♦	ALI BANČNO STOPICANJE NA MESTU ZAVIRA KREPITEV GOSPODARSKE AKTIVNOSTI?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
♦	ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN - ZFO1 STROŠKOVNI VIDIK PO PROGRAMSKI KLASIFIKACIJI
Žan Oplotnik, Boštjan Brezovnik
♦	STATISTIČNA PRILOGA	_
tO % □ 5
CD CD
ST. 434 MAREC 2011
EIPF
GOSPODARSKA GIBANJA
434
Ljubljana, marec 2011
UREDNIŠKI ODBOR:
Wilfried Altzinger, Wirtschaftsuniversität, Wien, Avstrija; Jani Beko, Univerza v Mariboru, Maribor; Velimir Bole, EIPF, Ljubljana; Enrico Colombatto, Universita di Torino, Italija; France Križanič, Ministrstvo za finance, Ljubljana; Jože Mencinger, EIPF, Ljubljana - urednik; Steve Pejovich, University of Texas, ZDA; Franjo Štiblar, EIPF, Ljubljana;
GOSPODARSKA GIBANJA objavljajo rezultate raziskovanj EIPF o tekočih gospodarskih dogajanjih. Prva številka je izšla junija 1971, od novembra istega leta pa izhajajo redno vsak mesec (z eno dvojno številko v letu). Do novembra 1974 so objavljala rezultate raziskovanj EIPF za Jugoslavijo in so bila pisana v srbohrvaščini. Od novembra 1974 do oktobra 1991, ko so prenehala izhajati, so rezultate raziskovanj za Jugoslavijo objavljala PRIVREDNA KRETANJA JUGOSLAVIJE, GOSPODARSKA GIBANJA pa so se omejevala na Slovenijo. Publikacijo od 2009 sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Pogoji naročila: Naročilo začenja z dogovorno določenim mesecem, naslednja leta se samodejno podaljšuje, konča pa z decembrom tistega leta, v katerem je bilo pisno odpovedano.
© 2011 EIPF, Ekonomski institut d.o.o., Ljubljana, p.p.1722, Prešernova 21, Tel: (01) 2521688, 2518776, 2518704; Fax: (01) 4256870; Elektronska pošta: INFO@EIPF.SI,
Domača stran: WWW.EIPF.SI ISSN številka: 0351-0360
Zaščita vključuje vsako reproduciranje, kopiranje, mikrofilmanje, ne glede na tehniko, celote in posameznih delov.
Tiskala tiskarna CICERO v 600 izvodih. Oblikovanje in priprava za tisk, Rogač RMV, d.o.o.
KAZALO
5
ALI BANČNO STOPICANJE NA MESTU ZAVIRA
KREPITEV GOSPODARSKE AKTIVNOSTI?	6
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
1.	Dinamika končnega trošenje se, verjetno, na začetku 2011 še naprej krepi	9
2.	Januarski skok blagovne menjave	11
3.	Optimizem le v storitvenih dejavnostih	11
4.	Industrijska produkcija januarja nekoliko nižja	13
5.	Skok tujega turističnega povpraševanja v januarju	14
6.	Umiritev rasti brezposelnosti	14
7.	Proizvajalčeve cene še pospešujejo	16
8.	Stroški dela so konec leta pospešili	18
9.	Dinamika javnofinančnih prihodkov se vse bolj krepi	21
10.	Bančno posredovanje stopica na mestu	22
11.	Januarski saldo tekoče bilance bolj negativen kot v enakem mesecu lani	23
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN - ZFO1
Stroškovni vidik po programski klasifikaciji	25
Žan Oplotnik, Boštjan Brezovnik
1.	Uvod	28
2.	Analiza agregatnih vrednosti primerne porabe in stroškov po občinah	32
3.	Analiza strukture izkazanih stroškov	37
4.	Sintezne ugotovitve in sklepi	41
STATISTIČNA PRILOGA	44
ALI BANČNO STOPICANJE NA MESTU ZAVIRA KREPITEV GOSPODARSKE AKTIVNOSTI?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
6
Dostopni podatki še ne omogočajo dokončne ocene dinamike končnega trošenja, razpoložljivi pa posredno kažejo, da je prišlo do okrepitve bolj dolgoročne dinamike končnega trošenja, ki postopoma prehiteva dinamiko v evro območju. Na takšen pospešek kaže tudi dinamika prihodkov v trgovini in gostinstvu ter marčevska pričakovanja. Visok januarski skok izvoza vrača blagovno menjavo na januarsko raven iz 2008, to je na raven pred krizo. Primanjkljaj je bil januarja podpovprečen; v menjavi z nečlanicami EU nastaja predvsem zaradi višjih cen surovin. Gospodarska klima se je v marcu nekoliko izboljšala; na izboljšanje je vplivalo povečanje zaupanja v storitvenih dejavnostih, zaupanje v predelovalnih dejavnostih je stagniralo, v trgovini na drobno in gradbeništvu pa je slabelo.
Po decembrskem skoku se je industrijska produkcija v januarju znižala. Znižanje je sezonske narave, saj se je produkcija trendno zviševala. Vrednost gradbenih del je bila v januarja višja kot decembra, vendar se je trendno krčenje nadaljevalo. Število turističnih nočitev se je januarja povečalo predvsem po zaslugi tujih turistov. Dinamika v prometnih panogah ostaja raznovrstna. Razmere na trgu dela so se po nekaj mesecih ekstremne rasti brezposelnosti začele umirjati; število iskalcev zaposlitve je marca upadlo.
Življenjski stroški so marca poskočili, tudi bolj dolgoročna dinamika se je opazno okrepila. Storitve so se tokrat podražile bolj kot blago; doslej so zaostajale. Industrijske cene so februarja zrasle; največ so k podražitvam prispevale dražje surovine. Po pričakovanjih naj bi cene producentov v naslednjih nekaj mesecih še naprej rasle, medtem ko naj bi cene na drobno ob še šibkem povpraševanju zaostajale. Svetovne cene surovin so se v marcu močno znižale, le surova nafta se je podražila. Plače so januarja padle; padec pa je bil manjši od sezonskega, dinamika še ne kaže večje pospešitve. Dinamika stroškov dela se je konec lanskega leta okrepila; v zadnjem četrtletju je bila medletna stopnja za več kot 2 odstotni točki višja kot v evro območju, še zlasti hitro so se povečevali stroški dela v predelovalni dejavnosti.
Dinamika javnofinančnih prihodkov se dolgoročno krepi; čeprav so se prihodki februarja občutno zmanjšali, so se marca spet močno povečali. Nihanja so povezana s spreminjanjem timinga vplačil; medletna primerjava četrtletnih podatkov kaže solidno povečanje
prihodkov tako od neposrednih kot tudi od posrednih davkov. Zmanjševanje kreditov nefinančnim korporacijam se je januarja zaustavilo, februarja so stagnirali, medletna stopnja pa je postala negativna. Krediti prebivalstvu so se nekoliko zmanjšali. Bančno posredovanje posojilnih skladov, ki je bilo v času krize v Sloveniji boljše kot v evro območju, se je po juniju 2010 popolnoma zaustavilo; agregatna raven aktive bank stagnira že osem mesecev na ravni, ki je približno 5 % višja od ravni konec 2008. Obrestne mere se kljub pričakovanemu povečanju zaenkrat niso občutno spremenile. Lanskoletni primanjkljaj na tekočem računu je bil s približno 400 milijoni evrov za četrtino manjši kot leto prej. K zmanjšanju primanjkljaja sta največ prispevala manjši primanjkljaj na računu dohodkov in presežek na računu tekočih transferov. Priliv kapitala prek neposrednih naložb je znašal pol milijarde evrov, leto prej je bil tolikšen odliv. Tokovi naložb v vrednostne papirje (prilivi) in tokovi ostalih naložb (odlivi) so se lani občutno umirili. Bruto zunanji dolg se je konec leta približal 41 milijardam evrov, neto dolg pa je presegel 11 milijard.
7
* * *
DOES STAGNATION OF BANKING ACTIVITY HINDER RESTORATION OF ECONOMIC ACTIVITY?
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar Robert Volčjak
Data do not yet enable definitive estimation of final demand dynamics, available data, however, at least indirectly, indicate longer a run strengthening in the dynamics of final demand which gradually outruns the dynamics in the euro area. This is confirmed by the dynamics in retail trade and hotel-keeping and by business expectations in March. High jump of exports in January brings export level back to the level in January 2008, thus to the pre crisis level. Trade deficit in January was below monthly average; the deficit with the countries outside EU was to a great extent caused by high prices of raw materials. Business climate improved slightly in March; the improvement was due to increased confidence in services; the confidence in manufacturing and retail trade stagnated, the confidence in construction dropped.
In January, industrial production decreased. The decrease was mainly seasonal and the trend dynamics remained positive. The value of construction works in January over passed the level in December, seasonally adjusted data however indicate that the contraction continued. Number of tourist in January increased considerably, mainly due to foreign tourists. The dynamics in different transport branches diverges. The situation in the labor market calmed after extreme growth in the second part of 2010, number of job seekers decreased in March..
Costs of livingjumped considerably in March; the longer run dynamics strengthened as well. The prices of services grew faster than prices of goods; the opposite was the case before. Producers prices increased in February; the increases of raw material prices contributed most to expansion. According to expectations producers prices will continue to grow while growth of retail sale prices will be hindered by still weak demand. The world prices of raw material, except prices of oil, decreased in March. In January, wages dropped; the drop was however below normal seasonal value. Wage dynamics has not changed much. The dynamics of labor costs strengthened at the end of 2010; the rate of growth in the last quarter was more than 2 percentage points above euro area average, the increase of labor costs was particularly strong in manufacturing.
8
The dynamics of public revenues strengthened gradually despite its decrease in February which was countered by increase in March. Oscillations are linked to timing of payments; yearly dynamics of quarterly data indicate a rather solid increase of revenues both of direct and indirect taxes. The decrease of credits to non-financial corporations ended in January, it was followed by stagnation in February, and yearly change became negative. Credits to households decreased slightly. Banking activity which was in the crisis better than in the euro zone, stopped after June 2010; the level of banks assets has stagnated for eight months at the level which is 5 percent higher than at the end of 2008. Despite opposite expectations interest rates have not yet changed. The deficit on the current account in 2010 which amounted to 400 millions € was lower than in 2009. The lower deficit on the income account and surplus on the transfer account contributed most. Inflow of capital through FDI amounted to half a billion €, contrary to similar outflow in 2009. The flows of capital in the form of portfolio investments (inflow) and other investments (outflow) calmed down considerably compared to 2009. Gross foreign debt at the end of 2010 reached 41 billions €, net foreign debt 11 billions.
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Dinamika končnega trošenje se, verjetno, na začetku 2011 še naprej krepi
Dostopni podatki ne omogočajo celotne ocene dinamike končnega trošenja za januar. Dostopni so delni podatki o dinamiki trošenja prebivalstva, izdatkih širše države za blago in storitve ter izvoznem trošenju. Razpoložljivi podatki kažejo, da je v prvih dveh mesecih letos verjetno prišlo do povečanje bolj dolgoročne dinamike končnega trošenja (brez investicij) glede na zadnje četrtletje, realno za 2-3 točke letno.
9
Trošenje prebivalstva se je v zadnjih dveh četrtletjih 2010 okrepilo, v obeh je naraščalo nominalno po medletnih stopnjah preko 4 %. Ker je rast prihodkov trgovine na drobno in gostinstva močno odvisna od dinamike trošenja prebivalstva, si oglejmo dinamiko prihodkov v trgovini na drobno in gostinstvu kot indikatorja dinamike trošenja prebivalstva.
