la Abeja Africanizada, SAGARPA. [Risk factors for allergy to honey-bee venom in Mexican beekeepers]. Rev Alerg Mex 2013; 60(3): 100-104. 
13. Groot de H, de Graaf-in‘t Veld C, van Wijk R G. Allergy to bumblebee venom I. Occupational anaphylaxis to bumblebee venom: diagnosis and treatment. Allergy 1995; 50(7): 581-584. https://doi.org/10.1111/j.1398­9995.1995.tb01203.x 
14. Blank S, Grosch J, Ollert M, BilMB: Precision medicine in hymenoptera venom allergy: diagnostics, biomarkers, and therapy of different endotypes and phenotypes. Front Immunol 2020; 11(579409). https://doi.org/10.3389/fimmu.2020.579409 
15. Bevk D: Pestrost divjih cebel in njihov pomen z kmetijstvo in naravo. In: Škerl Smodiš MI (ed). Poklukarjevi dnevi: 2. znanstveno posvetovanje o cebelah in cebelarstvu: zbornik referatov. Ljubljana: Slovensko akademsko cebelarsko društvo, Kmetijski inštitut Slovenije 2016; 7-13. https://www.kis.si/f/docs/Poklukarjevi_dnevi_2016/Zb ornik_referatov.pdf (30. 9. 2023) 
16. Košnik M, Zidarn M, Glavnik V. Dogovor o obravnavi anafilaksije. Golnik 2015; 8. https://www.szum.si/media/uploads/files/ANAFILAKSIJ A%20BROSURA.pdf (30. 9. 2023) 
17. Košnik M: Zdravljenje anafilaksije – strokovna izhodišca. Zdrav Vestn 2002; 71(7/8): 479-481. https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/ 1617 (30. 9. 2023) 
18. Bajrovic N: Organizacija in zagotavljanje kakovosti imunoterapije. In: Košnik M (ed.). Zgodnja terapija alergijskih bolezni: zagotavljanje kakovosti v alergologiji / Sestanek Alergološke in imunološke sekcije SZD. Golnik 

2006: Bolnišnica, Oddelek za pljucne bolezni in alergijo; 35. 
https://www.klinika-golnik.si/storage/_sites/golnik/app /media/Arhiv-gradiv-zbornikov/zbornik_Zgodnja_terapi ja_alergijskih_bolezni.pdf (30. 9. 2023) 

19. Ihan A: K naslovnici revije. Prof. dr. Mitja Košnik. ISIS 2018; 27(4): 10. https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default­source/isis/2018/isis-04-18.pdf?sfvrsn=6a212c36_2 (30. 9. 2023) 
20. Rožanec A, Lahajnar S: Digitalne tehnologije za zdravstvene storitve prihodnosti. InforMed Slov 2019; 24(1-2): 45-52. https://ims.mf.uni-lj.si/ims_archive/24/24-08.pdf (30. 9. 2023) 
21. Rant Ž: Tehnologija je tu, kaj zdaj? In: Šprajc P, Podbregar I, Maletic D et al. (eds): 39. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti: organizacije na krožišcu inovativnosti in digitalne transformacije.: konferencni zbornik. Maribor 2020: Universty Press; 629-643. https://doi.org/10.18690/978-961-286-388-3.50
22. 
Rant Ž, Stanimirovic D, Janet J: Funkcionalnosti in uporaba portala za paciente zVEM in centralnega registra podatkov o pacientu. Uporab Inform 2022; 30(1): 63-73. https://doi.org/10.31449/upinf.161 

23. 
eZdravje: Rešitve. https://ezdrav.si/storitve/ (30. 9. 2023) 

24. 
Rant Ž, Stanimirovic S: Uspešnost in ucinkovitost eZdravja. Presecna analiza uspešnosti in ucinkovitosti rešitev eZdravja po petletnem obdobju. NOVIS 2021; 48(1/2): 23-25. https://ezdrav.si/wp­content/uploads/2021/04/Resitve-eZdravja-Novis.pdf 

25. 
Maric Z: Centralni register podatkov o pacientih v okviru eZdravja. ISIS 2021; 30(1): 31-32. 


26. Pravilnik o pooblastilih za obdelavo podatkov v Centralnem registru podatkov o pacientih. Uradni list RS št. 51/16 in 95/21. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV1 2559# (30. 9. 2023) 
27. Zakon o zbirkah podatkov s podrocja zdravstvenega varstva (ZZPPZ). Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP, 141/22 – ZNUNBZ, 18/23 – ZDU-1O in 84/23 – ZDOsk-1. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1419 (30. 9. 2023) 
28. Tepej Jocic L, Strgar T: Centralni register podatkov o pacientih (CRPP). Prirocnik za uporabnike. Ljubljana 2021: Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://www.ezdrav.si/wp­content/uploads/2021/12/eZdravje-CRPP­Uporabniska-navodila-v-5.4.0.pdf (30. 9. 2023) 
29. ezdravje. Omrežje zNET. https://znet.ezdrav.si/ (30. 9. 2023) 
30. Ministrstvo za javno upravo, Služba za odpravo administrativnih over in boljšo zakonodajo: Evalvacija ukrepov iz enotne zbirke ukrepov. Vrednotenje ucinkov implementacije projekta eZdravje: eRecept in eNarocanje. Ljubljana 2019: Ministrstvo za javno upravo. https://www.stopbirokraciji.gov.si/fileadmin/user_uploa d/mju/templates/pdf/POROCILO_eZdravje.pdf (30. 9. 2023) 
31. Stoevesandt J, Trautmann A: Risk factors in bee and Vespula venom allergy: state of the art. Allergo J Int 2022; 31(2): 1-10. https://doi.org/10.1007/s40629-021-00187-1 
32. Tourism on track for full recovery as new data shows strong start to 2023. Madrid 2023: World Tourism Organization, WTO. https://www.unwto.org/news/tourism-on-track-for-full­recovery-as-new-data-shows-strong-start-to-2023 (30. 9. 2023) 
33. Lejko Zupanc T: Vpliv podnebnih sprememb na prenašalce in obolenja pri popotnikih. Med Razgl 2023; 62 (Suppl 2): 5-14. 
34. Predlog Zakona o digitalizaciji zdravstva prešel v nadaljnjo obravnavo. Ljubljana 2023: Ministrstvo za zdravje. https://www.gov.si/novice/2023-06-21-predlog­zakona-o-digitalizaciji-zdravstva-presel-v-nadaljnjo­obravnavo/ (30. 9. 2023) 
35. Ferry AM, Davis MJ, Rumprecht E, Nigro AL, Deai P, Hollier LH: Medical documentation in low- and middle-income countries: lessons learned from implementing specialized charting software. Plast Reconstr Surg Glob Open 2021; 9(6): e3651. https://doi.org/10.1097/GOX.0000000000003651 
36. Vracko, P, Maric, Z: Potrebe primarne ravni zdravstvenega varstva po IT podpori za celovito upravljanje dejavnosti in za razvoj kakovosti. In: Spodbujeni s pandemijo v digitalno preobrazbo zdravstva: strokovno srecanje MI'2021: v Termah Zrece in na daljavo, 4. in 5. november 2021: zbornik povzetkov. Ljubljana 2021: SDMI; 20. 
37. Guyer AC, Macy E, White AA, et al.: Allergy electronic health record documentation: a 2022 work group report of the AAAAI Adverse Reactions to Drugs, Biologicals, and Latex Committee. J Allergy Clin Immunol Pract 2022; 10(11): 2854-2867. https://doi.org/10.1016/j.jaip.2022.08.020 
38. Košnik M, Maric Z: Metodološka navodila za zapisovanje preobcutljivosti v povzetek podatkov o pacientu: interno gradivo. Ljubljana 2023: Univerzitetna klinika za pljucne bolezni in alergijo Golnik. 
• Strokovni clanek 
Uroš Višic 



Simulacijske delavnice v zdravstveni negi na podrocju perinatalnega zdravstvenega varstva 
Povzetek. Odzivanje na nujna stanja v zdravstvu zahteva ustrezno obravnavo in pravocasno prepoznavanje ter ukrepanje, ki ga lahko dosežemo s simulacijskim ucenjem. Najpogostejša nujna stanja v porodništvu so poporodna krvavitev, preeklampsija, eklampticni napad in anafilakticna reakcija. Najpogostejši vzrok neuspešnega reševanja zapleta je komunikacija oziroma nesoglasje med clani tima. Kot prvi v Sloveniji smo izvedli simulacijske delavnice v klinicnem okolju, in sicer štiri: poporodno krvavitev, eklampticni napad pri nosecnici, eklampticni napad pri otrocnici in anafilakticni šok otrocnice. Preverjali smo komunikacijske sposobnosti, ukrepanje glede na veljavne smernice in standarde. Simulacija in situ poleg napredka posameznika razkrije tudi morebitne logisticne ali strokovne pomanjkljivosti ter komunikacijske težave znotraj ekipe. Sledila je vodena refleksija, kjer so udeleženci prepoznavali dobre odlocitve ter analizirali delo sodelavcev. Namen izvedbe delavnic je bila poleg izboljšanje znanja, spretnosti in vešcin tudi krepitev odnosov znotraj tima. 
Kljucne besede: simulacija; izobraževanje; zdravstvena nega, perinatologija, fokusne skupine. 