Trgovina na drobno
Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Deflacionirani in desezonirani prihodki v trgovini na drobno; medletne stopnje rasti
Vir: Eurostat
Opomba: Desezonirani prihodki gostinstva; medletne stopnje rasti
Dinamika realnih prihodkov trgovine na drobno kaže, da se je od sredine 2010 dalje medletna rast povečala na okoli 3 % (kar približno ustreza omenjenemu povečanju medletne dinamike nominalnega trošenja prebivalstva). V tem obdobju je rast realnih prihodkov tudi prehitela ustrezno dinamiko v evro območju za približno 0.8 odstotne točke letno. V prvih dveh mesecih letos se je realno trošenje v trgovini na drobno še okrepilo, v povprečju na 4.4 % letno, in prehitelo rast realnega trošenja v evro območju za preko 4 odstotne točke letno. Pospeševanje rasti (realnega trošenja) v gostinstvu in ustrezno prehitevanje evro območja je bilo še nekaj večje kot v trgovini na drobno (če upoštevamo, da je bila rast cen storitev v drugi polovici 2010 manj kot 1 % letno). Tudi v gostinstvu se je dinamika prihodkov v začetku letošnjega leta še povečala. Sklepamo lahko, da se je bolj dolgoročna dinamika trošenje prebivalstva v prvih dveh mesecih letos glede na zadnje četrtletje 2010 še okrepila.
Pri oceni tekočega trošenja širše države za blago in storitve v prvih mesecih letos manjkajo podatki za občine. Če ocenimo medletno dinamiko tekočega trošenja za blago in storitve širše države z dinamiko ustreznega trošenja državnega proračuna, zdravstvene blagajne in pokojninske blagajne, lahko zaključimo, da je tekoče trošenje za blago in storitve širše države v prvih dveh mesecih leto naraščalo (realno) po medletni stopnji rasti okoli 6.8 %.
Izvozno trošenje je pospešilo na začetku leta, medletna stopnja izvoza blaga se je tako povečala na skoraj 25 % letno, realno na prek 10 %, saj se je že v zadnjem četrtletju lani bolj dolgoročna (medletna) rast izvoznih cen povzpela (z okoli 5 % v tretjem četrtletju) na več kot 10 %.
Če sodimo po marčevskih pričakovanjih gospodarstva, lahko rečemo, da se bo končno trošenje v nekaj naslednjih mesecih še naprej počasi (tako kot v razdobju po 2010/II) krepilo. Pričakovanja v predelovalni dejavnosti namreč kažejo, da pričakovana dinamika povpraševanje, še zlasti izvoznega, presega pričakovanja v evro območju, in da se še naprej počasi krepi, Medtem se pričakovanja v storitvenih sektorjih, ki so sicer enako močna kot v evro območju, prav tako še naprej počasi krepijo, vendar še niso dosegla dolgoletnega povprečja pričakovane dinamike. Istočasno pa pričakovana dinamika prodaje v trgovin na drobno stagnira na ravni dolgoletnega povprečja.
11
2. Januarski skok blagovne menjave
Visok januarski skok izvoza je odličen znak, čeprav slovensko blagovno menjavo vrača le na približno raven pred negativnimi učinki krize to je na raven januarja 2008. Povečanje skupnega letnega izvoza v 2010 za 14 % v primerjavi z 2009 namreč še ni moglo izničiti padca prek 26 % v 2009 v primerjavi z 2008. Letošnja januarska vrednost izvoza je tudi neobičajno večja od lanske decembrske, kar je lahko povezano tudi s prazniki in načinom statistične evidence. Hkrati se je enako povečal tudi januarski uvoz, tako da blagovni saldo ostaja negativen, čeprav je primanjkljaj tipično januarsko podpovprečen.
Skupni izvoz je bil januarja 2011 1522 milijonov €, kar je 24.9 % več kot januarja 2010, uvoz je znašal 1589 milijonov € (25.0 % več), kar daje primanjkljaj 68 milijonov € oziroma relativno ugodno 95.8 % pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v članice EU 1167 milijonov € (25.1 % več kot v enakem mesecu lani), prejem blaga iz EU 1208 milijonov € (povečanje za 22.4 %), kar da primanjkljaj 41 milijonov €. V menjavi z nečlanicami EU je bil januarski izvoz 354 milijonov € (povečanje 24.2 %), uvoz presenetljivih 382 milijonov € (povečanje kar 34 %, povezano tudi z višjimi cenami uvoženih energentov), kar tudi pomeni primanjkljaj 27 milijonov €.
3. Optimizem le v storitvenih dejavnostih
Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je gospodarska klima v marcu izboljšala za 1 odstotno točko glede na predhodni mesec, od marca lani je višja za 9 odstotnih točk, hkrati pa je njen kazalnik še za 6 odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. Na zvišanje njegove vrednosti je vplivalo predvsem zvišanje vrednosti kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih.
Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila marca za 1 odstotno točko nižja kot predhodni mesec, glede na marec lani je bila njegova vrednost višja za 9 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa za 6 odstotnih točk. Pričakovanja za naslednje tri mesece so se nekoliko znižala, razen kazalnika pričakovanih cen in pričakovanega izvoza.
Naročila v predelovalni dejavnosti
Vir: Eurostat
Optimizem se je vrnil v storitvene dejavnosti, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v marcu 2011 za 6 odstotnih točk višja kot predhodni mesec, v primerjavi s marcem lanskega leta pa je bila njegova vrednost višja za 16 odstotnih točk in hkrati za 15 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Največ, približno dve petini, podjetij v storitvenih dejavnostih je kot omejitev navedlo nezadostno povpraševanje, tri desetine podjetij pa je navedlo finančne ovire.
Ankete SURS-a prav tako kažejo, da se je vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v marcu 2011 znižala za 15 odstotnih točk glede na predhodni mesec, glede na marec lani pa je bil kazalnik višji za eno odstotno točko. V marcu 2011 je bil delež tistih podjetij v sektorju, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 44 %, kar 49 % podjetij je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi, za 41 % podjetij v trgovini na drobno pa so omejitev pomenili visoki stroški dela.
Zaupanje ponovno kopni v gradbeništvu, saj je vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v marcu v primerjavi s predhodnim mesecem nižja za eno odstotno točko, v primerjavi z lanskim marcem pa je bila višja za 11 odstotnih točk, hkrati pa je bila še vedno za 39 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja v povprečju prav tako niso ugodna. Med gradbenimi podjetji je bilo v marcu kar 59 % takih, ki so za omejitev navedla nezadostno povpraševanje, 51 % podjetij je kot omejitev navedlo veliko konkurenco v panogi, tretjina gradbenih podjetij pa visoke stroške.
Gospodarska klima se v splošnem izboljšuje po celotni EU27. Po podatkih Eurostata so se v marcu naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec poprej zvišala za dobre štiri odstotne točke, glede na marec lani pa so višja za dobrih 31 odstotnih točk. Glede na februar
so se v marcu za 1,1 odstotne točke znižala naročila v gradbeništvu, medtem ko so se pričakovanja v trgovini na drobno popravila in sicer za 5,8 odstotnih točk. Splošni poslovni optimizem se je v marcu v celotni sedemindvajseterici zvišal in sicer za dobri dve odstotni točki.
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija januarja nekoliko nižja
13
Po decembrskem skoku se je industrijska produkcija v januarju znižala. Po podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v mesecu januarju letos 3,5 % nižja kot v decembru lani, impulzni trend pa kaže, da se je v januarju industrijska produkcija zviševala po stopnji 0,60 %. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v januarju za 2,4 % manjše kot v lanskem januarju.
Dejavnost rudarstva se je v letošnjem januarju zmanjšala za skoraj 22 % glede na december 2010, v primerjavi z januarjem 2010 pa se je rudarstvo skrčilo za 1,2 %.
Aktivnost v predelovalnih dejavnostih se je glede na mesec poprej v januarju skrčila za 2,8 %, glede na januar 2010 povečala za skoraj 14 %, impulzni trend pa kaže, da so se v januarju predelovalne dejavnosti zviševale po stopnji 0,55 %.
V januarju se je aktivnost sektorja oskrba z elektriko, plinom in vodo glede na predhodni mesec zmanjšala za 4,7 %, glede na lanski januar pa je bila produkcija tega sektorja višja za dobrih šest odstotkov.
Produkcija v januarju v primerjavi s predhodnim mesecem je bila za 2,6 % nižja v proizvodnji proizvodov za vmesno porabo in prav tako nižja, za poldrugi odstotek, v proizvodnji proizvodov za investicije, medtem ko je bila v proizvodnji proizvodov za široko porabo za 1,1 % višja.
Podatki Eurostata kažejo, da se je v januarju glede na december lani industrijska produkcija povečala za 0,6 % v EU27, na območju evra pa za 0,3 %. Glede na januar lansko leto pa se je v letošnjem januarju industrijska produkcija v EU27 povečala za 6,8 %, na območju evra pa za 6,6 %. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija januarja letos glede na december lani zrasla v štirinajstih državah, padla pa v petih. Največji upad industrijske produkcije so zabeležili na Portugalskem (-4,2 %), največji porast pa na Malti (6,0 %)
5. Skok tujega turističnega povpraševanja v januarju
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih januarja, za skoraj 4 % višja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v decembru lani in za 17 % nižja kot v januarju lani. Vrednost gradbenih del na stavbah je bila nižja za 17 %, na gradbenih inženirskih objektih pa za 13 %. Impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže, da je v januarju letošnjega leta sektor gradbeništva upadal po mesečni stopnji 2,23 %.
Število turističnih prenočitev se, po podatkih SURS-a za januar, povečuje. Januarja je bilo prenočitev 4,9 % več kot v enakem mesecu leta 2010, skupno število prenočitev pa se je zviševalo po mesečni stopnji 1,79 %. Tuje turistično povpraševanje je poskočilo, saj je bilo januarja število turističnih prenočitev tujih gostov glede na januar 2010 večje za 8,6 %. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v januarju kaže pozitivno rast po stopnji 1,88 %. Število prenočitev domačih gostov se je v letošnjem januarju le pičlo povečalo in sicer za 0,1 % glede na enak mesec v lanskem letu.
Podatki SURS-a o transportu za januar kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 2,6 % manj, v zračnem prevozu pa za 3 % več potnikov kot v januarju lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za 5,5 % manjše, v zračnem prevozu pa za 9,5 % večje. V cestnem mestnem prevozu je bilo januarja prepeljanih za dobrih šest odstotkov več potnikov kot v istem mesecu 2010. Potniški promet na brniškem letališču se je januarja glede na januar 2010 zmanjšal za 0,1 %. V pomorskem prevozu je bilo v januarju prepeljanega za 5,4 % manj blaga in opravljenih za slabih pet odstotkov več tonskih kilometrov kot januarja lani. Blagovni promet v pristaniščih je bil v januarju za 3,6 % manjši, na brniškem letališču pa za osmino večji kot v januarju lani.
6. Umiritev rasti brezposelnosti
Razmere na trgu dela so se (ponovno) nekoliko umirile. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v januarju povečalo na 935998 oziroma za več kot 7000 oseb glede na mesec prej, glede na lanski januar pa se število praktično ni spremenilo. V januarju je bilo v Sloveniji 820866 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na december 2010 se je število delovno aktivnih povečalo za 1891 oseb, glede na januar lanskega leta pa zmanjšalo za 1,8 %. Med zaposlenimi osebami je bilo dobrih 92 % zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je od januarja lani zmanjšalo 2,3 %. Število zaposlenih pri fizičnih osebah pa se je glede na januar 2010 zmanjšalo za nekaj več desetino. Med samozaposlenimi je bilo slabih 61 % samostojnih podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem mesecu januarju povečalo za 258, od januarja lani pa se je to število povečalo za 2 %.
Iskalci dela
število
110,000. 100,000_ 90,000 _ 80,000 _ 70,000 _ 60,000 _ 50,000
15
2010 2011
2005
2006
2007
2008
2009
Vir: ZRSZ
Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec meseca februarja registriranih 115608 brezposelnih, kar je »le« za 476 oseb oziroma 0,4 % več kot konec januarja ter za 15,9 % več kot ob koncu lanskega februarja. V februarju se je najbolj zmanjšalo število prijavljenih brezposelnih, ki so izgubili zaposlitev za določen čas. V marcu se je skupno število iskalcev dela znižalo na 113948 oziroma za 1.44 odstotka; vendar delo prek zavoda išče za 15.2 odstotka več iskalcev kot marca lani.
Na Zavodu za zaposlovanje se je februarja na novo prijavilo 7247 brezposelnih, kar je v primerjavi z januarjem upad za skoraj 55 %, v primerjavi z februarjem 2010 pa je bil priliv večji za 5,8 %. Skupni odliv iz brezposelnosti je v februarju letos štel 6771 brezposelnih oseb, od teh se je 4868 oseb zaposlilo, kar je 16 % manj kot januarja, v primerjavi z lanskim februarjem pa je bilo zaposlitev za 20,7 % več.
Po podatkih Eurostata je bila februarja 2011 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 9,9 %, kar je za 0,1 odstotne točke manj kot mesec poprej ter v februarju 2010. V celotni sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v februarju 9,5 % in se je glede na enak mesec lani zmanjšala za 0,1 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo februarja v EU27 23,1 milijona brezposelnih. Glede na isti mesec v letu 2010 se je brezposelnost zmanjšala v trinajstih in povišala v dvanajstih državah članicah Unije, od tega največ v Grčiji, Bolgariji in na Irskem.
CENE IN PLAČE
7. Proizvajalčeve cene še pospešujejo
Življenjski stroški so marca precej poskočili, za 1.6 %. Tudi bolj dolgoročna dinamika se je opazno povečala (medletna stopnja rasti je porasla na 1.9 %). Storitve so se tokrat bolj podražile kot blago (cene storitev so porasle so za 2 %, blaga pa le za 1.4 %).
Cene blaga, storitev in energije
16
20-, 151050-5-10-15-
Vir: Eurostat
Pripomba: medletne stopnje rasti harmoniziranega indeksa cen
2009
2010
2011
Največja povečanja cen so bila v skupinah obleke in obutve (11.4 %) in rekreacije in kulture (6.1 %). Povečanji cen obeh skupin sta bili tudi posledica sezonskih oziroma administrativnih sprememb. Takšno je bilo veliko povečanje v skupini obleke in obutve (zaradi novih-spomladanskih kolekcij) ter v skupini rekreacije in kulture (ponovno vračanje na staro vrednost RTV prispevka)
K skupnemu povečanju življenjskih stroškov je skok cen obleke in obutve prinesel polovico (0.8 točke), skok cen rekreacije in kulture pa dobro tretjino (0.6 točke).
Marca so se cene znižale v skupini alkoholnih pijač in tobaka, zdravja in izobraževanja. Vsa znižanja so bila majhna.
Porast cen, ki je primerljiv med državami EU, kaže harmoniziran indeks cen. Tako merjeno povečanje cen je bilo marca, navkljub velikemu povečanju cen, v Sloveniji še naprej nižje kot v evro območju (medletna rast harmoniziranega indeksa cen v Sloveniji je bila 2.4 %,
v evro območju pa 2.6 %). Podatek o osnovni inflaciji, ki ne obsega cen sveže hrane in energentov (ene in druge so močno odvisne od eksternih in sezonskih faktorjev), je dostopen do februarja, ko je bila medletna rast osnovne inflacije v Sloveniji še negativna, v evro območju pa je bila 1.2 %.
Industrijske cene so februarja porasle za 1.1 %. Bolj dolgoročna dinamika se je ponovno povečala; še več, njeno naraščanje se je pospešilo, medletna stopnja je februarja porasla že na 5.2 %, kar je za skoraj 0.8 točke več kot januarja. Od aprila lani, ko so proizvajalčeve cene začele pospeševati, se je zaradi naraščanja cen surovin dolgoročna dinamika cen proizvajalcev povečala že za 4.5 odstotne točke na letni ravni.
Povečanje cen proizvajalcev industrijskih proizvodov na domačem trgu je bilo enako kot pri skupnih proizvajalčevih cenah (1.1 %). Tudi bolj dolgoročna dinamika tega segmenta proizvajalčevih cen (medletna rast) pospešuje praktično v korak s skupnimi proizvajalčevimi cenami, februarja so bile že 4.8 % višje kot pred letom dni. Najhitreje naraščajo proizvajalčeve cene proizvodov, ki se proizvajajo za evro območje, februarja so porasle za 1.4 %, v zadnjem letu pa kar za 8.9 %!
Tako pri skupnih proizvajalčevih cenah kot pri proizvajalčevih cenah za domači trg še naprej daleč najhitreje naraščajo cene proizvodnje surovin (februarja so narasle za 2 % oziroma 1.5 %, v celem letu pa že za 9.3 % oziroma 8.9 %). Zaradi zelo ohlapnega investicijskega povpraševanja še naprej najpočasneje naraščajo proizvajalčeve cene investicijskega blaga.
Podatki o cenah proizvajalcev storitev so dostopni do konca leta 2010. Ker je domače povpraševanje, še zlasti investicijsko, še naprej zelo šibko, se aktivnost v storitvenih sektorjih (ki je precej več odvisna od domačega kot izvoznega povpraševanja) povečuje precej počasneje kot v industrijskih, zato je tudi rast cen proizvajalcev storitev precej počasnejša od rasti proizvajalčevih cen v industriji V zadnjem četrtletju so cene proizvajalcev storitev porasle za 0.2 %, v zadnjem letu pa za 0.4 %. Bolj dolgoročna dinamika cen proizvajalcev storitev je hitra le v sektorjih storitev, ki so bolj odvisni od izvoznega povpraševanja, najhitrejša je v zračnem in še zlasti pomorskem prometu, kjer dosega dinamiko proizvajalcev industrijskih proizvodov.
Pričakovane cene industrijskih proizvajalcev bodo verjetno v naslednjih nekaj mesecih še naprej hitro naraščale, saj se cenovna pričakovanja zadnje mesece v industriji izrazito povečujejo. Marca je raven cenovnih pričakovanj v predelovalni dejavnosti že dosegla najvišjo raven v zadnjih desetih letih, doseženo konec 2007 in na začetku 2008. Tudi takrat je proizvajalčeve cene poganjala eksplozivna rast cen svetovnih surovin. Stampedo pričakovanih proizvajalčevih cen je v EU vsaj tako hiter kot v Sloveniji.
Pričakovana dinamika cen blaga na drobno, če sodimo po cenovnih pričakovanjih v trgovini na drobno, je v začetku tega leta prav tako dosegla najvišjo raven v zadnjih desetih letih,
18
vendar naraščajoča dinamika ni tako stabilna kot pri proizvajalčevih cenah; marca so se, na primer, cenovna pričakovanja v trgovini na drobno zmanjšala na normalne vrednosti. Ker je še naprej domače trošenje relativno šibko, je večja pospešitev cen na drobno blaga (kot v 2007 in začetku 2008, ko je bilo gospodarstvo daleč pregreto) manj verjetna.
Počasno okrevanje povpraševanja po storitvah zadržuje tudi večje cenovne pritiske na cene storitev. Čeprav se cenovna pričakovanja v zadnjih mesecih krepijo tudi v storitvenih sektorjih, so pričakovanja v teh sektorjih šele marca dosegla dolgoročne povprečne vrednosti.
Svetovne cene surovin (v evrih) so se v zadnjem mesecu (do sredine marca) znižale za 5.6 %. Približno 2.8 odstotne točke je k temu zmanjšanju prispevala apreciacije tečaja evra v zadnjem mesecu. Najbolj so se pocenile neprehrambene kmetijske surovine (v evrih za približno 6.1 %), medtem ko so cene nafte (zaradi političnih razlogov) opazno porasle (v evrih se je sodček nafte West Texas podražil za približno 9 %). V zadnjem letu so se vse surovine podražile za 35.6 %. Najbolj so se podražile surovine neprehrambenih kmetijskih proizvodov, najmanj pa kovine (v evrih za približno 87 % oziroma 20 %).
8. Stroški dela so konec leta pospešili
Januarja so plače padle za 2.5 %. Celoten padec je bil manjši od sezonskega, saj se je medletna stopnja rasti povečala z 3.1 % decembra na 3.3 % januarja. Navkljub mesečnemu in medletnemu pospešku desezoniranih plač v januarju, pa bolj dolgoročna dinamika rasti plač, kot jo kažejo medletne stopnje rasti plač v četrtletjih, še ne kaže večje pospešitve. Medletna dinamika plač je namreč dosegla vrh v tretjem četrtletju lani, potem pa se je zmanjšala (na 3.3 %). Vendar najnovejši-januarski mesečni podatki kažejo, da bi po decembru lahko prišlo ponovno do obrata navzgor.
Januarja so se zmanjšale plače v vseh sektorjih razen v raznovrstnih poslovnih dejavnostih in izobraževanju, kjer so ostale nespremenjene. Navkljub padcu pa so v nekaterih sektorjih bolj dolgoročno (v medletnih primerjavah) plače opazno porasle, največ v kmetijstvu, gostinstvu, gradbeništvu in finančnih dejavnostih, kjer so plače v letu dni porasle za preko 5 %.
Stroški dela v predelovalni dejavnosti
19
Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Stroški dela; medletne stopnje rasti
Stroški dela v finančni dejavnosti
2008
2009
2010
16
%
2
8
4
0
2008
2009
2010
Vir: Eurostat; lastni izračuni Opomba: Stroški dela; medletne stopnje rasti
Stroški dela v javnih storitvah
Podatki o stroških dela so dostopni do konca 2010, ko se je njihova dinamika v Sloveniji ponovno opazno okrepila (glede na evro območje). Po 2009, ko je dinamika stroškov dela gospodarstva v Sloveniji rahlo zaostala za dinamiko v evro območju, so v 2010 stroški dela v Sloveniji prehiteli evro območje za, v povprečju, 1 odstotno točko na leto. V zadnjem četrtletju je bila medletna stopnja rasti stroškov dela v Sloveniji za preko 2 točki letno hitrejša kot v evro območju in je dosegla 4.5 %. Še zlasti hitro so se povečevali stroški dela v predelovalni dejavnosti, v celem letu 2010 so prehiteli stroške dela v evro območju za preko 2 odstotni točki (v letu 2009 celo za 2.5 odstotne točke), podobna je bila prednost Slovenije tudi v zadnjem četrtletju 2010.
V sektorjih finančnega posredništva in v državi so se stroški dela v 2010 gibali precej počasneje kot v evro območju. V finančnem posredništvu za okoli 2.5 odstotne točke počasnejši, v državi pa so stroški dela v lanskem letu zaostali za ustreznimi stroški dela v Nemčiji za 1.7 odstotne točke (podatki o stroških dela za evro območje niso dostopni). V obeh sektorjih je konec leta dinamika stroškov dela v Sloveniji pospešila, vendar je presegla tisto v tujini le v sektorjih finančnega posredništva.
FINANČNA GIBANJA
9. Dinamika javnofinančnih prihodkov se vse bolj krepi
Celotni javnofinančni prihodki so se februarja opazno zmanjšali. Podatki kažejo, da je verjetno prišlo do premika (v naprej) v timingu vplačil domačih davkov na blago in storitve. Zaradi premika vplačil domačih davkov je bila vsota fiskalnih prihodkov v prvih dveh mesecih letos praktično enaka kot lani. Povprečje rasti impulznega trenda pa je bil navkljub temu še pozitivno, torej so bolj dolgoročno javnofinančni prihodki tudi v povprečja prvih dveh mesecev še naprej naraščali. Takšen premik potrjujejo tudi podatki za marec, saj so se javnofinančni prihodki marca povečali za skoraj 17 %, približno tolikšno je bilo tudi medletno povečanje skupnih javnofinančnih prihodkov. Zaradi potencialnih premikov v timingu vplačil, ki so pogosti pri posrednih davkih, velja dodati, da vse bolj opazno izboljševanje dinamike javnofinančnih prihodkov potrjujejo tudi bolj agregirani podatki, tako so v prvem četrtletju letos skupni javnofinančni prihodki presegli lanskoletne za 5.3 %.