Simulation-Based Nursing Workshops in the Field of Perinatal Health Care 
Abstract. Responding to urgent conditions in health care requires appropriate treatment and timely recognition and action, which can be achieved through simulation learning. The most common conditions encountered in obstetrics are postpartum haemorrhage, preeclampsia, eclamptic attack, and anaphylactic reaction. The most common cause of unsuccessful resolution of a problem is communication, i.e., a conflict that occurs between team members. For the first time in Slovenia, we conducted simulation workshops in the clinical environment; there were four of them: postpartum haemorrhage, eclamptic seizure in a pregnant woman, eclamptic seizure in patient post-delivery and anaphylactic shock. We checked communication skills, action according to valid guidelines and standards. In addition to the individual's progress, the in situ simulation reveals potential logistical or professional deficiencies and communication problems within the team. The workshops were followed by a guided reflection where the participants recognised good decisions and analysed the performance of their colleagues. The aim of the workshop is not only to improve knowledge, skills and abilities, but also to strengthen relationships within the team. 
Key words: simulation; education; nursing; perinatology; focus groups. 
. Infor Med Slov 2023; 28(1-2): 39-43 

Instituciji avtorja / Author's institutions: Ginekološka klinika, Univerzitetni klinicni center Ljubljana; Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza v Novem mestu. Kontaktna oseba / Contact person: Uroš Višic, Ginekološka klinika, Šlajmerjeva ulica 3, 1000 Ljubljana. E-pošta / E-mail: urosvisic@gmail.com. Prispelo / Received: 27. 11. 2023. Sprejeto / Accepted: 1. 12. 2023. 
Uvod 
Zagotavljanje varnosti v casu zdravstvene obravnave je pomemben kazalec kakovosti zdravstvenih storitev. Uporabniki zdravstvenih storitev ob vstopu v vsako zdravstveno ustanovo pricakujejo visoko usposobljen in strokoven kader. Ker uporabniki pri ucenju in strokovnem izpopolnjevanju zaposlenih v zdravstvu sodelujejo vse manj, je potrebo spremeniti strategije izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja. V klinicnih okoljih se poleg tega srecujemo še s pomanjkanjem strokovnega kadra zdravstvene in babiške nege. To ima za posledico pomanjkanje izkušenih klinicnih mentorjev, ki lahko vodijo kakovosten proces izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja.1 
Simulacijske delavnice (SD) nudijo nadzorovano in varno ucno okolje, kjer dopolnjujemo izvedbene spretnosti in se vsi ucimo na napakah, ne da bi bile te usodne.2 SD omogocajo sistematicno izvedbo dolocenega posega po posameznih fazah, njihov izid pa je zasnovan na jasno opredeljenih ciljih in zmožnostih. Pri tem udeleženec SD uporablja in razvija vse svoje vešcine, spretnosti in sposobnosti. Tako izzovemo kriticno razmišljanje, odlocanje in presojanje znotraj delovanja tima.3 
Izobraževanje in preverjanje strokovnega znanja zdravstvenih delavcev s pomocjo SD predstavlja aktualen nacin strokovnega izpopolnjevanja. SD so posebej primerne zaradi vse vecjih zahtev po varni obravnavi pacientov. Bistvena naloga simulacijskih lutk je ustvariti znacilnosti realne situacije, tako da uporabnikom ponazorijo doloceno doživetje ali zaplet.4 SD, kjer je vkljucena lutka, poteka po pripravljenem scenariju, na podlagi katerega se preverja znanje uporabnika pri reševanju zapleta. V raziskavi smo uporabili lutko s kombinirano vlogo simuliranega pacienta in zaslonsko simulacijo (angl. monitoring). Prednosti takega ucenja in preverjanja znanja so predvsem v simuliranju dolocenih (bolezenskih) stanj, fizicnega pregleda, ukrepanja in komunikacijskih vešcin. Slabost so visoki stroški nabave tovrstne opreme, težavno pa je tudi usklajevanje urnikov z udeleženci, še posebej v zdravstveni negi.5,6 
Sekvencni simulatorji pacienta so simulatorji zmerne stopnje posnemanja resnicnosti. Ucitelji jih upravljajo z ukazi upravljalnika ali osebnega racunalnika, ali pa delujejo samodejno v skladu s scenarijem. Zahtevajo minimalno vkljucevanje ucitelja, saj je njegov odziv potreben samo v primeru nacrtovanih intervencij. Ce uporabnik ne izvede intervencije, ki je potrebna, mora ucitelj sproti spreminjati fiziološke vrednosti.7 Na ta nacin lahko uprizorimo realno klinicno izkušnjo in situ, torej v konkretnem klinicnem okolju.3 
Multidisciplinarno delo 
Tim sestavljajo posamezniki, ki sprejemajo odlocitve za doseganje zastavljenih ciljev. Prednosti se pokažejo, ko je delovno vzdušje optimalno, delovne naloge in zastavljene strategije so jasne vsem udeležencem, imajo jasna navodila za delo, ter so njihova pricakovanja jasna. Komunikacija poteka spontano in odprto, predlagane novosti se sprejemajo z usklajevanjem.8 Slabosti timskega dela so predvsem v organizaciji, casu in sredstvih. Obicajno težave nastopijo tudi glede komunikacije, razlicnih interesov in prevzemanja odgovornosti. Ob nastopu konflikta je pomembno njegovo ustrezno reševanje z vidika vpliva na delovanje celotnega tima. Pomembne so tudi osebne znacilnosti clanov tima, zlasti prilagodljivost in odzivnost. Uspešno opravljeno delo multidisciplinarnega tima je rezultat jasnosti pri delitvi nalog, organiziranju dela in odnosih znotraj tima. Pomemben element sodelovanja je sprejetost, ki vpliva na dinamiko odnosov. Izražanje lastnih težav, mišljenja in idej udeležencev kaže na dobro vzdušje in kolegialnost ter uspešnost tima.9,10,11 
Simulacijsko okolje 
S simulacijskim okoljem želimo doseci cim vecji približek klinicnega okolja. Lahko pa SD izvedemo in situ, torej v dejanskem klinicnem okolju. Smiselno je nacrtovati tudi prostor za vodeno diskusijo po koncani SD. Tak prostor omogoca, da celotna skupina razpravlja o kljucnih ukrepih in elementih reševanja zapleta ter se posvetuje o optimalnih rešitvah. Z avdio-vizualno opremo lahko tudi preverimo izvedbo in aktivno vlogo posameznega udeleženca. Znano je, da okolje vpliva na zbranost in spodbudno (so)delovanje v timu.1,12,13 
Namen raziskave je bil izvesti SD neposredno v klinicnem okolju, pri cemer smo želeli ugotoviti kakšna so najpogostejša izhodišca izvedbe SD ter kakšni so najbolj optimalni nacini izvedbe SD na podrocju perinatologije. V skladu s tem smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja: 
Š 
Ali lahko s SD vplivamo na bolj ucinkovito reševanje zapletov? 

Š 
Na kakšen nacin lahko v simulaciji izzovemo nastanek konflikta? 

Š 
Kako lahko timsko reševanje akutnega zapleta pripomore h krepitvi odnosov znotraj tima ne glede na starostno strukturo oziroma delovne izkušnje? 



Metode 

Uporabili smo opisno kvalitativno metodo dela, pri cemer smo za potrebe raziskave udeležence razvrstili v eno od fokusnih skupin. Za lažje presojanje kakovosti izvedbe, primerjanje in utemeljitev stališc smo oblikovali štiri fokusne skupine. 
Simulacije 

Izvedli smo štiri SD z najpogostejšimi scenariji zapletov, s katerimi se srecujemo v klinicnem okolju. To so poporodna krvavitev, eklampticni napad pri nosecnici, eklampticni napad pri otrocnici ter anafilakticni šok. Pri simulacijskih lutkah smo z racunalniškimi ukazi navidezno izzvali zaplet, ki ga je bilo potrebno obravnavati v skladu z veljavno doktrino obravnave. Anesteziolog in ginekolog sta z ukazi preko racunalnika simulirala zaplet na simulacijski lutki in prikazala življenje ogrožajoce stanje, ki zahteva nujno ukrepanje. Z racunalniškim ukazom smo dosegli nenadno znižanje vrednosti vitalnih znakov na monitorju, vzpostavili smo tresenje simulacijske lutke, ki predstavlja generaliziran napad z tonicno-klonicnimi krci, ali pa poporodno vaginalno krvavitev, ki se kaže kot odtekanje obarvane tekocine. Lutke so narejene iz cvrstih silikonskih materialov in omogocajo izvedbo medicinsko-tehnicnih posegov, npr. katetrizacijo, vzpostavitev intravenskega kanala in intubacijo za zagotavljanje prehodne dihalne poti. Udeleženci so izvedli nekatere medicinsko-tehnicne posege, kot sta katetrizacija in vzpostavitev intravenskega kanala, bolj invazivne pa so zaradi ohranitve simulacijske lutke samo pokazali. Ostale pripomocke, kot so zdravila, dihalne maske, elektrode, nalepke in dokumentacija, so udeleženci uporabljali enako kot v standardni praksi. 
Vzorec 

V raziskavo so bili vkljuceni zaposleni Oddelka za intenzivno perinatalno medicino Klinicnega oddelka za perinatologijo Univerzitetnega klinicnega centra Ljubljana, kjer se pogosto srecajo z omenjenimi zapleti. Pri izvedbi je sodeloval anesteziolog s Klinicnega oddelka za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok Univerzitetnega klinicnega centra Ljubljana. Pred sodelovanjem so bili udeleženci seznanjeni s potekom raziskave in njenim namenom. Vkljucili smo 16 zaposlenih, ki so prostovoljno potrdili sodelovanje. Vkljucili smo jih ne glede na izobrazbo in trajanje delovne dobe. 
Potek dela in analiza podatkov 

SD smo izvedli in situ, se pravi v pristnem klinicnem okolju in ne v posebnem kabinetu. Udeležence smo razdelili v štiri fokusne skupine, vsaka skupina je imela štiri udeležence. Zaradi izvedbe in situ je situacija delovala še bolj pristno in dramaticno. Hkrati je bilo potrebno zagotoviti nemotene redne obravnave ostalih pacientk v klinicnem okolju, za kar so poskrbeli zaposleni, ki niso bili vkljuceni v izvedbo SD. 
V vsaki fokusni skupini smo ocenjevali posamezne elemente celovitosti obravnave, kot so strokovnost (znanje o reševanju zapleta), sistematicnost zaporedja izvedbe (diagram ukrepov) ter ugotavljanje logisticnih pomanjkljivosti. Udeleženci so bili v sklopu simulacije v aktivni ali pasivni vlogi pri reševanju zapleta: 
ŠClanom
 prve fokusne skupine je bila dodeljena tema zapleta (poporodna krvavitev), ki so jo morali pravocasno prepoznati. Clani druge fokusne skupine so bili medtem v pasivni vlogi opazovalcev, kjer so opazovali komunikacijo, timsko obravnavo, strokovnost ter sistematicnost obravnave. 

Š 
Nato smo vlogi in scenarij zamenjali. Zaplet, ki ga je morala reševati druga fokusna skupina, je bil eklampticni napad pri nosecnici. 

Š 
Simulacijo smo nato izvedli še za tretjo fokusno skupino, zaplet je bil eklampticni napad pri otrocnici; cetrta fokusna skupina je bila v vlogi opazovalcev. 

Š 
Ponovno smo zamenjali vlogi – cetrta fokusna skupina je reševala zaplet zaradi anafilakticnega šoka, tretja fokusna skupina pa jo je opazovala. 


Po vsaki SD je sledila vodena refleksija, kjer so pasivni opazovalci aktivnim udeležencem navajali dobre oziroma pravilne odlocitve ter analizirali komunikacijo in timsko sodelovanje pri reševanju igranega zapleta. Stališca in utemeljitve udeležencev smo povzeli v analizi PSPN (prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti; angl. Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats – SWOT). 


Rezultati 
Z izvedbo SD in situ smo bili prvi v slovenskem prostoru, ceprav je taka praksa v svetu znana že nekaj casa. Vsi udeleženci so bili z organizacijo in izvedbo SD zadovoljni. Kot ugoden element ucenja v sklopu SD so udeleženci navajali predvsem sistematicnost pristopa k reševanju zapleta, razporeditvi nalog in medsebojnemu usklajevanju. Prav tako so menili, da je izvedba v klinicnem okolju prednost, saj je bolj realisticna. Med elementi, ki so potrebni nadgrajevanja, so izpostavili predvsem komunikacijo, ki se jim je veckrat zdela nerazumljiva, zlasti ko se podajajo pisna in ustna navodila, pa tudi ko je šlo za navodila za aplikacijo zdravil, ki se jih v klinicni praksi redko uporablja. Opaziti je bilo tudi obcasne težave v komunikaciji znotraj tima. Med priložnosti za nadgradnjo izvedbe SD v prihodnje sodijo pricakovanja glede nadgradnje simulacijskih lutk, ki bodo v robotski obliki in bodo sposobne izvajati tudi smiselno komunikacijo, npr. odziv na bolecino. 

Vsak clan zdravstvenega tima k skupnemu cilju vedno prispeva svoj doprinos, ki pa glede na dnevno razpoloženje niha, kar predstavlja izziv za delovanje tima. Pomembno je, da so bili v sklopu razprave vsi udeleženci ovrednoteni enakovredno, torej med njimi ni obstajala hierarhija v odnosu zdravnik-medicinska sestra. Na ta nacin so bile prepoznane enakovredne vloge vseh clanov zdravstvenega tima, ki doprinesejo k celoviti obravnavi v perinatalnem zdravstvenem varstvu. 

Razprava 
Klinicno okolje je z vidika varnosti pacienta in kakovosti obravnave cedalje bolj zahtevno. Na podrocju zdravstvene in babiške nege ima izkustveno ucenje pri tem pomembno vlogo. Zaposleni lahko teoreticno znanje pretvorijo v prakticno znanje v realnem klinicnem okolju, kjer ga lahko preverjeno dopolnjujejo ali izpopolnjujejo. 
Glede prvega raziskovalnega vprašanja so bili udeleženci mnenja, da lahko s periodicnim izvajanjem SD pripomoremo k ucinkovitemu reševanju zapletov v klinicnem okolju ne glede na trajanje ali na vrsto zapleta. Simulacija klinicnega zapleta omogoca ponovitve razlicnih pristopov in obravnav v varnem in nadzorovanem okolju. Ce pride pri izvedbi do napake, imajo udeleženci možnost razprave, preverjanja znanja in ucenja pravilnega postopanja. Na ta nacin poleg poklicnih znanj krepimo tudi osebnostne kvalitete posameznika. Simulacije, ki vkljucujejo uporabo simulacijskih lutk, temeljijo na scenarijih, s katerimi se zaposleni srecujejo v svojih klinicnih okoljih.12 Vsebine torej izhajajo iz potreb po nadgrajevanju znanja in spretnosti, vcasih pa se pokaže, da so dovolj že logisticni ukrepi, da bi kakovost zdravstvene obravnave dvignili na višjo raven. 
Glede drugega raziskovalnega vprašanja smo ugotovili, da je vecja verjetnost nastanka konflikta pogojena z nejasno komunikacijo, ne pa tudi z nacinom reševanjem akutnega zapleta. Ponekod v tujini so simulacije zato sestavni del ucnega nacrta že v dodiplomskem izobraževanju zdravstvene in babiške nege.5,7 
Glede tretjega raziskovalnega vprašanja smo ugotovili, da ravno razpršenost starostne strukture krepi odnose znotraj tima in prepoznavanje vlog pri reševanju zapleta. Zaradi individualnega pristopa in celovite obravnave bi bilo potrebno SD izvajati obdobno, da bi bolje ohranjali kakovost zdravstvenih storitev. Pri tem je glavni problem pomanjkanje kadra zdravstvene in babiške nege v klinicnem okolju. Izvajanje SD pridobiva pomen tudi zaradi krepitve interdisciplinarnih odnosov.13 Številni zapleti, zlasti tisti, ki so akutni in življenje ogrožajoci, namrec zahtevajo aktivno sodelovanje vseh clanov zdravstvenega tima. 

Zakljucek 
Preverjanje znanja zaposlenih v klinicnih okoljih s pomocjo simulacijskih delavnic postaja uveljavljena metoda izboljševanja tehnik reševanja akutnih zapletov tudi na podrocju perinatologije. Za optimalno izvedbo so potrebni trije glavni elementi: simulacijska oprema, okolje in usposobljen kader. Tak nacin preverjanja znanja predstavlja ucinkovito in varno metodo za boljšo strokovno usposobljenost zaposlenih v zdravstveni in babiški negi. 
Reference 
1. Karnjuš I, Pucer P: Simulacije – sodobna metoda ucenja in poucevanja v zdravstveni negi in babištvu. Obz Zdr Neg 2012; 46(1): 57-66. 
https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2869/ 2801 (25. 11. 2023) 
2. Tosello B, Blanc J, Kelway C, et al: Medical simulation as a tool in the training of perinatal professionals. Ginecol Obstet Fertil Senol 2018; 46(6): 530-539. 
https://doi.org/10.1016/j.gofs.2018.04.003 
3. Karnjuš I, Prosen M, Licen S: Vpeljava simulacij kot sodobne metode ucenja in poucevanja na dodiplomskem študiju zdravstvene nege: opisna raziskava. J Elem Edu 2020; 13(Spec Iss): 9-24. 
https://doi.org/10.18690/rei.13.Special.9-24.2020 
4. Sami AY, Nabel AY, Amatullah A: Simulation-based training to improve obstetric/perinatal nurses competency in managing obstetric emergencies in Saudi Arabia. Int J Car Sci 2019; 12(3): 1788-1795. 
https://internationaljournalofcaringsciences.org/docs/5 2_nabeel_original_12_3.pdf (25. 11. 2023) 
5. Farrar Highfield ME, Scharf-Swaller C, Chu L: Effect of nurse-led review plus simulation on obstetric/perinatal nurses' self-assessed knowledge and confidence. Nur Wom Heal 2017; 20(6): 568-581. 
https://doi.org/10.1016/j.nwh.2016.10.007 
6. Abd Elhakam EM, Elshabory NE, Shehata NS: Effect of simulation-based training on maternity nurses' performance and self-efficacy regarding management of preeclampsia. Evid-Based Nurs Res 2022; 4(3): 34-45. 
7. Amatullah AF: Using interprofessional simulation-based training to improve management of obstetrics emergencies: a systematic review. Clin Sim Nurs 2018; 14: 45-53. 
https://doi.org/10.1016/j.ecns.2017.10.014 

8. Erjavec K, Knavs N, Bedencic K: Communication in interprofessional health care teams from the perspective of patients and staff. J Health Sci 2022; 12(1): 29-37. 
https://doi.org/10.17532/jhsci.2022.1591 

9. Kreps GL: Communication and effective interprofessional health care teams. Int Arch Nurs Heal Care 2016; 2(3): 1-6. 
https://doi.org/10.23937/2469-5823/1510051 

10. Colman N, Patera A, Hebber KB: Promoting teamwork for rapid response teams through simulation training. J Contin Educ Nurs 2019; 50(11): 523-528. 
https://doi.org/10.3928/00220124-20191015-09 
11. O'Daniel M, Rosenstein AH: Professional communication and team collabortation. In: Hughes RG (ed.), Patient safety and quality: an evidence-based handbook for nurses. Rockville 2008: US Agency for Healthcare Research and Quality; 2–272-2–284. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK2637/ (25. 11. 2023) 
12. Olubummo C: The use of simulation to increase critical thinking of perinatal nurses in the care of preeclampsia patients. POJ Nurs Prac Res 2017; 1(2): 1­7. https://academicworks.cuny.edu/cgi/viewcontent.cgi?a rticle=1129&context=kb_pubs (25. 11. 2023) 
13. Khader KA: Effect of simulation on nurses' knowledge, skills, confidence and critical thinking. Int J Curr Res 2016; 8(4): 29602-29605. https://www.academia.edu/28025664/effect_of_simul ation_on_nurses_knowledge_skills_confidence (25. 11. 2023). 