21
Neposredni davki in ostali prihodki so se februarja zmanjšali za slabih 20 milijonov € (3 %), vendar je bil padec v opazni meri sezonski, saj je bila bolj dolgoročna rast neposrednih davkov tudi februarja še naprej visoka (rast impulznega trenda je presegala 9 % letno). Nižja medletna stopnja je bila posledica predvsem še nespremenjenih tekočih (avansnih) davčnih obveznosti pri davku na dobiček (letni obračuni za 2010 še niso potrjeni) in dohodnini (nove dohodninske tekoče obveznosti še niso ocenjene). Pri davku na dobiček, na primer, je bil v prvih dveh mesecih letos donos približno 12 milijonov nižji od ustreznega donosa lani (tekoče davčne obveznosti so se letos obračunavale še po izkazu dobička v 2009, medtem ko so se v istem obdobju 2010 ravnale po ustreznem izkazu dobička v 2008).
Da se neposredni davki dolgoročno opazno krepijo, potrjujejo tudi najnovejši podatki za marec, ki kažejo podobno bolj dolgoročno dinamiko kot omenjena vrednost februarskega impulznega trenda. Marca je bila medletna stopnja pri davku na dohodek pravnih oseb prvikrat po začetku krize pozitivna (in enaka 14 %), pri dohodnini pa se je medletna stopnja povečala na 9.5 %!
Pri posrednih dajatvah sta se februarja obe najpomembnejši davčni obliki zmanjšali bolj od sezonskega zmanjšanja. Še zlasti močno so padle trošarine. Krčenje je bilo posledica premika v timingu vplačil, to ilustrira opazno povečanje davčnega donosa od davka na dodano vrednost na uvoz kakor tudi povečanje donosa obeh davčnih oblik, ki ga kažejo najnovejši-marčevski podatkih. Velja poudariti, da je davek na dodano vrednost od uvoza neodvisen od načina mesečnega vplačevanja in zato dobro merilo premika timinga vplačil pri drugih domačih davkih na blago in storitve. Davek na dodano vrednost od uvoza je februarja porasel za okoli 10 %; za še nekaj večji odstotek je presegel tudi ustrezen davčni donos iz leta 2010. Najnovejši-marčevski podatki za davek na dodano vrednost in trošarine
dodatno potrjujejo premik v februarju, saj so marčevske vrednosti pri obeh davčnih oblikah opazno presegle vrednosti v lanskem letu. Za povečanje robustnosti ocene bolj dolgoročne dinamike (za nevtralizacijo učinka premikanja timinga vplačil) je tudi pri posrednih davkih smiselno primerjati celotno prvo četrtletje letošnjega leta s tistim v 2010. Tako merjena bolj dolgoročna (medletna) dinamika je, tako pri trošarinah kot pri davku na dodano vrednost, v prvem četrtletju letos večja od 10 %!
22
10. Bančno posredovanje stopica na mestu
Januarja se je zmanjševanje kreditov v nefinančnih korporacijah začasno zaustavilo, krediti so se namreč povečali za 0.8 % (150 milijonov), tudi medletna stopnja se je malenkost popravila, na 0.6 %. Februarja pa so krediti nefinančnim korporacijam praktično stagnirali, medletna stopnja pa je prvikrat po začetku krize postala negativna, februarska raven kreditov se je torej spustila pod raven v februarju 2010!
Januarsko povečanje kreditov podjetjem se je v skupnem obsegu kreditov malo poznalo, saj je prišlo predvsem do spremembe strukture terjatev bank. Istočasno so se namreč zmanjšali krediti prebivalstvu in terjatve (vrednostni papirji) do države (skupno za približno 140 milijonov €). Podobna strukturna sprememba, le v obratni smeri, se je dogodila februarja, ko so se majhna povečanja kreditov prebivalstvu in državi dogodila ob praktično enakem padcu kreditov podjetjem.
Potrošniški krediti prebivalstvu še naprej stagnirajo na okoli 2.8 milijarde €, medtem ko se je rast stanovanjskih kreditov precej umirila. Januarja so se celo zmanjšali, v zadnjih šestih mesecih pa so naraščali precej počasneje kot v 2010, po okoli 10 % letno (do februarja 2011 so porasli za okoli 220 milijonov €).
Stagniranje posojilne aktivnosti bank, ki se je začelo po juliju 2010, ilustrira slika, na kateri je prikazana agregatna raven terjatev do nefinančnih korporacij, prebivalstva, nedenarnih finančnih posrednikov, zavarovalnic in pokojninskih skladov. Vrednosti so prikazane v deležu ravni terjatev na začetku krize (2008/12=1). Na dlani je, da je bilo bančno posredovanje posojilnih skladov v času krize v Sloveniji boljše kot v evro območju. Po 2010/6 pa se je bančno posredovanje posojilnih skladov popolnoma zaustavilo; agregatna raven terjatve (brez bank in države) stagnira že osem mesecev (!) na ravni, ki je približno 5 % višja od ravni konec 2008.
Depoziti podjetij so se po novembru opazno zmanjšali, za približno 200 milijonov € (4.7 %). Februarja so stagnirali, medtem ko se je njihova bolj dolgoročna dinamika popravila na 5.6 %. Depoziti prebivalstva so se po novembru sicer povečali za približno 300 milijonov € (2 %), vendar se njihova bolj dolgoročna dinamika še naprej zmanjšuje, februarja je padla na 3 %.
Vir: ECB; lastni izračuni Opomba: Terjatve bank, brez terjatev do monetarnih institucij in države, 2008/12 = 1.
Podatki o obrestnih merah za agregate bančnih instrumentov so dostopni do januarja. Obrestne mere so verjetno pred obratom, vendar se še naprej malo spreminjajo.
Posojila gospodinjstvom so po novembru ostala enako draga, tako v evro območju kot v Sloveniji. Potrošniški krediti so v Sloveniji še naprej za približno 0.7 točke cenejši kot v povprečju evro območja. Posojila podjetjem so se januarja v Sloveniji še pocenila (več za večje zneske, preko milijona), medtem ko se v evro območju že povečujejo.
Depoziti do enega leta so se januarja malo podražili, obrestna mera za daljše ročnosti pa je ostala nespremenjena. V evro območju se obrestne mere depozitov zadnja dva meseca (2010) niso spreminjale.
11. Januarski saldo tekoče bilance bolj negativen kot v enakem mesecu lani
Po popravljenih začasnih podatkih Banke Slovenije je bil tekoči primanjkljaj v 2010 -409 milijonov €, kar je 10 milijonov € manj kot so po podatkih iz prejšnjega meseca, hkrati pa skoraj četrtino manj od primanjkljaja v 2009.
V januarju 2011 pa je primanjkljaj 38.9 milijonov € večji kot je bil januarja 2010, ko je znašal 19.9 milijonov €. Poslabšanje je rezultat večjega blagovnega primanjkljaja (60.0 milijonov € januarja letos proti 19.6 milijonom € januarja lani), storitveni presežek je bil januarja letos ugodnejši (84.0 milijonov € proti 81.5 milijonov €), primanjkljaj v dohodkih
faktorjev večji (62.0 milijonov € proti 54.4 milijonov €), neto odliv tekočih transferov pa znatno manjši (letos 0.9 milijonov €, lani 27.4 milijonov €).
Plačilna bilanca Slovenije (milijoni €]
		januar - december		januar	
		2009	2010	2010	2011
I.	Tekoči račun	-525,7	-4091	-19,9	-38,9
1.	Blago	-699,1	-973,8	-19,6	-60,0
2	Storitve	1.114,3	1.057,4	81,5	84,0
3	Dohodki	-782,3	-596,6	-54,4	-62,0
4	Tekoči transferi	-158,6	103,9	-27,4	-0,9
II.	Kapitalski in finančni račun	220,4	567,4	53,7	-64,8
A.	Kapitalski račun	-9,4	6,3	-7,0	-9,3
B.	Finančni račun	229,8	5611	60,7	-55,5
1	Neposredne naložbe	-5391	499,8	29,6	-55,6
2	Naložbe v vrednostne papirje	4.624,5	1.9491	1.357,0	1136,0
3	Finančni derivativi	-2,0	-89,9	-1,5	-2,4
4	Ostale naložbe	-4.020,8	-1.816,6	-1.3751	-1143,3
5	Mednarodne denarne rezerve	167,2	18,8	50,8	10,0
III.	Neto napake in opustitve	305,3	-158,3	-33,8	103,7
24
Na kapitalskem in finančnem računu je prišlo v letošnjem januarju do povečanja terjatev (zmanjšanja obveznosti) za 64.8 milijonov €, v primerljivem lanskem januarju pa so se zmanjšale terjatve (povečale obveznosti) za 53.7 milijonov €. Pri tem je bil neto odliv tujih neposrednih naložb 55.7 milijonov € (januarja lani neto priliv 29.6 milijonov €). Zmanjšale so se terjatve iz naložb v vrednostne papirje za 1136 milijonov € (januarja lani 1375.1 milijonov €), pa tudi obveznosti iz ostalih naložb za 1143 € (lani januarja za 1375 milijonov €). Še vedno torej zmanjšujemo naložbe v tuje vrednostne papirje (prodajamo jih), da bi odplačali tuje kredite. Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so se januarja 2011 zmanjšale za 10 milijonov €, lani januarja kar za 50.8 milijonov €. Statistična napaka je bila v letošnjem januarju 103.7 milijonov €, v lanskem -33.8 milijonov €.
Konec lanskega leta je bil bruto zunanji dolg Slovenije 40851 milijonov € (1568 milijonov € manj kot konec novembra 2010), vendar so padle tudi terjatve do tujine, tako da je neto zunanji dolg znašal 11332 milijonov € (113 milijonov € maj kot konec novembra oziroma421 milijonov € manj kot ob maksimumu septembra 2010). Devizne rezerve pri Banke Slovenije so bile konec lanskega leta 803.2 milijonov €, konec januarja 2011 pa 770.5 milijonov €.
ANALIZA VELJAVNEGA SISTEMA FINANCIRANJA OBČIN - ZFO1 Stroškovni vidik po programski klasifikaciji
Zan Oplotnik, Boštj an Brezovnik	25
Povzetek
Članek preverja skladnost sistema financiranja lokalne samouprave v Sloveniji z osnovnimi načeli teorije decentralizacije in smernicami Evropske listine o lokalni samoupravi, pri čemer se osredotoča predvsem na stopnjo pokrivanja stroškov občinskih pristojnosti z dodeljenimi sredstvi primerne porabe. Ugotavljamo, da so bile agregatno gledano, v opazovanem obdobju 2007 do 2009, slovenske občine finančno ustrezno podprte, saj so bili povprečni stroški okoli 9 % nižji od pripadajočih virov iz naslova primerne porabe. Večje anomalije sistema zaznamo pri mikroanalizi izbranih skupin občin predvsem skozi kar velik razpon med najnižjo in najvišjo vrednostjo stroškov. Slednji znaša od 319 € pa vse do 1.167 € na prebivalca (povprečje 527 €). Podobno velik razpon zasledimo tudi pri obsegu primerne porabe (med 416 € in 1.196 € ob povprečju 558 €) ter indeksu pokritosti virov s stroški, kjer razpon znaša od 0,50 do 1,75 (povprečje 1,09). Kljub temu, da je občin, ki se uvrščajo v »mejne« kategorije, manj kot 15 %, pa se zaradi učinka navzkrižnega vplivanja, ko nekaterim občinam z visokimi stroški pripada istočasno tudi relativno nizek obseg primerne porabe, vzdržnost celotnega sistema poslabša. Slednje se posebej pokaže v primeru mestnih občin. Tako so imele mestne občine izkazane povprečno do +13 % več stroškov ob povprečno -26 % nižji vrednosti pripadajoče primerne porabe. Pri ostalih opazovanih skupinah so bili opaženi navzkrižno multiplicirani odkloni manjši a ne zanemarljivi, če jih povežemo z analizo strukture izkazanih stroškov. Slednja nam pokaže, da so občine preko 80 % stroškov ustvarile znotraj zgolj sedmih programskih skupin. Strukturna analiza potrdi znatne odklone od povprečja; ponovno odstopajo mestne občine s precej višjimi stroški na področju družbenih dejavnosti ter prostorskih, stanovanjskih in komunalnih zadev. Poleg tega višje povprečne stroške kaže še skupina občin z veliko površino na področju delovanja sistema, prometa in socialnega varstva. Omeniti velja še ugotovitve analize sprememb opazovanih kategorij v opazovanem obdobju, ki pokaže, da so izkazani stroški v zadnjem triletnem obodbju v povprečju porasli za +26 %, medtem ko je obseg dodeljene primerne porabe po občini v povprečju porasel le za +15 %. Navedeno
kaže, da obstoječi sistem financiranja sicer na agregatni ravni ne kaže večjih neskladij, na mikro ravni pa se pokažejo razjede, ki dolgoročno niso vzdržne in kličejo po korekcijah.
Ključne besede: javne finance, fiskalna decentralizacija, lokalna samouprava JEL klasifikacija: E62, H2, H7, G00
* * *
LOCAL GOVERNMENT FINANCING ANALYSIS WITH
focus on municipalities costs based on program clasification
Žan Oplotnik, Boštjan Brezovnik Abstract
Article deals with Slovenian local government financial system and its compliance with basic principles of fiscal decentralization theory and main EU guidlines. In focus we set a basic question, how much of municipalities costs (derived from delegated responsibilities determined by the law) is covered by financial resourses that pertain to municipalities upon Financing of Municipalities Act (so called appropriate expenditure scheme). Analysis, based on period after new financig municipalities act has been implemented in 2006, showed that slovenian municipalities, on average, have been sufficiently supported with financial resourses, since average costs had been around 9 % lower than pertaining financial resourses, measured by appropriate expenditure per resident. But this was soo
only on agregate and average level of observation, since dispersion of municipalities around average level of indicator that shows how much costs is coverd by delegated financial resourses is very high. For example, the range between the lowest and the highest value of indicator vary between 0,50 up to 1,75 on average 1,09, which means that some municipalities could covered only 50 % of their tasks with delegated resourses while some of them received more resourses than needed. Those municipalities that received less resourses comparing their needs were mainly bigger and some urban municipalities, which for example they stated around +13 % more costs than average while receiving around -26 % less resourses than average. Some further anomalies could be found if we observe structure of costs based on program classification, for example cost of social activities, spatial development costs, urban activities, costs of road maintenece, etc.. At this level of observation dispersion of indicator around average was even greater again putting urban and bigger municipalities in inferior position, specialy at the field of social activities costs, urban activities, road maintainence and social security programs. At the end we could also mention that through observation period average costs have been increased by around +26 % while the amount of pertaining resourses has been increased merely for around +15 %, which means that it lagged behind for about 11 % percentage points. Stated results of our analysis shows that Slovenian local government financial system on average and aggregate level is relatively stable, but on deeper level, concerning dispersion around average and some segment of municipalities costs based on program classification, financial system need some corrections, especially at the field of urban municipalities and municipalities with bigger area than average.
27
Key words: public finance, fiscal decentralization, local government, local financing JEL classification: E62, H2, H7, G00
28
1. Uvod
V besedilu preverjamo skladnost sistema financiranja lokalne samouprave v Sloveniji z nekaterimi osnovnimi načeli teorije decentralizacije in smernicami Evropske listine o lokalni samoupravi, MELLS, pri čemer se osredotočamo predvsem na pokrivanje stroškov zakonsko določenih nalog občin, njihovo strukturo ter stopnjo korelacije med kalkulativno dodeljenimi sredstvi skozi mehanizem primerne porabe in izkazanimi stroški po občinah. Na podlagi navedenega smo želeli ugotoviti, če veljavni sistem financiranja zadovoljuje načelo sorazmernosti virov z nalogami, kot enega izmed temeljnih načel lokalne samouprave. Gre torej za iskanje odgovora na vprašanje, ali in v kolikšni meri, skozi formulo primerne porabe pridobljen obseg finančnih sredstev, ustreza dejanskim obremenitvam, ki jih imajo občine zaradi izvajanja zakonskih nalog in pristojnosti. Financiranje lokalne samouprave v Sloveniji sicer ureja Zakon o financiranju občin /ZFO-1/ (Ur.l. RS, št. 123/06, 101/2007 in 57/2008), pri čemer zakon prvenstveno ureja financiranje temeljnih nalog iz občinske pristojnosti, določa pa tudi pravila zadolževanja in sofinanciranje investicij. Glede na teorijo naj bi pokrivanje finančnih potreb lokalne samouprave temeljilo predvsem na načelu sorazmernosti virov z nalogami in avtonomnosti. Temeljna kazalca (ne)doseganja navedenih načel sta tako obseg finančnih virov, ki jih zakon določa posameznim občinam skozi izračun primerne porabe ter izkazani odhodki (stroški) občin, predvsem pa njuno medsebojno razmerje kot pokazatelj (ne)zadostnosti virov glede na obremenitve. V tem okviru je potrebno omeniti še t.i. mehanizem finančnih izravnav, ki ga predvideva zakon in s katerim država zagotovi manjkajoča sredstva, v kolikor občina s svojimi viri ne zmore pokriti določenega ji obsega primerne porabe. Analiza podatkov za obdobje med 2002 in 2009 pokaže, da je pred letom 2007 oz. pred sprejetjem sedaj veljavne zakonodaje, le malo občin z lastnimi prihodki uspelo pokrivati določen jim obseg primerne porabe. Takšnih je bilo med leti 2002 in 2006 v povprečju le okoli 10 %. Po uveljavitvi sprememb zakonodaje v letu 2007, se je situacija izboljšala, saj je od 210 občin le še okoli 50 % občin dobivalo sredstva iz mehanizma finančne izravnave, pri čemer pa skupen obseg teh sredstev ni presegel niti 1 % skupnega obsega primerne porabe. Ob tem ni nezanemarljivo, da je preostalih 50 % občin v tem obdobju beležilo kar 83 mio € presežkov, ki so jih lahko usmerile v razvoj in investicije. Tudi v letu 2008 je bila situacija podobna, zato lahko to obdobje štejemo za nekakšen vzorčni primer upoštevanja temeljnih načel lokalne samouprave, kjer naj bi obstajala visoka korelacija med lastnimi prihodki decentraliziranih enot in potrebami po financiranju zakonsko določenih nalog. Kljub temu pa je takšna korelacija obstajala zgolj na agregatni ravni. Manj korelacije je bilo na ravni posameznih občin, saj je v letu 2007, 30 občin, v letu 2008 pa 47, izkazovalo od +10 % pa vse do +50 % višje stroške, kot jim jih je »priznaval« izračun primerne porabe, medtem ko je po drugi strani 87 občin v letu 2007 in 44 občin v letu 2008, izkazovalo med +20 % pa vse do +100 % manjše stroške od tistih, ki jih je predvidela primerna poraba. Kljub obetavnim začetkom smo tako spet priča slabšanju stopnje samozadostnosti občin. V letu 2009 je namreč prišlo do nenadnega preobrata, ko je le še 19 občin izkazalo presežek prihodkov nad primerno porabo v višini 12 mio €, kar 191 občin pa je že potrebovalo finančno izravnavo v skupni višini 55 mio €.
Zaradi navedenega je odstotek samozadostnih občin upadel na raven pred letom 2007, pri čemer pa je vzpodbudno, da obseg izravnave kljub temu ni zavzel starih nivojev. Po drugi strani so implicitno na povečanje obsega primerne porabe, preko izračunane povprečnine, »pritiskali« tudi dejansko izkazani stroški občin, ki so se v obdobju 2007 do 2009 povečali za +21 %. Navedene anomalije so eden temeljnih razlogov za ponovno preveritev sistema. Glede na navedeno bi bilo seveda enostavno, če bi država neposredno pokrila vse izkazane stroške posamezni občini, saj bi s tem zagotovila popolno korelacijo med viri in stroški, vendar razlog, da to ne bi bilo ustrezno, leži v posledicah takšnega ravnanja. S tem bi namreč prišlo do kršenje načel avtonomnosti ter samozadostnosti, obstajala pa bi realna nevarnost, da stroški sčasoma ne bi več izkazovali dejanskih potreb, ampak bi naraščali v skladu z močjo posamezne občine, da zase zagotovi čim več sredstev, temu pa »prilagodi« tudi porabo. Prav tako bi takšen način slabše odražal nekatere dejanske razlike med občinami, ki nastajajo zaradi njihove različnosti in položaja, kot ga imajo. Analize namreč kažejo, da 210 slovenskih občin še zdaleč ni »standardiziranih« do te mere, da bi imele tudi enake potrebe, glede na, sicer enake, naloge in pristojnosti. To pokaže predvsem delitev občin po njihovih demografskih in geografskih karakteristikah, ki so tudi sicer osnova za izračun primerne porabe in neposredno povezane z njihovimi stroški, vprašanje pa je, kako in do kolikšne mere naj sistem to upošteva.
Slika 1:
Gibanje glavnih agregatov sistema financiranja občin med 2002 in 2009
1,200 I v mio €
1,000 __
200 __
m
■ ■ lis
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto
29
■ Primerna poraba (Ppi) Finančna izravnava (FI)
. Prihodki po ZFO (Prih) Tekoči odhodki (Str)
0
Tabela 21:
Izbrane mejne vrednosti VKK slovenskih občin kot osnova izračuna Ppi
OBČINA	VKK	P	C	0,94	S
SOLČAVA	2,4028	18,57	3,70		118
LUČE	1,9547	6,67	5,54	112	1,10
KOSTEL	1,8807	817	4,58	0,72	1,74
JEZERSKO	1,6909	9,65	2,34	0,98	1,03
OSILNICA	1,6820	8,53	3,05	0,64	1,53
BOVEC	1,5979	1117	1,07	0,79	1, 28
HODOŠ	1,5865	5,05	3,79	0,79	1,37
BISTRICA OB SOTLI	1,5291	2,05	4,51	1,02	118
BLOKE	1,4881	4,57	3,03	0,97	1,38
LOŠKI POTOK	1,4650	6,44	1,96	1,00	1,35
GORENJA VAS-POLJANE	1,4387	214	3,38	1,40	0,91
PODVLEKA	1,4157	3,80	3,02	0,90	1,02
ŽETALE	1,4093	2,65	3,45	0,93	1,07
POVPREČJE - VSE OBČINE	1,1200	1,80	1,56	1,00	1,00
LOG-DRAGOMER	0,8900	0,37	0,45	1,02	0,90
MO PTUJ	0,8840	0,28	0,58	0,90	0,97
TRZIN	0,8791	0,23	0,34	114	0,72
TRBOVLJE	0,8754	0,32	0,58	0,80	1,05
PIRAN	0,8709	0,26	0,60	0,78	110
MO KRANJ	0,8703	0,28	0,37	0,97	1,00
MO MURSKA SOBOTA	0,8675	0,32	0,49	0,86	0,93
MIKLAVŽ NA DP	0,8667	0,20	0,51	0,87	0,98
ŠEMPETER-VRTOJBA	0,8632	0,23	0,42	0,88	110
IZOLA	0,8589	019	0,50	0,82	1,06
JESENICE	0,8582	0,34	0,30	0,95	0,94
MO VELENJE	0,8559	0,25	0,39	0,95	0,70
MO CELJE	0,8552	019	0,37	0,89	1,07
MO MARIBOR	0,8365	013	0,34	0,79	118
MO LJUBLJANA	0,8352	010	0,24	0,89	112
31
max	2,40	18,57	5,54	1,40	1,74
min	0,84	010	0,24	0,64	0,70
countf_above	91	61	89	98	95
countif_below	119	149	121	112	115
1 Že hiter pogled vrednosti VKK pove, da več kot polovica mestnih občin (MO) beleži vrednosti indeksa pod 1,00 in pod povprečjem (average). Posledično to za MO pomeni tudi manjši znesek Ppi.