• Bilten SDMI 

Andrej Kastrin 
NetSlo '23: porocilo s VII. srecanja raziskovalcev s podrocja analize omrežij 


NetSlo '23: Report from the VII. Meeting of the Slovenian Network Analysis Researchers 
O srecanju 
Po dvoletnem premoru je 26. januarja na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani potekalo tradicionalno, letos že sedmo, Srecanje raziskovalcev s podrocja analize omrežij. Analiza omrežij – pogosto oznacena kot znanost 21. stoletja – je vsebinsko razvejano in izrazito interdisciplinarno podrocje raziskovanja. V preteklem stoletju je analiza omrežij botrovala nekaterim paradigmatskim miselnim preskokom v proucevanju kompleksnih socialnih sistemov. Kasneje je med drugim omogocila razumevanje zgradbe in mehanizmov delovanja svetovnega spleta. Danes analiza omrežij utira nova spoznanja v vedah o živem in pospešuje njihov razvoj. 
Prvo srecanje, takrat še pod imenom Mreženje slovenskih netvorkašev, se je odvilo leta 2015 na ljubljanski Fakulteti za racunalništvo in informatiko. Kasneje se je srecanje preimenovalo v NetSlo, po zgledu mednarodnih konferenc NetSci. Letošnji dogodek je potekal v organizaciji Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko na ljubljanski Medicinski fakulteti z materialno in financno pomocjo Fakultete za družbene vede ter novomeške Fakultete za informacijske študije. Srecanja se je udeležilo vec kot 70 udeležencev, nastopilo pa je sedem predavateljev iz Slovenije in tujine. Pester program se je nadaljeval z neformalnim druženjem in zakljucil s tradicionalno vecerjo pod Rožnikom. 
Z željo, da NetSlo približamo širši strokovni javnosti, v nadaljevanju predstavljamo povzetke prispevkov, vec informacij pa je na voljo na spletni strani NetSlo '23 (https://netslo.mf.uni-lj.si/). 

Povzetki 
Sistemska medicina in bolezenska omrežja (Damjana Rozman) 
Pojav visoko zmogljivih tehnologij ustvarja velike kolicine omskih podatkov, kar omogoca preucevanje organizmov na molekulski in celicni ravni. Kljub spektakularnemu napredku v pogenomskem obdobju ostaja vrzel med podatki in medicinskim znanjem ter še vecja vrzel med novim znanjem v smislu klinicne uporabnosti in koristi za bolnike. Še vedno trpimo zaradi vecfaktorskih bolezni, kjer ne poznamo vzrokov ali zdravil. Pogosto tudi ne vemo, kako motnje na molekulski ravni vplivajo na bolezenske fenotipe. Fenotipske znacilnosti organizma so namrec dolocene s prepletenimi reakcijami presnovnih in signalnih poti, kar lahko opišemo kot biološka omrežja oziroma sisteme. Za višje razvite organizme, kot je clovek, je izjemno težko preuciti vse njihove procese in vivo ali in vitro. Zato so se razvila številna racunska orodja, kot so npr. modeli na ravni genoma, ki nam olajšajo vpogled v delovanje kompleksnih bioloških omrežij. Razumevanje, kako so posamezni geni in drugi molekulski dejavniki vkljuceni v patogenezo, je temeljni del posamezniku prilagojene medicine. Pri tem je nujno uporabiti celostne, sistemske pristope, saj geni in njihovi produkti ne delujejo vsak zase, temvec usklajeno. Govorimo lahko 
o pristopih sistemske medicine oziroma medicine omrežij, ki predstavlja novo trans-disciplinarno podrocje. Cloveško telo obravnava kot sistem, sestavljen iz vec delov, s kompleksnimi odnosi na vec ravneh, ki je integrirano tudi v okolje. Raziskovanje s pristopi sistemske medicine pomeni razumevanje in združevanje konceptov, ki prihajajo iz diametralno razlicnih podrocij, vkljucno z medicino, biokemijo, biologijo, fiziko, statistiko, modeliranjem in simulacijo ter znanostjo o podatkih, vse vec pa je tudi eticnih in pravnih dilem. Pri delu s cloveškimi vzorci ali samo s cloveškimi podatki je treba vedno uveljavljati eticna pravila in spoštovati zasebnost. V okviru predavanja bo predstavljenih nekaj primerov študija omrežij pri boleznih jeter, ki se lahko razlikujejo tudi med spoloma. Predstavljeni bodo pristopi, ki preko poznavanja bioloških omrežij lahko privedejo do opredelitve novih bolezenskih biooznacevalcev ali možnih tarc za zdravljenje. 
Analiza omrežij casovnega razvoja seizmicne aktivnosti (Romi Koželj) 

Potres je naravni pojav, ki nastane kot posledica notranje Zemljine dinamike globoko pod površjem in ga z današnjim znanjem še ni mogoce napovedati. V raziskavi poizkušamo z uporabo omrežne znanosti pridobiti nova znanja o znacilnostih in razvoju seizmicne aktivnosti skozi cas. Implementiramo in med seboj primerjamo razlicne modele omrežij, ki temeljijo na interakciji med potresi v casu in kraju ter na predpostavki o podobnostih potresne aktivnosti na izbranih geografskih obmocjih. Iz omrežij, ki jih konstruiramo v vec manjših zaporednih casovnih oknih, izracunamo nabor znacilk ter prikažemo njihovo spreminjanje skozi cas. Na koncu z uporabo modela ARIMA za napovedovanje casovnih vrst preverimo, ali je iz dobljenih vzorcev moc sklepati o znacilnostih seizmicnega dogajanja v prihodnosti. Analiza dobljenih omrežij ter generiranih casovnih vrst pokaže, da preko vecine obravnavanih omrežij dobimo zanesljiv in predvidljiv odziv vrednosti v casovnih vrstah. Iz rezultatov napovedovanja vrednosti casovnih vrst je razvidno, da oblike casovnih vrst, predvsem v intervalih, v katerih se zgodi mocnejši potres, z uporabljenim modelom ARIMA ne moremo dobro napovedati. 
Publicisticna raziskovalna uspešnost slovenskih doktorjev znanosti (Katarina Rojko) 

Prvi del predstavitve bo vkljuceval izsledke raziskave publicisticne raziskovalne uspešnosti slovenskih doktorjev znanosti s poudarkom na vpliv Bolonjske reforme, drugi pa izsledke raziskave te uspešnosti s poudarkom na posamezne znanstvene discipline. Vzorec zajema vse, ki so od leta 2007 oz. 1991 doktorirali, a za vsakega le obdobje dve leti pred in dve oz. sedem let po letu doktoriranja. Njihova publicisticna uspešnost je analizirana upoštevajoc produktivnost, sodelovanje in neodvisnost od mentorja. Rezultati prvega dela raziskave kažejo, da razlike med predbolonjskimi in bolonjskimi doktoranti niso vidne pri polovici indikatorjev, je pa vseeno opazen negativen trend. Drugi del raziskave, ki je med indikatorji iskal tudi korelacije, vkljucil podatke o citatih, zajel daljše casovno obdobje (28 generacij ter prvih 10 let kariere) in raziskovalce razdelil v 234 disciplin, pa je razkril v vecini pricakovane razlike med disciplinami po vseh kazalnikih. Identificirani so bili tudi vecinoma podobni trendi—zmanjševanje produktivnosti ter neodvisnosti, a vedno vec sodelovanja in citatov. 
Analiza slovenskega košcka Twitterja (Marko Plahuta) 
Raziskovanje družabnega omrežja Twitter je zanimivo tako z vidika besedilnega rudarjenja po vsebinah objav kot tudi z vidika analize strukturnih lastnosti omrežja samega in proucevanja njegovega razvoja v casu. V prispevku avtor obravnava podatkovne tehnologije, ki jih uporablja za zbiranje, shranjevanje, analizo in vizualizacijo omrežja Twitter. Omrežje trenutno sestavlja okrog 28.000 uporabniških imen in vec kot 90 milijonov tvitov. V nadaljevanju avtor predstavi metapodatkovno shemo, ki jo uporablja za gradnjo omrežje in opiše algoritem za ugotavljanje spremembe uporabniškega imena uporabnika. Posebej obravnava dileme, na katere mora podatkovni analitik odgovoriti ob zajemu omrežja, npr. kolikšna je vrednost retvita v primerjavi z neposrednim odgovorom ali pa kako vrednotimo pripisan kljucnik v odnosu do dodanega URL naslova. V tem okviru predstavi tudi shemo, ki jo uporablja za uteževanje povezav v svoji zbirki. Drugi del predstavitve avtor zacne s kratkim uvodov v dve tehniki za vlaganje besed (word2vec) oz. vozlišc omrežja (node2vec) v vektorski prostor. Na izbranih primerih iz slovenske tvitosfere prednosti uporabe vektorskih vložitev tudi nazorno ilustrira; predstavi primere grucenja po uporabniških imenih, domenah, ter politicni in tematski sorodnosti tvitov. 
Struktura slovenske politicne razprave na Twitterju (Luka Jesenšek) 
Z metodami za analizo socialnih omrežij preucujem strukturo slovenske politicne razprave n a spletnem družbenem omrežju Twitter pred volitvami v Evropski parlament 2019. Opisujem omrežje 2867 uporabnikov in 40.670 objav (tvitov), središcne uporabnike, pretok informacij prek posredovanih objav (retvitov), skupnosti uporabnikov in širjenje medijskih vsebin na platformi. Med najaktivnejšimi uporabniki prevladujejo širši javnosti manj znani posamezniki, med najvplivnejšimi pa politicne stranke, politiki in znane osebnosti. Polarizacija mocno zaznamuje pretok informacij v omrežju: analiza retvitov, vzorci komuniciranja in analiza deljenih vsebin kažejo na obstoj jasno dolocenih, mnenjsko homogenih skupnosti. Uporabniki Twitterja pogosteje komunicirajo z osebami, s katerimi si delijo podobna prepricanja, pogosteje delijo vsebine, ki prihajajo iz njihovih skupnosti ter pogosteje vkljucujejo povezave do vsebin, ki se skladajo z njihovimi pogledi. Medijske vsebine se pretežno razširjajo znotraj skupnosti uporabnikov in ne preko celotnega omrežja, znotraj razlicnih skupnosti pa se razširjajo medijske vsebine iz razlicnih virov. Politiki imajo velik vpliv na širjenje vsebin znotraj svojih skupnosti, a niso med središcnimi uporabniki, ki bi spodbujali komunikacijo med razlicnimi deli omrežja. 