32
2. Analiza agregatnih vrednosti primerne porabe in stroškov po občinah
Da bi pridobili odgovore na vsa zgoraj izpostavljena vprašanja, je bila najprej opravljena analiza agregatnih kazalcev sistema financiranja, in sicer analiza povprečne primerne porabe in izkazanih stroškov. Slednja pokaže, da so slovenske občine za izvajanje nalog, v letih med 2007 in 2009 porabile povprečno 1,11 mrd €, pri čemer v letu 2007 malo manj (0,99 mrd €), v letu 2008 in 2009 pa malo več (1,12 in 1,21 mrd €). Merjeno na prebivalca, to pomeni povprečno 527 €, pri čemer v letu 2007 dobrih 496 €, v letu 2008 okoli 531 € in v letu 2009, 580 € na prebivalca. Seveda je povprečje na prebivalca zgolj orientacijska vrednost dejanske porabe, saj se je poraba sicer gibala v razponu od 232 € v občini Straža l. 2007, pa vse do 1.442 € na prebivalca v občini Solčava leta 2009. V opazovanem obdobju je imelo 83 občin (40 % vseh) porabo na prebivalca nad povprečjem, preostalih 60 % občin pa pod povprečjem. Standardni odklon je znašal 88 €, pri čemer je najnižjo vrednost obdobja zabeležila občina Cerklje (319 €), pri petini občin pa je poraba na prebivalca odstopala navzdol bolj od standardnega odklona in je znašala pod 439 € na prebivalca. Mestne občine so v tem obdobju zabeležile v povprečju 594 € stroškov na prebivalca, kar nakazuje na večjo povprečno obremenjenost slovenske mestne občine za okoli +13 % oziroma slabih 67 €. Razpon med najvišjo in najnižjo porabo v mestnih občinah se je gibal med 514 € na prebivalca v MO Kranj, pa vse do 719 € v MO Ptuj. Analiza povprečij ostalih izbranih skupin občin kaže, da so bile najbolj homogeno okoli povprečja porazdeljene občine z okoli 5.000 prebivalci, največji odkloni pa so zabeleženi pri občinah z veliko površino, kjer smo zabeležili povprečno okoli 597 € stroškov na prebivalca (+13 % nad povprečjem). Malo nad povprečjem se po stroškovni obremenjenosti na prebivalca giblje tudi skupina občin z nadpovprečnim deležem starejših prebivalcev (+9 % nad povprečjem), medtem ko statistično značilnega odstopanja pri ostalih skupinah ni zaznati. Kljub temu moramo za celovit odgovor na vprašanje o ustreznosti obstoječega sistema financiranja navzkrižno primerjati vsaj še dva kazalca, in sicer obseg dodeljene primerne porabe ter razmerje med primerno porabo ter izkazanimi stroški v občinah. Če najprej pogledamo gibanje primerne porabe na prebivalca ugotovimo, da je bilo v letih med 2007 in 2009 občinam skozi mehanizem izračuna le te dodeljeno v povprečju 558 € na prebivalca, pri čemer zaradi uteži, ki upoštevajo demografske in geografske razlike med občinami, vsem občinam ni bil dodeljen enak obseg sredstev na prebivalca. Razpon med občino z najmanj dodeljenimi sredstvi in tisto z največ dodeljenimi sredstvi je znašal kar 780 €. Tako je bilo npr. občini Solčava dodeljenih v povprečju 1.196 € na prebivalca, občini Luče 973 €, medtem ko je bilo nekaterim občinam, predvsem mestnim, kot npr. Ljubljana, Celje, Velenje in Maribor, dodeljeno celo manj kot 426 € na prebivalca oz. 132 € pod povprečjem. Standardni odklon od povprečja je sicer znašal 72 €, pri čemer je bilo 91 občinam dodeljeno več sredstev od povprečja, 119 pa manj. Analiza odklonov pokaže, da je homogenost med občinami, po kazalcu primerne porabe malce večja kot pri kazalcu stroškovne obremenjenosti (tam je znašala 83 % pri razponu +-25 % od povprečja), saj se znotraj razpona +-10 % uvršča okoli polovica, znotraj razpona +-25 % pa 93 % občin. Kljub temu se tudi v okviru tega kazalnika zaznava statistično značilne odklone, ki pa so v večji meri posledica indeksa in
uteži korigiranih kriterijev v okviru formule za izračun primerne porabe. Ugotavljamo, da ima 10 občin v zgornjem delu »lestvice« odmerjene primerne porabe indeks korigiranih kriterijev bistveno nad povprečjem (več kot 1,46, povprečje 1,12), kar jim posledično prinaša večji obseg dodeljene primerne porabe. Na drugi strani ima 10 občin spodnjega dela lestvice (večina mestnih občin), pripadajočo vrednost indeksa pod 0,87.
Tabela 3:
Mejne in povprečne vrednosti po občinah razvrščeno po TStri med 2007/09
TO+TR (40+41)	preb	SK_str 01-23	Ppi/Str	Ppi	Prih	Raz	VKK
SOLČAVA	551	1.167	1,03	1196	946	-250	2,4028
KOSTEL	683	1106	0,85	937	784	-153	1,8807
PUCONCI	6.454	1.086	0,55	601	557	-44	1,2063
HODOŠ	356	927	0,85	790	678	-113	1,5865
BOHINJ	5.320	913	0,71	648	619	-29	1,3016
PIRAN	17.366	866	0,50	434	502	68	0,8709
KRANJSKA GORA	5.504	809	0,73	588	615	27	11807
BOVEC	3.271	783	1,02	796	707	-88	1,5979
ČRNA NA KOROŠKEM	3.610	759	0,80	604	566	-37	1,2125
OSILNICA	422	748	112	837	719	-119	1,6820
Povprečje - vse občine	9.603	527	1,09	558	541	-17	1,12
JURŠINCI	2.385	388	1,48	575	530	-44	11544
HORJUL	2.719	385	1,41	542	522	-21	1,0890
ŠENČUR	7.989	373	1,31	489	493	4	0,9807
CIRKULANE	2.363	373	1,72	642	593	-49	1,2879
STRAŽA	3.837	366	1,34	490	520	30	0,9836
CERKVENJAK	2.108	362	1,67	604	547	-57	1,2136
KRIŽEVCI	3.589	358	1,46	521	499	-22	1,0472
ŠTORE	4.228	358	1,33	475	480	5	0,9535
GORIŠNICA	3.970	353	1,42	500	499	-1	1,0039
CERKLJE	6.720	319	1,75	559	556	-3	11216
	max	1167	1,75	1196	946	75	2,40
	min	319	0,50	416	444	-250	0,84
	stdev	88	0,2	72,0	43,6	32,0	014
av	countif_ab	83	108	91	80	106	91
av	countif_be	127	102	119	130	104	119
Mestne občine	average	594	0,75	442	490	48	0,89
	max	719	0,89	487	519	75	0,98
	min	514	0,61	416	472	18	0,84
Občine pod 5000 preb	average	527	1,01	517	521	4	1,04
Občine z P>povprečja	average	597	113	657	602	-55	1,32
Občine s C>povprečja	average	522	111	557	542	-15	112
Občine z M>povprečja	average	540	1,03	549	533	-15	110
Občine s S>povprečja	average	573	1,07	591	564	-27	119
33
Tabela 4:
Mejne in povprečne vrednosti po občinah razvrščeno po Ppi med 2007/09
TO+TR (40+41)	preb	SK_str 01-23	Ppi/Str	Ppi	Prih	Raz	VKK
SOLČAVA	551	1167	1,03	1196	946	-250	2,4028
LUČE	1.632	692	1,41	973	796	-177	1,9547
KOSTEL	683	1106	0,85	937	784	-153	1,8807
JEZERSKO	709	656	1,28	842	721	-120	1,6909
OSILNICA	422	748	1,12	837	719	-119	1,6820
BOVEC	3.271	783	1,02	796	707	-88	1,5979
HODOŠ	356	927	0,85	790	678	-113	1,5865
BISTRICA OB SOTLI	1.509	588	1,29	761	663	-98	1,5291
BLOKE	1.635	577	1,28	741	661	-79	1,4881
LOŠKI POTOK	2.078	461	1,58	729	639	-90	1,4650
Povprečje - vse občine	9.603	527	1,09	558	541	-17	1,1200
MO KRANJ	53.353	514	0,84	433	482	49	0,8703
MO MURSKA SOBOTA	19.963	543	0,79	432	472	40	0,8675
MIKLAVŽ NA DP	6.313	396	1,09	432	464	32	0,8667
ŠEMPETER-VRTOJBA	6.334	576	0,75	430	490	60	0,8632
IZOLA	15.179	680	0,63	428	479	51	0,8589
JESENICE	22.044	496	0,86	427	463	36	0,8582
MO VELENJE	33.392	539	0,79	426	478	52	0,8559
MO CELJE	48.983	570	0,75	426	481	55	0,8552
MO MARIBOR	110.982	595	0,70	416	472	55	0,8365
MO LJUBLJANA	265172	683	0,61	416	485	69	0,8352
	max	1167	1,75	1196	946	75	2,40
	min	319	0,50	416	444	-250	0,84
	stdev	88	0,2	72,0	43,6	32,0	014
av	countif_ab	83	108	91	80	106	91
av	countif_be	127	102	119	130	104	119
Mestne občine	average	594	0,75	442	490	48	0,89
	max	719	0,89	487	519	75	0,98
	min	514	0,61	416	472	18	0,84
Občine pod 5000 preb	average	527	1,01	517	521	4	1,04
Občine z P>povprečja	average	597	113	657	602	-55	1,32
Občine s C>povprečja	average	522	111	557	542	-15	112
Občine z M>povprečja	average	540	1,03	549	533	-15	110
Občine s S>povprečja	average	573	1,07	591	564	-27	119
34
Tabela 5:
Mejne in povprečne vrednosti razvrščene po Ppi/Stri med 2007/09
TO+TR (40+41)	preb	SK_str 01-23	Ppi/Str	Ppi	Prih	Raz	VKK
CERKLJE	6.720	319	1,75	559	556	-3	11216
CIRKULANE	2.363	373	1,72	642	593	-49	1,2879
CERKVENJAK	2.108	362	1,67	604	547	-57	1,2136
MAKOLE	2.115	408	1,60	653	602	-51	1,3124
LOŠKI POTOK	2.078	461	1,58	729	639	-90	1,4650
ŽETALE	1.427	451	1,56	702	614	-88	1,4093
SVETA ANA	2.379	435	1,48	645	577	-68	1,2961
JURŠINCI	2.385	388	1,48	575	530	-44	11544
KRIŽEVCI	3.589	358	1,46	521	499	-22	1,0472
SVETI TOMAŽ	2.225	443	1,45	642	593	-48	1,2893
Povprečje - vse občine	9.603	527	1,09	558	541	-17	1,1200
KRANJSKA GORA	5.504	809	0,73	588	615	27	11807
RUŠE	7.652	648	0,71	462	498	36	0,9282
BOHINJ	5.320	913	0,71	648	619	-29	1,3016
MO KOPER	49.090	631	0,70	444	519	75	0,8919
MO MARIBOR	110.982	595	0,70	416	472	55	0,8365
IZOLA	15.179	680	0,63	428	479	51	0,8589
MO PTUJ	24.006	719	0,61	440	474	34	0,8840
MO LJUBLJANA	265172	683	0,61	416	485	69	0,8352
PUCONCI	6.454	1.086	0,55	601	557	-44	1,2063
PIRAN	17.366	866	0,50	434	502	68	0,8709
	stdev	88	0,2	72,0	43,6	32,0	014
av	countif_ab	83	108	91	80	106	91
av	countif_be	127	102	119	130	104	119
Mestne občine	average	594	0,75	442	490	48	0,89
	max	719	0,89	487	519	75	0,98
	min	514	0,61	416	472	18	0,84
Občine pod 5000 preb	average	527	1,01	517	521	4	1,04
Občine z P>povprečja	average	597	113	657	602	-55	1,32
Občine s C>povprečja	average	522	1,11	557	542	-15	112
Občine z M>povprečja	average	540	1,03	549	533	-15	110
Občine s S>povprečja	average	573	1,07	591	564	-27	119
35
Temu primeren je tudi obseg primerne porabe, ki v povprečju znaša le 442 €/prebivalca in je za 26 % manjša od povprečja. Če analiziramo povprečja skupin občin glede na ostale njihove lastnosti, lahko statistično značilno odstopanje zaznamo še pri občinah s površino, ki je večja od povprečne površine na prebivalca (nad 1,8) in jim pripada v povprečju okoli 657 € ali 18 % več od povprečja. Takšne so npr. občine Solčava (indeks površine 18,6 in primerna poraba 1.196 e), pa tudi Bovec, Jezersko, in druge primerljive občine.
36
Kot vidimo, se slika morebitnih anomalij obstoječega sistema sedaj že bolj izjasni, vendar dodajmo skupni analizi še tretji kazalnik, to je razmerje med primerno porabo in stroški v občinah. Slednje prikaže kako je dodeljena primerna poraba zadostila dejansko izkazanim stroškom po občini. Ugotavljamo, da je v analiziranem obdobju znašala pokritost dejanskih stroškov z obsegom primerne porabe v povprečju 1,09, kar pomeni, da so bile kumulativno gledano občine ustrezno pokrite s sredstvi in so v povprečju pridobile okoli 9 % več sredstev kot pa so znašali izkazani odhodki. Razpon med občino z najmanjšo pokritostjo stroškov z primerno porabo in občino z najvišjo stopnjo (pre)kritosti stroškov s kalkulativno določeno primerno porabo je znašal med 0,50 (Piran), pa vse do 1,75 (Cerklje). Posledično lahko ugotovimo, da je nekaj manjših občin, kot npr. Cirkulane, Cerkvenjak, Makole, Loški potok, itd, bilo deležnih bistveno večjega obsega primerne porabe kot pa so znašali njihovi izkazani odhodki. Indeks prekritosti se je pri zgoraj navedenih občinah gibal celo nad 1,45, kar pomeni, da so v zadnjih treh letih te občine povprečno pridobile za +45 % več sredstev kot so izkazale tekočih odhodkov. Sklepamo lahko, da so občine presežke preusmerjale v investicije, vsekakor pa finančnih problemov niso imele. Po drugi strani je bila slika ravno obratna pri 68 občinah, ki jih najdemo pod povprečjem oz. celo pod vrednostjo kazalnika pokritosti 1,00, kar pomeni, da kalkulativno določen obseg pripadajočih sredstev ni pokrival izkazanih stroškov V tem delu lestvice najdemo vse mestne občine (pokritost med 0,61 ter 0,89), v splošnem pa je zgolj okoli 41 % občin z dodeljeno primerno porabo bolj ali manj natančno pokrivalo izkazane stroške, kar kaže na določene odklone v ustreznosti sistema financiranja.
Tabela 6:
Razporeditev občin po kazalcih Stri, Ppi in Ppi/Stri v razrede
Stri	
Stri < 395 €	7 % oz. 14 občin
od 395 € do 659 € (+-25 % od povp)	83 % oz. 175 občin
Stri > 659 €	6 % oz. 12 občin
Min - pov - max	319 € - 527 € - 1.167 €
Ppi	
Ppi < 419 €	1 % oz. 2 občine
od 419 € do 698 € (+-25 % od povp)	93 % oz. 195 občin
Ppi > 698 €	6 % oz. 13 občin
Min - pov - max	416 € - 558 € - 1.196 €
Ppi/Stri	
< 0,82	1 % oz. 2 občine
od 0,82 do 1,36 (+-25 % od povp)	93 % oz. 195 občin
> 1,36	6 % oz. 13 občin
Min - pov - max	0,50 - 1,09 - 1,75
3. Analiza strukture izkazanih stroškov
Pred podajanjem sklepnih ugotovitev in ocene skladnosti aktualnega sistema financiranja slovenskih občin z osnovnimi smernicami in načeli financiranja lokalne samouprave, si bomo ogledali še analizo strukture izkazanih stroškov, ki je poleg analize agregatnih kazalcev izrednega pomena pri razumevanju problematike področja. Od leta 2006 spremljamo odhodke občin po t.i. programski klasifikaciji, ki program občinskega proračuna deli na 21 glavnih področij. Analiza pokaže, da so občine v opazovanem obdobju, od zgoraj navedenih 527 € povprečno izkazanih tekočih odhodkov na prebivalca, preko 80 % porabile v okviru zgolj sedmih največjih programskih skupin, pri čemer so največ, slabo tretjino, porabile v okviru skupine PK19 (izobraževanje), in sicer v povprečju 157 €, sledila je skupina PK6 (lokalna samouprava) s 16,6 % oz. 87 € na prebivalca, pa skupina PK13 (promet) s povprečno 60 €, skupina PK18 (družbene dejavnosti) z 8,9 % in 47 € na prebivalca, skupina PK20 (socialno varstvo) s 6,3 % in 33 €, skupina PK16 (prostor in komunala) s 5 % in 26 € ter skupina PK01 (politični sistem) s 3,9 % oz. 21 € povprečne porabe v občini na prebivalca. Ostalih 15 programskih skupin je skupaj zavzemalo manj kot 20 %, posamezno pa celo manj kot 3 % celotnih tekočih odhodkov občin. Za razliko od agregatnih vrednosti, podrobnejša analiza stroškov po strukturi kaže na veliko nehomogenost občin, kar pomeni, da znotraj razpona +-25 % od povprečnih vrednosti ne zmoremo najti večine opazovanih enot, kljub temu pa lahko večjo stopnjo homogenosti najdemo v okviru nekaterih največjih programskih skupin, kot npr. izobraževanje (89 % homogenost), lokalna samouprava (63 %), socialno varstvo (59 %), deloma pa še pri prometu (49 % stopnja homogenosti). Velika neenakost povprečnih stroškov po občinah vzbuja dvom v ustrezno razumevanje posamezne programske skupine, saj stroški na enoto ne bi smeli premočno odstopati od določene vrednosti. Poleg tega smo, podobno kot v okviru agregatne analize, opazili, da je pri določenih skupinah občin zaznati znatne statistične odklone od povprečja. Kot smo zaznali že v okviru agregatne analize, mestne občine izkazujejo v povprečju za +13 % višje celotne stroške od povprečja, pri čemer pa najbolj izstopajo stroški družbenih dejavnosti, PK18, ki so kar +70 % nad povprečjem in stroški v okviru področja PK16 (prostorske, stanovanjske in komunalne zadeve), ki so 50 % nad povprečjem. Manjši odklon navzgor kažejo še stroški lokalna samouprava in prometa, +9 %, zanimivo pa je, da stroški političnega sistema, kažejo odklon pod povprečje do -50 %. Kot izhaja iz agregatne analize, kumulativno višje povprečne stroške izkazujejo še skupina občin z veliko površino
37
38
(+13 %), čeprav te občine finančno niso tako šibke, saj po drugi strani pridobijo za +18 % več prihodkov iz primerne porabe kot ostale občine. V okviru strukturne analize stroškov te občine izkazujejo višje stroške na področju politični sistem, za +27 % nad povprečjem, pri podorčju lokalna samouprava, +21 % in socialnega varstva, +12 %. Skupina občin, za katero lahko rečemo, da statistično še značilno odstopa od povprečja je tudi skupina z visokim deležem starejših, ki v agregatno v povprečju izkazuje za +9 % višje stroške, pri čemer po strukturni analizi najbolj izstopajo stroški družbenih dejavnosti, +14 %, stroški delovanja sistema, nakaj višji pa so tudi stroški na področju urejanja prostora, stanovanjskih zadev, komunale ter socialnega varstva (povprečno +9 %). Pri ostalih skupinah občin ne zmoremo najti statistično značilnih odstopanj na agregatni ravni, če pa razmišljamo o skupinah občin, ki so »najbolje« prilagojene povprečnemu stroškovniku, pa so to tako na agregatni ravni, kot po strukturni analizi občine z večjim deležem cest in mladih.
	SKUPAJ	CO	CU o	o	LT} cu	o o	OD	cu	c^ o	o	o	c^ o	17'0 %	% CO cu	% c^ an	13'7 %	%	10'7 %	% CD cu cu	% CD CO	% f-v	% O	100'0 %
CO D CO	Q O	^ CD O	^ o o	^ o o	^ m o	^ o o	^ LT} o	^ ci	^ c^ o	^ c^ o	^ c^ o	^	c^ c^'	% 0	% CI^ 0	% 0'	% 0	% cu cu	%	% 0	% CO CO cn	% 10'	% o o 01
CD > CO	^ c<3 P	^ O o	^ UD CD	^ o o	^ o ■sf CO	^ o o	^ cu	^ c^ o	^ c^ o	^ o o	^ o	.'	^ LO	% o	% 0'	% an	% o 0	% 0	% o 0	% cu	% cn	% C^ 0	% c^ c^' 01
D iž D £_ -U CO	>	^ o o	^ O o	^ o o	^ UD cu	^ o o	^ cu		^ o o	^ c^ o	o	CO o	% CQ cu	% CO cu	% LO 7'1	% CO CO cu	% cn 0	% c^ 01	% LO	% CI^ 0	% 0	% UD 0	% c^ c^' 0
	□Č 1— S	cu	^ OD O	^ ci	^ cu cu	^ ci	^ ■sf	cu	^ ci	^ o	^ cM	^ c5	% CD cu	% CO cu	% CO cu	% cd	% o cu	% Ln	% CI^ an cu	% OD	% r-v 0	% OD	% c^ c^' 0
	g U K S	^ co cu	cu	C0	^ LT} CD cu	^ cu cu	co o cu	^ c^' cu	CO	^ cu	^ LTi CO	cu	% CI^ .' CO	% c^ Ci^' cu	% r-v .'	% cu cu	% cu	% 7' CU	% CO	% CI^ 0' CO	% CI^ c^' 01	% UD C0~ CU	% a^ 7' cu
£_ CO	□č 1— S	^	LT}	^ m o	^ o ci cu	o	^ OD cu	OD cu	^ c^' CO	^ c^ LTi cu		^ c^ . .	% <LD cd cu	% 0' cu	% CO cn	% c^' cu	%	% OD .1	% r-v 0' cu	% LO .' cu	% CI^ c^' CD	% C^ ci CO	% OD cu
'co' _o co > JD CD	g =1 K S		CU	-	m cu	o		c^	o		CO	cu	0 r-v	CO cu	cu cn	7 CO	m	7 C^	CD cu cu	CD CO	r-v	o	cu o o
a. CO o < i >	a o	O	O	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	cu	o	OD
.> CD n	K ui P	O	O	o	-	o	o	o	o	o	o	o	o	o	o	-	o	o	o	o	o	o	OD
u DJ o ■a	> Z	O	O	o	-	o	CD	CO	o	o	cu	-	o	o	CD r-v	o		CO ^r	CO CD	CO	o	CO	UD OD f
U o DJ ■a o	□č 1— S	OD	CU	-	cu	o	cu CO	OD	o			-	cn CD	CO	m	LD CO		CO UD	CO CD	^r CO			0 UD UD
W O	g =1 K S	CO LD CU cu	OD LTD OD OD	CD CO	CD cn ^r	CO CO CO	o cu CO	OD $ cu	UD UD	aj cu CO	cn CI^	LD ^r	CD CO r^ CO CO	LD LO cn CD ^r	CD LO .1	LD CO CI^ 7 cu	CO CO cn cu	Z LO C^	CO 0 CD CD LO ^r	CO c^ 7	Lf^ cd CO	0 OD OD	CD CD CU O CU
u o > o C >o CD	a o	UD UD	CU	o	cn cu cu	o	CD CO	LD	CD	o	o	c^	LD	cu		0	o	0 LO	LD m cu	o	cn CD LO		CO C^ CD CU
> O CD O O CU o ■a o n	K Ui P	CD	OD UD f	o	cn r-v co cu	o	UD	o	CD	o		cu cn LO	LD o	o 7	CD CO	0 CD CO,	o	CO cu	CO	an	CO UD	o	CO O O
	> z	UD	cu	OD	CD čo cu cu	o CO	UD OD CO CO	LD a^ Lri	CD	UD CO	o cu d CO	CO CO cu	CO CO cu CO 0 cu	cu cu o cu	CO cu m	CD 0 cu	o .	cn .	CD cu F< cu	7 LO LO	cu o CU	LTi	cu an 7 .