Stress knowledge map: from knowledge graph to Boolean modelling (Carissa Bleker) 
With pressure on global food security set to increase due to a growing human population and the increasingly apparent effect of climate change on agriculture, our understanding of the complexity of plant responses to biotic and abiotic stressors is becoming ever more important. Knowledge on molecular processes occurring within the plant cell is currently scattered across various sources, and thus not easily accessible for analysis or modelling. Stress Knowledge Map (SKM, https://skm.nib.si/) is an attempt at integrating this dispersed information into a freely available resource. The types of entities (nodes) within SKM include genes and gene products, complexes, and metabolites, connected to one another via molecular interactions. Implemented in a Neo4j database, and translated to a number of standard formats, it supports the interactive exploration of its contents, and represents a basis for various modelling approaches. While the topology of Stress Knowledge Map is well described, many detailed kinetics are lacking, making classical dynamical modelling impractical. Instead, Boolean networks and Boolean modelling allows for the analysis of complex systems without the need for detailed mechanistic knowledge. In a Boolean network, nodes are assigned one of two states: »active« or »inactive«, defined from a set of regulator nodes. Realistically, the nodes have a degree of activity, and are not merely »active« or »inactive«. To model this, the functions in Boolean space can be translated to qualitative ODEs with the use of various transforms. We developed a Python package (BoolDog) that can read in regulatory networks, as well as Boolean networks; run Boolean simulations and steady state analysis; transform the Boolean network to continuous ODEs; and run continuous simulations. The package is designed to be interoperable and easily extendable. 
From causal networks to adverse outcome pathways (Vid Modic) 
A decade ago, adverse outcome pathways (AOPs) and networks of AOPs have been put forward as a tool for organizing toxicological knowledge across different levels of biological organization, from the initial interaction of chemicals with the biological system (molecular initiating event) to the individual and population level effects relevant for environmental risk assessment (adverse outcome). There are currently only around 500 AOPs in the AOP-Wiki, which don't even closely cover all the different ways in which chemicals can adversely affect biological systems. Today we will present a semiautomatic approach for development of AOPs from causal toxicological networks (CTNs), which are available on the CausalBioNet database. The approach, demonstrated on a developmental neurotoxicity networks, includes additional curation of the CTN, removal of disconnected part of the networks and feedback loops, and separations into simple paths (candidate AOPs). In the second part we will show how to perform a weight of evidence analysis of an example pathway, which is necessary before such pathways are used in regulation of chemical safety. 
Zahvala 
Zapisal Andrej Kastrin (Univerza v Ljubljani), clan organizacijskega odbora, zahvaljujoc in v imenu vseh ostalih clanov: Gorazd Drevenšek (Univerza v Ljubljani, Univerza na Primorskem), Nataša Kejžar (Univerza v Ljubljani), Petra Kralj Novak (Institut Jožef Stefan, Central European University) in Zoran Levnajic (Fakulteta za informacijske študije, Institut Jožef Stefan). 
. Infor Med Slov 2023; 28(1-2): 44-46 
• Bilten SDMI 
Boštjan Žvanut, Ema Dornik 

MI'23 – Trajnostna digitalna prihodnost zdravstva: porocilo s srecanja Sekcije za informatiko v zdravstveni negi – SIZN 2023 


MI'23 – Sustainable Digital Future for Health Care: Report from the Meeting of the Nursing Informatics Interest Group – SIZN 2023 
O srecanju 

Tradicionalno srecanje clanov Sekcije za informatiko v zdravstveni negi (SIZN), ki deluje pri Slovenskem društvu za medicinsko informatiko (SDMI), je se odvijalo 10. novembra 2023 v Termah Zrece. Strokovno srecanje je potekalo pod naslovom MI'23 »Trajnostna digitalna prihodnost zdravstva«.  
Ponosni smo na obsežen program sekcije SIZN, saj je zajemal kar 20 predstavitev. Slišali smo zanimive vsebine, ki jih v nadaljevanju povzemamo po vrstnem redu v programu. Izvirni povzetki so objavljeni v zborniku izvleckov srecanja MI'23. 

Povzetki 
Vladislav Rajkovic: Bo umetna inteligenca zdravstvo obrnila na glavo? 

Taka in podobna vprašanja si zastavljamo ob osupljivih rezultatih umetne inteligence (UI). Generativni sistemi UI, kot je npr. GPT, ki poganja Chat GPT, presenecajo tudi vrhunske strokovnjake s tega podrocja. Prepletajo se strah in velika pricakovanja, cesto prevelika. Res pa je, da z novo tehnologijo lahko delamo stvari, ki jih doslej nismo mogli, oz. jih delamo bolje kot doslej. Na mnogih podrocjih nas racunalnik prekaša, tudi v zdravstvu. V prispevku bomo nasloviti nekatere spremembe, ki jih prinaša UI v pogledu dela zdravstvenih delavcev in opolnomocenja pacienta. Kako uporabiti UI kot kopilota vsem deležnikom v zdravstvu? Poseben izziv so podatki o pacientu, ki jih lahko zbiramo sproti s številnimi, tudi nosljivimi napravami. Po naši zakonodaji je lastnik teh podatkov pacient in si jih lahko obdeluje po lastni volji. To bi lahko pomenilo pomemben premik od zdravljenja bolezenskih stanj k njihovemu preprecevanju. 
Nino Fijacko, Lucija Gosak, Daniel Vinojcic, Jana Dragar, Tilen Štiftar, Špela Metlicar, Gregor Štiglic: Razvoj 360 stopinjskega videoposnetka v navidezni resnicnosti na tematiko temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe 
Tristo šestdeset stopinjski videoposnetki v navidezni resnicnosti ponujajo uporabniku poglobljeno doživetje podane ucne vsebine iz zdravstva. Namen prispevka je prikazati razvoj 360-stopinjskega videoposnetka v navidezni resnicnosti z interakcijami za ucenje temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe. V okviru projekta »Uporabnost in vpliv poglobljene tehnologije pri izobraževanju zdravstvenega kadra« smo na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru z uporabo 360-stopinjske kamere posneli videoposnetek, ki simulira izvenbolnišnicni nenadni srcni zastoj pri odrasli osebi. V 360-stopinjskemu videoposnetku v navidezni resnicnosti nastopajo trije igralci. Ena oseba (t. i. avatar) z navodili vodi ostala dva igralca skozi korake temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe z uporabo simulacijske lutke in avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Videoposnetku smo dodali 19 interakcij v petih razlicnih aktivnostih: »izbira pravilnega odgovora« (n = 6), »vec izbir« (n = 3), »povleci in spusti« (n = 5), »drži / ne drži« (n = 2) in »interaktivna tocka« (n = 3), na katere uporabnik odgovarja z uporabo ocal za navidezno resnicnost (Oculus Quest 
2) in dveh kontrolnikov. Tristo šestdeset stopinjski videoposnetki v navidezni resnicnosti ponujajo interaktivno in poglobljeno metodo ucenja postopkov in posegov v zdravstveni negi, ki bi lahko vplivala na uporabnikovo stopnjo znanja in vešcin iz podanih ucnih vsebin. 

Uroš Višic: Izvedba simulacijskih delavnic za zaposlene v zdravstveni in babiški negi v perinatologiji 
Reševanje nujnih stanj v sodobnem porodništvu za ustrezno obravnavo in pravocasno prepoznavanje in ukrepanje zahteva simulacjsko ucenje. Najpogostejša stanja, s katerimi se srecamo na Oddelku za intenzivno perinatalno medicino, so poporodna krvavitev, preeklampsija, eklampticni napad in anafilakticna reakcija. Najpogostejši dejavnik neupešnega reševanja zapleta je komunikacija oz. konflikt, ki nastopi med clani tima. Izvedli smo štiri delavnice in situ, to je poporodno krvavitev, eklampticni napad pri nosecnici, eklampticni napad pri otrocnici in anafilakticen šok. Oblikovali smo štiri ekipe; vsi udeleženci so bili clani Oddelka za intenzivno perinatalno medicino Klinicnega oddelka za perinatologijo UKC Ljubljana. Anesteziolog in ginekolog sta podajala navodila preko racunalnika in simulirala zaplet pri lutki. Prva ekipa je bila zadolžena, da prepozna zaplet in reagira, druga pa je opazovala. Preverjali smo komunikacijske sposobnosti ter ukrepanje glede na veljavne smernice in standarde. Simulacija in situ poleg napredka posameznika razkrije tudi morebitne sistemske, logisticne ali strokovne pomanjkljivosti ter komunikacijske težave znotraj ekipe. Sledila je vodena refleksija, kjer so udeleženci prepoznavali dobre odlocitve ter analizirali delo sodelavcev. Namen izvedbe delavnice ni samo izboljšanje znanja, spretnosti in vešcin, ampak tudi krepitev odnosov in prepoznavanje pravilnih postopanj. Treningi takih intervencij pripomorejo k pravocasnemu prepoznavanju in reševanju stanj. 
Uroš Višic, Bojana Strmec: Digitalizacija spremljanja plodovih srcnih utripov v perinatalnem zdravstvenem varstvu 
Plodove srcne utripe spremljamo med drugim s kardiotokografom (CTG), ki snema tudi mišicni tonus maternice ter njene kontrakcije pred in med porodom. S centralnim monitoringom izvajamo telemetrijsko ali kabelsko spremljanje iz sistemov CTG. Vec monitorjev je lahko povezanih na enoten monitor, ki prikazuje vec krivulj hkrati. Dostop je lahko vecuporabniški, na lokaciji ali oddaljen. Spremljamo lahko meritve z razlicnimi amplitudami, s podrobnim pregledom in sledenjem krivulji posameznega porodnega poteka porodnice. Pridobljene podatke lahko zbiramo, analiziramo, dopolnjujemo, spreminjamo parametre in opozorila ter dopolnjujemo bazo z informacijami, ki jih shranjujemo. Na ta nacin lahko že prepoznamo osnovne motnje reaktivnosti, frekvence in variabilnosti. V Porodnišnici Ljubljana izvajamo centralni monitoring plodovih srcnih utripov od prihoda porodnice v porodni blok do poroda. Centralni monitoring omogoca okvirno sledenje dogajanju tudi, kadar zdravstveno osebje v sobi ni prisotno. Kljub nadzoru s pomocjo centralnega monitoringa sta pregled in ocena napredovanja poroda ostajata kljucna. Centralni monitoring spremljanja plodovih srcnih utripov predstavlja sodobno telemedicinsko rešitev nadzorovanja v klinicnem okolju. 
Nino Fijacko, Špela Metlicar: Pregled resnih iger na podrocju urgentne medicine 
Resne igre lahko opredelimo kot igre, pri katerih glavni namen ni zabava, ampak pridobivanje ter ohranjanje znanja na nacin, ki je za sodobnega uporabnika zanimiv in dostopen. Namen prispevka je prikazati mobilne aplikacije v obliki resnih iger na podrocju izobraževanja iz urgentne medicine. V juniju 2023 smo s kljucnima besedama »medical simulation« poiskali mobilne aplikacije v spletni trgovini »App Store«. Vkljucili smo brezplacne mobilne aplikacije s podrocja urgentne medicine, kjer igralec v vlogi zdravstvenega delavca obravnava pacienta. Identificirali smo 204 mobilne aplikacije, v podrobno analizo pa smo jih uvrstili pet (2,5 %). Vse analizirane mobilne aplikacije omogocajo pridobivanje anamneze, izvajanje telesnega pregleda in preiskav ter postavljanje diagnoze. Tri od petih dajejo možnost apliciranja zdravil in dve izvajanje drugih intervencij, kot je vzpostavljanje arterijskega in venskega dostopa. Pacient je tekom celotne simulacije viden pri dveh aplikacijah, pri ostalih pa so podani samo njegovi podatki in fotografija. Skoraj vse analizirane aplikacije (4 / 5) imajo omejeno število brezplacnih primerov ali funkcij. Mobilne aplikacije v obliki resnih iger predstavljajo novo obliko ucenja v urgentni medicini, saj omogocajo kriticno razmišljanje in ucenje v varnem okolju, kjer so napake dovoljene ali celo zaželene, saj se igralec iz njih lahko uci in pridobi dragocene izkušnje. 
Eva Pišljar, Jana Knez: Model za oceno tveganja ogroženosti novorojencka takoj po porodu 
Umrljivost novorojenckov je javnozdravstveni problem po vsem svetu. Vecina vseh smrti novorojenckov (75 %) se zgodi v prvem tednu življenja, približno 1 milijon novorojenckov pa umre v prvih 24 urah. Umrljivost novorojenckov je mogoce zmanjšati le z vecjim poznavanjem dejavnikov tveganja, ki ogrožajo vitalno prognozo ploda ali novorojencka. Takoj po porodu babica ali medicinska sestra vzame novorojencka in po temeljitem pregledu izvede Apgarjevo oceno. Elementi ocene po Apgarju vkljucujejo barvo, srcni utrip, reflekse, mišicni tonus in dihanje. Tockovanje po Apgarju je namenjeno oceni znakov hemodinamskega kompromisa, kot so cianoza, hipoperfuzija, bradikardija, hipotonija, depresija dihanja ali apneja. Oceno se izvaja v prvi in peti minuti po porodu. V primeru nizke ocene je potrebno takojšnje oživljanje novorojencka. Za model odlocanja sva povzeli Apgarjevo lestvico in jo digitalizirali. Osredotocili sva se na tri sklope, preko katerih lahko ugotovimo stopnjo tveganja ogroženosti novorojencka takoj po rojstvu: vitalne funkcije, izgled novorojencka in pH vrednost krvi. Glavna pridobitev sistema odlocanja je sistematicno opazovanje in pregledovanje kazalnikov tveganja, kar lahko omogoca hitrejše prepoznavanje in ukrepanje ob poslabšanju zdravstvenega stanja novorojencka takoj po porodu. 
Darja Fridau, Cvetka Krel, Sebastjan Bevc: Skrb za pacienta pri uporabi elektronskega zapisa zdravstvene nege: sistematicni pregled literature 

Uporaba elektronskega zapisa zdravstvene nege (EZZN) lahko vpliva na izboljšanje komunikacije, dostop do informacij, klinicno odlocanje ter kakovost in varnost obravnave. Toda ob uporabi EZZN se pojavljajo tudi težave, kot so kognitivne obremenitve, motena izmenjava informacij in osredotocenost na delo z racunalnikom. Namen raziskave je bil ugotoviti ucinek vkljucitve skrbi za pacienta pri uporabi elektronskega zapisa zdravstvene nege v praksi. Pregled literature smo izvedli izveden v podatkovnih zbirkah PubMed in ScienceDirect s pomocjo iskalnega niza »electronic nursing record system« ali »electronic medical record« ali »electronic health record« in »caring in nursing«. Kriterij za koncno analizo je bil polna dostopnost clankov z ustrezno tematiko v angleškem jeziku. Za prikaz poteka pregleda literature smo uporabili diagram PRISMA. Po pregledu 452 zadetkov smo v koncno analizo vkljucili 12 zadetkov. Med njimi je bilo 5 kvalitativnih in 7 kvantitativnih raziskav. Raziskave potrjujejo povezavo med casom implementacije EZZN, ucinkovitostjo uporabe in zadovoljstvom z njegovo uporabo. Uporaba teorij zdravstvene nege, ki temeljijo na skrbi za pacienta, tudi pri uporabi EZZN doprinese k boljši interakciji medicinske sestre s pacientom in obravnavi njegovih potreb. EZZN v primerjavi s papirnimi zapisi ponuja natancnejše, bolj dostopne in pravocasne informacije za zagotavljanje varne in kakovostne obravnave. 
Nino Fijacko, Daniel Vinojcic, Gregor Štiglic, Špela Metlicar: Ucenje vešcin temeljnih postopkov oživljanja odrasle osebe z resno mobilno igro 
Vešcine s podrocja izvajanja temeljnih postopkov oživljanja (TPO) odrasle osebe se po porocanju raziskav v veliki vecini izgubi po šestih mesecih po prvem usposabljanju. Randomizirana študija s kontrolno skupino, ki je bila deležna odložene obravnave, je bila zasnovana z namenom raziskati, ali uporaba resne mobilne igre (RMI) v domacem okolju vpliva na ohranitev vešcin za pravilno postavitev rok za izvajanje stisov prsnega koša pri odraslih. Podatki so bili zbrani z uporabo simulacijske lutke. Ocenjevanje je potekalo na zacetku študije in po dveh ter štirih tednih. V študiji so sodelovali študenti zdravstvene nege iz Slovenije (N = 43). V intervencijski skupini (n = 22) se je delež pravilnega položaja rok za izvajanje stisov prsnega koša izboljšal iz 83 % ob zacetnem ocenjevanju na 88 % po dveh tednih igranja RMI v domacem okolju. Znanje se je nato ohranilo med 2. in 4. tednom po igranju RMI (90 %). V kontrolni skupini se je delež pravilnega položaja rok za izvajanje stisov prsnega koša zmanjšal iz 77 % na 70 % v dveh tednih. Med drugim in cetrtim tednom, ko je bila kontrolna skupina deležna odložene obravnave (uporaba RMI v domacem okolju), se je položaj rok za izvajanje stisov prsnega koša izboljšal na 77 %. RMI predstavljajo ucinkovit ucni pripomocek za ucenje vešcin iz TPO odrasle osebe. 
Adrijana Svenšek, Lucija Gosak, Leon Kopitar, Gregor Štiglic: Uporaba merilnika za neprekinjeno merjenje glukoze v krvi kot oskrba pacientov na daljavo 
Merilniki za neprekinjeno merjenje glukoze v krvi predstavljajo pomembno orodje za pomoc pacientom pri nadzoru sladkorne bolezni s prilagoditvijo življenjskega sloga, motiviranjem pacientov, izboljšanjem samooskrbe ter doprinosu k celostni obravnavi in s tem zmanjšanju ogroženosti za srcno­žilne bolezni. Pandemija koronavirusne bolezni je povzrocila nenaden premik k oskrbi pacientov na daljavo. Digitalno zdravje zmanjša pogostost obiskov pacientov v ambulantah družinske medicine. Namen pregleda trga je bil predstaviti merilnike za neprekinjeno merjenje glukoze v krvi. V spletnem iskalniku Google smo z uporabo iskalnega niza »continuous glucose monitoring (CGM)« pridobili podatke o merilnikih, ki so razpoložljivi na trgu. Našli smo 14 zadetkov. Ob prvem pregledu opisov naprav smo izlocili tiste, ki se uporabljajo za nekontinuirano preverjanje glukoze iz prsta (8 / 14; 57 %). Sledilo je izlocanje glede na dostopnost in trenutno uporabo na trgu. Tako smo zbrali štiri (29 %) proizvajalce na tem podrocju: Dexcom, Medtronic, Freestyle Libre in Eversense. Vrednosti glukoze v krvi se samodejno zbirajo, naložijo in so dostopne izvajalcem ter zagotavljajo podatke za vodenje odlocanja o zdravljenju ter življenjskemu slogu. Taki podatki so lahko pomembno orodje za pomoc pri nadzoru sladkorne bolezni, motivaciji za zdrav življenjski slog in doseganje boljših rezultatov, zlasti kadar se uporabljajo v oskrbi pacienta na daljavo. 

Nena Kodermac, Melita Peršolja: Zadovoljstvo pacientov s storitvijo eZdravje v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica 
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo uporabnikov izbrane bolnišnice s sistemom eZdravje in kakšne pomanjkljivosti opazijo. V raziskavi je sodelovalo 319 nakljucno izbranih pacientov v cakalnicah Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica v obdobju enega meseca v letu 2022. Vprašalnik je vseboval 15 (odprtih in zaprtih) vprašanj. Ugotovili smo, da so uporabniki zadovoljni s storitvami eZdravja. Starejši pacienti potrebujejo pomoc druge osebe pri eNarocanju in se raje narocajo preko telefona. Uporabniki izberejo bolnišnico, ki jim je najbližje. Najbolj so zadovoljni s storitvijo obvešcanja o pregledu. Uporabniki so prav tako zadovoljni z eReceptom, ker jim prihrani cas. Sklepamo, da sistem eZdravja predstavlja napredek v zdravstvu in uporabniki so z njim v splošnem zadovoljni. Upoštevati pa je treba, da storitve potrebuje tudi starejše prebivalstvo, zato je pomembno ohraniti telefonski center. Na podlagi rezultatov raziskave sklepamo, da je potrebno celotno prebivalstvo bolje ozavestiti o možnostih uporabe e-storitev. 
Boštjan Žvanut, Patrik Pucer, Anže Mihelic, Kaja Prislan Mihelic, Igor Bernik, Simon Vrhovec: Izpostavljenost starejših odraslih kibernetskim grožnjam 
Starejši odrasli so zaradi narašcajoce uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) vse bolj ogroženi. Žal se omejeni problematiki ne posveca dovolj pozornosti. Eden od ciljev projekta »e@ser | Varna uporaba pametnih naprav med starejšimi: Nasproti na izobraževanju temeljeci prevenciji kibernetske kriminalitete« je zato ugotoviti, katero sodobno IKT uporabljajo starejši odrasli ter njihovo dejansko izpostavljenost kibernetskim grožnjam. Obsežnemu pregled literature so sledili intervjuji s starejšimi odraslimi ter fokusna skupina s strokovnjaki za informacijsko varnost in strokovnjaki, ki delajo s starejšimi odraslimi. Izsledki naše študije kažejo, da so starejši odrasli izpostavljeni razlicnim kibernetskim grožnjam, ne glede na to, v kolikšni meri uporabljajo pametne naprave. Številni starejši odrasli se ne opredeljujejo kot uporabniki, vendar so kljub temu izpostavljeni razlicnim grožnjam, ki se pojavijo pri uporabi sodobnih pametnih naprav. Naše ugotovitve pozivajo k nadaljnjim ukrepom za pomoc tej populaciji. Starejši odrasli, še posebej tisti brez zanesljive socialne podpore, so najbolj izpostavljeni tem grožnjam. V mnogih primerih so medicinske sestre njihova edina podpora. Zato predlagamo, da bi morale medicinske sestre razširiti svoje vešcine in kompetence na podrocjih pametnih naprav in informacijske varnosti, da bi lahko bolje pomagale omenjeni populaciji. 
Adisa Tokmakovic: Ocena delirija pri pacientih na intenzivni terapiji 
Akutna zmedenost ali delirij je pogost sindrom v enotah intenzivne nege. Gre za nevrovedenjsko motnjo, ki je premalo diagnosticirana in zdravljena, ceprav je potencialno reverzibilna in preprecljiva. Delirij je posledica socasnega delovanja razlicnih dejavnikov, ki se lahko pojavijo že pred sprejemom v enoto intenzivne terapije. Razširjenost delirija med kriticno bolnimi je odvisna od resnosti bolezni in uporabljenih diagnosticnih metod. S pomocjo odlocitvenega modela želimo pravocasno prepoznati tveganja in ogroženost za pojavo delirija. S tem modelom bi medicinska sestra lažje prišla do zakljucka, kako ogrožen je pacient in kako pri tem ustrezno ukrepati. Za oceno tveganja smo uporabili vecparametrski model za odlocanje, izdelan s pomocjo programa DEXi. Za pripravo odlocitvenega modela je bilo uporabljeno vecparametrsko odlocanje, kjer smo skupno oceno razdelili na manjša podpoglavja za lažjo in tocnejšo oceno stanja. Posamezne parametre ocenjevanja smo opredelili glede na literaturo in jih razvrstili v drevesno strukturo. Pri posameznem parametru smo dolocili uteži, dolocali zaloge vrednosti in funkcije koristnosti. Model odlocanja bi bilo potrebno dodelati, vendar je lahko dobro podporno sredstvo medicinskim sestram tako za opazovanje kot za usmerjanje pozornosti k potencialno ogroženim ter sistematicno spremljanje in izboljševanje odlocitev. 
Simona Hvalic Touzery, Mojca Šetinc: Sprejemanje pametnih tehnologij med medicinskimi sestrami: študija obsega 
V zdravstvu in sistemih dolgotrajne oskrbe postaja uporaba pametnih tehnologij neizbežna. Med pametne tehnologije uvršcamo raznolike tehnološke rešitve za ohranjanje in krepitev zdravja ter vecjo varnost in samostojnost uporabnikov, ki jim posledicno olajšajo tudi vkljucevanje v družbo. Hkrati tehnologija vpliva tudi na prakso zdravstvene nege. Kljub temu je malo znanega o sprejemanju pametnih tehnologij med medicinskimi sestrami, ki delajo s starejšimi osebami izven klinicnega okolja. Cilj predstavljenega petstopenjskega pregleda literature je bil odpraviti to vrzel v znanju. Decembra 2022 smo izvedli obsežno iskanje po sedmih bibliografskih podatkovnih zbirkah (MEDLINE, CINAHL, PubMED, Scopus, Proquest, APA PsycArticles, SocINDEX) in sivi literaturi, na podlagi katerega smo po vnaprej dolocenih kriterijih izbrali 27 publikacij, objavljenih med letoma 2007 in 2022. Na podlagi vsebinske analize, ki smo jo izvedli s pomocjo programa ATLAS.ti 9, smo prepoznali pet kategorij dejavnikov sprejemanja: organizacijske dejavnike, dejavnike, vezane na medicinsko sestro, tehnološke dejavnike, socialni vpliv ter dejavnike, vezane na pacienta. Osredotocenost na pacienta je bila rdeca nit vseh skupin dejavnikov. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na sprejemanje pametnih tehnologij s strani medicinskih sester pri oskrbi starejših oseb zunaj klinicnega okolja. V prihodnje bi bilo potrebno preuciti dejavnike, ki vplivajo na sprejemanje pametnih tehnologij s strani medicinskih sester pred njihovo uporabo. 
Anže Mihelic, Ana Guzej, Ina Hennen, Boštjan Žvanut: Uporaba domacih socialnih robotov med starejšimi odraslimi v Sloveniji in Nemciji 
Socialni roboti so že dlje casa predmet raziskovalnega zanimanja. Ti roboti so do neke mere sposobni interakcije in komunikacije z ljudmi ter drugimi avtonomnimi napravami in upoštevanja družbenih pravil. Napredek na podrocju strojnega ucenja in robotike je omogocil, da so domaci socialni roboti vse bolj dosegljivi. Gre za robote, ki so razmeroma preprosti za upravljanje, cenovno dosegljivi in na voljo za nakup širši javnosti. Starejšim odraslim lahko predstavljajo družabnika ali preprostega pomocnika, ceprav imajo domaci socialni roboti mocno omejene funkcionalne sposobnosti pomoci. Pretekle študije so raziskovale potencial domacih socialnih robotov v gospodinjstvih, redke pa so se ukvarjale s sprejemanjem domacih socialnih robotov med starejšimi. Da bi zapolnili to vrzel, smo opravili intervjuje z 21 starejšimi odraslimi v Sloveniji in Nemciji. Raziskava se je osredotocala na domace socialne robote, kot so npr. Amazon Astro, Vector 2.0 in Segway Loomo. Rezultati nakazujejo na prepoznavanje prakticnih koristi, ki jih nudijo glede varnosti, zasebnosti in varstva podatkov. Na splošno so starejši izrazili odprtost za sprejem socialnih robotov, hkrati pa poudarili potrebo po previdnosti in odgovorni uporabi povezanih naprav. 
Mojca Poredoš, Bojana Filej, Jerneja Meža, Barbara Smrke, Tamara Štemberger Kolnik: Uporaba platforme Padlet in visokokakovostnih izobraževalnih videoposnetkov za spodbujanje obrnjenega ucenja in medvrstniškega ucenja 
Uporaba digitalnih tehnologij kot ucnih orodij pri poucevanju v zdravstveni negi je med pandemijo hitro narašcala. Ucitelji so potrebovali veliko podpore pri ucenju novih ucnih metod ter usposabljanja za uporabo razlicnih platform in digitalnih orodij za izvajanje pouka. Digitalne tehnologije omogocajo razlicne oblike poucevanja. V projektu Digitalno izobraževanje v zdravstveni negi (Digital education in nursing – DEN) smo preizkusili obrnjeno ucenje in ucenje s pomocjo platforme Padlet ter uporabo visokokakovostnih izobraževalnih videoposnetkov. Izvedli smo dve delavnici na podlagi videoposnetkov, kjer so sodelovali študentje iz petih držav (Slovenija, Švedska, Srbija, Makedonija in Hrvaška). Z uporabo orodja Mentimeter smo preverili ucinkovitost delavnice in zadovoljstvo študentov s tovrstnim poucevanjem. Študenti so izrazili veliko zadovoljstvo in poudarili pomen medsebojnega sodelovanja, ki je pomagalo pri ucenju tujega jezika, pridobivanju novih poklicnih perspektiv in primerjavi poklicnih usmeritev zdravstvene nege med državami. Glede na pozitiven odziv študentov je smiselno razmisliti o uporabi takih orodij tudi v prihodnosti. 
Cvetka Krel, Dominika Vrbnjak, Gregor Štiglic, Sebastjan Bevc: Skrb za pacienta pri tehnološko kompetentni uporabi elektronskega zapisa zdravstvene nege: kvalitativna raziskava 
Uporaba elektronskega zapisa zdravstvene nege (EZZN) je sestavni del obravnave pacienta. Ta mora omogocati dokumentiranje individualne in celostne obravnave. Pri obravnavi je bistvena skrb za pacienta in ne osredotocanje na uporabo EZZN. Namen raziskave je bil analizirati dejavnike, ki vplivajo na skrb za pacienta in tehnološko kompetentno uporabo EZZN. Izvedena je bila kvalitativna raziskava z uporabo metode utemeljene teorije. Podatki so bili zbrani s pomocjo delno strukturiranih intervjujev pri 10 medicinskih sestrah v štirih slovenskih bolnišnicah. Za analizo je bilo uporabljeno odprto, aksialno in selektivno kodiranje po priporocilih Corbin in Strauss s programsko opremo MAXQDA 2020. Glavna kategorija »skrb za pacienta pri tehnološko kompetentni uporabi EZZN« je vkljucevala kategorije 
(1) pomanjkljivosti pri uporabi EZZN; (2) pomanjkljivosti dokumentiranja obravnave; (3) tehnološka kompetentnost; (4) skrb za pacienta in dokumentiranje ter (5) dokumentiranje individualne in celostne obravnave pacienta za kakovostno in varno obravnavo pacienta. Ugotovili smo, da se uporaba EZZN osredotoca predvsem na dokumentiranje fizioloških potreb pacienta, psihološke in socialne potrebe pacienta se pa le delno dokumentirajo. Ustrezna tehnološka kompetentenost medicinskih sester zagotavlja ucinkovito, kriticno in odgovorno uporabo EZZN. Skrb za pacienta ne vpliva samo na varno in kakovostno obravnavo pacienta, ampak tudi na ustrezno uporabo EZZN in razvoj EZZN. 

Rok Drnovšek, Marija Milavec Kapun, Uroš Rajkovic: Veckriterijski ocenitveni model za izboljšano oceno tveganj v zdravstvu 
Zagotavljanje kakovosti v zdravstvu je ena temeljnih nalog sodobnih zdravstvenih organizacij, saj pomembno prispeva k uspešnosti zdravljenja in preživetju hospitaliziranih pacientov. Predstavljeno raziskovalno delo se osredotoca na oceno tveganj, ki je znotraj širšega koncepta obvladovanja tveganj ena izmed aktivnosti za zagotavljanje kakovosti v zdravstvu. Trenutno uporabljene metode za oceno tveganj v zdravstvu najpogosteje temeljijo na produktu dveh ali vec kriterijev ocene tveganj. Primer takšnega pristopa je matrika tveganj, ki temelji na zmnožku stopnje verjetnosti in resnosti posledic tveganja. Takšni pristopi so intuitivni, široko uporabni in preprosti za uporabo, vendar imajo nekatere pomembne pomanjkljivosti, kot so slaba obcutljivost, zanesljivost in veljavnost. Razvili smo veckriterijski ocenitveni model, ki omogoca bolj poglobljeno in objektivno oceno tveganja. Uporabili smo metodo Decision Expert (DEX) in prosto dostopno programsko opremo Dexi Suite – DexiWin. Za izdelavo modela smo uporabili pregled znanstvene literature, analizo dokumentov in klinicno znanje. Poleg podpore pri oceni tveganj, vecanja transparentnosti procesa ocenjevanja in upoštevanja hkratnega doprinosa vec kriterijev tveganja hkrati smo z ocenitvenim modelom omogocili tudi upoštevanje negotovosti pri oceni tveganj v zdravstvu. Naš pristop je široko uporaben in lahko pripomore k izboljšani oceni tveganj na razlicnih podrocjih, vendar zahteva nadaljnje raziskovalno delo s preizkušanjem in preverjanjem veljavnosti modela v dejanskih delovnih okoljih. 
Lucija Matic, Marija Milavec Kapun: Diapazon ljubezni in sovraštva digitalizacije v izobraževanju medicinskih sester 
Ucitelji na vseh ravneh izobraževanja sprejemajo digitalizacijo v vsem razponu od ocaranega navdušenja in takojšnje implementacije do kategoricnega odklanjanja in opominjanja na njeno preteco nevarnost. Ne glede na afinitete uciteljev zdravstvena stroka v oskrbo pacientov že vkljucuje robote, nanotehnologijo in umetno inteligenco, npr. pri operacijah, rehabilitaciji, priprav zdravil, diagnostikih idr. S tem ucitelje primora, da bodoce zdravstvene delavce izobražujejo za kakovostno in varno delo tudi z digitalnimi pristopi. Poslanstvo uciteljev je s pristopom, osredinjenim na študenta, spodbuditi razvoj kriticnega mišljenja in zavedanja o pomenu vseživljenjskega ucenja. To v povezovanju s klinicnim okoljem in raziskavami lahko vpliva na zmanjšanje varnostnih odklonov in tveganj ter s tem na dvig kakovosti in boljše izide zdravstvene oskrbe. Prispevek se osredotoca na prikaz primerov implementacije digitalnih tehnologij v izobraževanju bodocih medicinskih sester, ki je bila narejena pri simulaciji klinicnega okolja, medpredmetnem povezovanju, pripravi interaktivnih ucnih gradiv, podpori projektnemu delu, formativnem spremljanju in ocenjevanju idr. Našteto je bilo izvedeno na daljavo ali klasicno, kot tudi v razlicnih kombinacijah. Zaradi pomembnih prednosti digitalnih tehnologij je smiselno spodbujati njihovo uporabo, pri tem pa ohranjati umerjeno ozavešceno rabo ter pozorno spremljati in raziskovati njihove ucinke na zdravje in dobro pocutje vseh deležnikov v nastajajocih digitalnih ekosistemih v izobraževanju in zdravstvu. 
Ana Skubic, Tina Gogova: Sodobna tehnologija v enotah intenzivne terapije 
Zdravstvena nega kriticno obolelih v enotah intenzivne terapije predstavlja specificno in zahtevno podrocje dela za medicinske sestre, od katerih se pricakuje visoko raven znanja, dodatna specificna znanja in hitro odzivnost v primeru urgentnih situacij. Sodobne tehnološke rešitve se vedno bolj uporabljajo tudi v zdravstvu, zato nas je zanimalo, ali so tudi na podrocju zdravstvene obravnave pacientov intenzivni terapiji prisotna in v uporabi orodja, ki bi medicinskim sestram omogocila še hitrejšo prepoznavo poslabšanja stanja pacienta in potrebe po ukrepanju. Izveden je bil pregled literature preko portala DiKul. Vkljuceni so bili clanki s to tematiko v slovenskem in angleškem jeziku, objavljeni od leta 2017 do 2023. V literaturi smo zaznali prisotnost in vpliv tehnologije v enotah intenzivne terapije v povezavi z izboljšanjem monitoringa pacientov, vendar kljub sodobni tehnologiji breme medicinskih sester ostaja vecinoma nespremenjeno. Nekateri clanki navajajo, da dolocenim to predstavlja dodatno breme in stres zaradi neznanja o uporabi (cemur je vzrok pomanjkanje izobraževanja) ter pomanjkanja osebja. Glede na predstavljene potencialne pozitivne ucinke informacijsko-tehnoloških rešitev menimo, da je potrebno zaznane ovire medicinskih sester zaceti premagovati. Zato vidimo potrebo po aktivni vkljucitvi medicinskih sester v sooblikovanje sodobnih tehnoloških rešitev, saj menimo, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami moc tehnologije usmerijo v korist pacienta. 
Maja Klancnik Gruden, Andreja Mihelic Zajec: Priporocila za razvoj oziroma izboljšavo informacijskega sistema zdravstvene nege: integrativni pregled literature 

Uvod: V svetu je dokumentacijo zdravstvene nege, temeljeco na papirju, marsikje zamenjala elektronska dokumentacija zdravstvene nege, s katero pa zdravstvenimi delavci niso vedno najbolj zadovoljni. Cilj integrativnega pregleda literature je identificirati na dokazih podprta priporocila za izdelavo oziroma izboljšavo informacijskega sistema zdravstvene nege. Metode: Izvedli smo integrativni pregled literature v zbirkah Medline, Education Resource Information Center (ERIC) in Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL) with Full Text z uporabo kljucnih besed »nursing«, »documentation«, »electronic«, »record« ter logicnega operatorja AND. Vkljucili smo literaturo v angleškem jeziku, objavljeno v obdobju od 2005 do 2023, dostopno v polnem besedilu. Omejili smo se na znanstvena besedila. V integrativni pregled smo vkljucili tudi literaturo, pridobljeno iz referencnih seznamov. Uporabili smo tematsko analizo besedila. Rezultati: Od skupno 137 zadetkov je bilo s pomocjo PRISMA diagrama v koncno analizo vkljucenih 28 enot literature. Pregled raziskav je izlušcil vecje število priporocil, ki smo jih razdelili v dve glavni temi: strokovna in tehnicna priporocila. Razprava: Razvoj ucinkovitega in uporabnikom prijaznega informacijskega sistema zdravstvene nege mora upoštevati strokovna in tehnicna priporocila, da bo uporaben v praksi zdravstvene nege in bo zadovoljil potrebe koncnih uporabnikov. 

Zakljucek 
Kot vsako leto je tudi letos ob zakljucku rednega letnega strokovnega srecanja potekal sestanek clanov SIZN, kjer je predsednik sekcije Boštjan Žvanut najprej predstavil porocilo o delu SIZN za leto 2022. Nato so bili predstavljeni nacrti in usmeritve za nadaljnje delo SIZN. Komisija za oceno ustreznosti stalnega strokovnega izpopolnjevanja Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je s sklepom I-2023­1080-1080 programu SIZN dodelila 7 licencnih tock za pasivne udeležence in 11 licencnih tock za aktivne udeležence.  
Srecanje smo sklenili z naslednjimi zakljucki: 
Š 
Umetna inteligenca bo prej ali slej temeljito preoblikovala nacin, kako delujeta zdravstveni sektor in zdravstvena nega. 

Š 
Na podrocju ucenja in poucevanja zdravstvene nege se uspešno razvijajo številni novi pristopi (npr. simulacije s pomocjo resnih iger, simulacije na podrocju porodništva in platforma Padlet za spodbujanje obrnjenega ucenja). 

Š 
Pri uporabi elektronskih zdravstvenih zapisov je potrebno izpostaviti pomen doslednosti, varnosti in ucinkovitosti v digitalni dobi zdravstvenega upravljanja, še posebej z vodika kompetenc medicinskih sester. 

Š 
Izpostaviti je potrebno pomen kibernetske varnosti pri starejših odraslih kot primeru ranljive skupine, še posebej v primeru intenzivne uporabe IKT v zdravstvu in socialnem varstvu. 

Š 
Napredna analitika podatkov bi lahko izboljšala odlocitve v zdravstvu. 


Zahvala 
Zahvaljujemo se avtorjem, ki so s svojimi prispevki aktivno sodelovali na srecanju, ter vsem clanom SIZN, ki sodelujejo v naših aktivnostih. Iskrena hvala tudi SDMI, ki je omogocilo naše srecanje. 
Na naslednji strani sta sliki z udeleženci srecanja SIZN 2023. 
. Infor Med Slov 2023; 28(1-2): 47-54