LU ■a o	□č i— S	UD OD UD CU	OD	UD OD o	CO cu co	CO LD CO	CO Lii UD	o OD UD cu	^r OD UD	cu s	OD cu ^^ CQ	cn CD Lf^	CO m CD o	CD o^ Lf^ cu	CO	cn cn o 7	0 cn c^	CD cu	OD CD aj cu CO	LO 7 CD CD	CD UD CO	m OD cu ^f	CD cu aj 01
	K Q_	O	CU O	OD o	o	LD o	UD o	o	CO o	o		cu	CO		m			CO	cn	o cu	CU CU	CO cu	^ CO
o
"o O) 2 2
H
d I— "O —, O | t^ Q
0	£
CD
1	§ ® il
»
*	¡5 i
Q_
-	CO Oj CN
O	° 2!
0)	o
S Ž — *
39
40
CD □
□
OJ o
"D
[S
0 0
OJ
"D
O "D
O
V CL
co
M
m o
o
>
o
C D >cd CD C_ O
CD C >CJ O
>cd O L. ■U
OD m
jg § Ü ^
,CD
C <
œ ISJ > œ CD	raz	CU					%									% O		%	% 0	CD			s; O)
>Č5 Al _q o	CD	œ CU	c\j	o	lcd	o	cd	co	o	UD	co	cu	œd	o cu	O cu	cd cu	-	co lcd	co lcd	UD co	lcd	cdd	n r» m
^ ISJ > oj o	m cd r	cS co					cS UD						cS co			cu		cS lcd		cS o			s; CO
>0 al _q O	cd	od	œ	o	lcd	o	co cd	-	o	r^	j:	cu	cu cû	lcd	co	r^ cu	C^	cd	lcd lcd	co co	lcd	cdd	m
O ISJ > cl) cd	z cd r	cS					UD									cS		cS	cS cu	cS cu			s;
>0 al _q O	cd	o cu	c\j	o	co	o	c\j co	o	o	UD	cd	c\j	o cû	UD	co	cu	C^	UD	0 cû	c\j co		O	c\i IU m
□_ ISJ > cl) cd	z cd r	cS r^ cu					% cü						cS			cS		cS UD	cS co	% cu			s; CO
>0 al _q o	cd	UD cu	-	o	r^	o	UD O	co	o	UD	co	co	cû	c\j cu	r^	UD cu	o	O lcd	c\j co	r^ co		-	r- O) m
-a -q o cu	z cd r	cd ■-V					O						cS cu			% UD		% O cu	cu	cS			s; o
•>Č5 O ^ 0 O m	cd	lcd	c\j	o	cu	o	cd r^	o	o		co	-	œd		cd	co	o	UD lcd	0 cû	cu co	co	co	r» IU m
o	z cd r	O lcd					cS cd						cK cd			% O lcd		% cu r^	cS lcd	co			s; CO
	cd	O	œ	-		-	UD cd	cd	o	co	lcd	c\j	lcd cû	cu	co cu	O	cu	OD	4 cû	co	co	cû	flot m
	œ	cS OD c0~	0,4 %	% I/O	% co oj	% 0'0	% UD ud	% O cu	% 0'0	% O	% O cu	% od 0	11,4 %	% UD cu	% co cu	% O lcd~	% c^ cu	% m od	cS □d cu	% od ud	% 0,	% co-	S? o o
œ cu a >0 _q o	cd e	UD cu	c\j	cu	lcd lcd	co	UD UD	cd co	co	lcd cd	o	co r^	cd cû	co	r^ o lcd	co cû	UD cu	0 cd	4 lcd cu	rZ	lcd	co r^	1.167
	c E	lcd	o	o	O	o		c\j	o	O	o	o	O	O	O	o	-	cu	c\j cû	œ	O	o	O) CO
cd >	> H ^	cS	% cd r^	% cu co	% co	% o cd	% co cû	% îf	% co	%	% co	% co co	% cd 4	% cd	% UD	co co	% cu cû	% co	% cd co	% œ lcd	% lcd cu	% od	s; CO 00
	cd	cü	c\j	o	cu	O	r^ co	-	o	lcd	O	-	O co		lcd	UD cu	o	5	r^ lcd	co co		cdd	7 IU in
	co c= o čl co	POLITIČNI SISTEM	EKON IN FISK ADMINISTRACIJA	ZUNANJA POLITIKA IN MED. POMOČ	SK. ADMIN. SLUŽBE IN J. STORITVE	ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ	LOKALNA SAMOUPRAVA	OBRAMBA IN IZREDNI DOG	NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST	TRG DELA IN DELOVNI POGOJI	KMETIJSTVO, GOZD. IN RIBIŠTVO	PRID IN DIST ENERG. SUROVIN	PROMET PR. INFRA IN KOMUNIK.	GOSPODARSTVO	VAROVANJE OKOLJA IN NAR. DED.	PROST PLAN IN STAN-KOM DEJ.	ZDRAVSTVENO VARSTVO	KULTURA, ŠPORT IN NGO	ZOBRAŽEVANJE	SOCIALNO VARSTVO	SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA	NTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBV.	SKUP. VSA PODROČJA (01 do 23):
		cd	cu o	œ o	o	lcd O	UD O	o	co o	O	-	cu	co		lcd	UD		co	cd	o cu	cu cu	co cu	in
4. Sintezne ugotovitve in sklepi
Glede na pridobljene rezultate analiz sistema financiranja slovenskih občin in glede na medsebojno navzkrižno sintezo rezultatov, lahko podamo nekaj ključnih ugotovitev in sklepov skladnosti aktualnega sistema. Kot prvo ugotavljamo, da so bile agregatno gledano, v opazovanem obdobju, slovenske občine finančno ustrezno podprte glede na njihove izkazane potrebe, saj so bili povprečni stroški na prebivalca povprečno za okoli 9 % nižji od pripadajočih virov iz naslova zakonsko določene primerne porabe. Tudi delež občin, ki so se po agregatnih kazalcih gibale znotraj razpona +-25 % od povprečja je bil večinoma visok, po kazanilku izkazanih stroškov 83 %, pri kazalniku primerne porabe pa celo 93 %. Kljub navidez skladnemu razmerju med izkazanimi potrebami in pripadajočimi viri, pa večje anomalije sistema zaznamo skozi podrobnejšo analizo posameznih izbranih skupin občin, predvsem pa skozi strukturno analizo sistema financiranja. Prvi signal, ki napotuje na možne anomalije sistema in ga lahko zaznamo že na agregatni ravni, je sorazmerno velik razpon med najnižjo in najvišjo vrednostjo posameznih opazovanih kategorij. Tako razpon med najnižjo in najvišjo vrednostjo izkazanih povprečnih stroškov po občinah znaša med 319 € pa vse do 1.167 € na prebivalca (povprečje 527 €), pri obsegu pripadajoče primerne porabe pa med 416 € pa vse do 1.196 € (povprečno 558 €). Pri indeksu pokritosti virov s stroški razpon znaša med 0,50 do 1,75 (povprečje 1,09). Kljub temu, da je občin, ki se uvrščajo v takšne »mejne« kategorije manj kot 15 %, pa se zaradi zaznanega učinka medsebojnega navzkrižnega vplivanja in posledično multipliciranja problematičnih vidikov sistema, ko npr. nekaterim občinam z visokimi povprečnimi stroški pripada istočasno tudi relativno nizek obseg primerne porabe, vzdržnost celotnega sistema financiranja bistveno poslabša. Slednje se še posebej jasno pokaže v primeru, da opravimo analizo zgoraj navedenih kazalcev po nekaterih izbranih skupinah občin, glede na njihove izstopajoče lastnosti, npr. po mestnih občinah, občinah z veliko površino, ipd. V nadaljevanju tovrstna analiza kaže, da je dejansko prihajalo do znatnih medsebojnih razlik med posameznimi skupinami občin. Tako so imele npr. mestne občine izkazane za povprečno +13 % višje stroške ob povprečno -26 % nižji vrednosti pripadajoče primerne porabe. Slednje posledično poslabšuje kumulativni položaj mestnih občin, ki pa ga zgolj z opazovanjem celote ne opazimo. Podobni navzkrižno multiplicirani odkloni so bili opazni še pri skupini občin z relativno veliko površino, vendar v nekoliko drugačni smeri, saj so slednje ob sicer +13 % višjih izkazanih stroških, pridobile povprečno za okoli +18 % več sredstev iz naslova primerne porabe. Pri ostalih opazovanih skupinah so bili opaženi navzkrižno multiplicirani odkloni manjši a kljub temu ne zanemarljivi (npr. v skupini občin z relativno visokim deležem starejših v skupni populaciji), še posebej če jih povežemo z analizo strukture izkazanih stroškov. Slednja nam pokaže, da so občine preko 80 % stroškov ustvarile znotraj zgolj sedmih programskih skupin, pri čemer izstopajo izobraževanje, delovanja sistema, promet, družbene dejavnosti, socialno varstvo, urejanja prostora in komunalne zadeve. Za razliko od predhodnih kazalcev strukturna analiza kaže na večjo nehomogenost, kar vzbuja dvom v ustrezno razumevanje posamezne programske skupine. Poleg tega strukturna analiza potrdi znatne statistične odklone od povprečja, kot smo jih
41
42
zaznali že v okviru agregatne analize. V tem okviru ponovno odstopajo mestne občine, ki izkazujejo precej višje stroške na področju družbenih dejavnosti, prostorskih, stanovanjskih in komunalnih zadev, manjša odstopanja navzgor pa še v okviru lokalne samouprave in prometa. Poleg tega višje povprečne stroške izkazuje še skupina občin z veliko površino na področju delovanja sistema in socialnega varstva. Skupina občin, za katero lahko rečemo, da statistično še značilno odstopa od povprečja je tudi skupina z visokim deležem starejših, kjer izstopajo stroški družbenih dejavnosti, delovanja sistema ter socialnega varstva, pri ostalih skupinah občin pa nismo našli statistično značilnih odstopanj na agregatni ravni. Za konec velja omeniti še ugotovitve analize sprememb opazovanih kategorij skozi opazovano obdobje, ki pokaže, da so izkazani stroški v zadnjem triletnem obodbju v povprečju porastli za +25,9 %, medtem ko je obseg dodeljene primerne porabe po občini v povprečju porastel za +15,3 %, in je torej za dobrih deset odstotnih točk zaostajal za povečevanjem občinske porabe. Vse navedeno kaže, da obstoječi sistem financiranja občin, sicer na agregatni ravni ne kaže pretirane neskladnosti z osnovnimi načeli in teorijo fiskalnega decentralizma, kljub temu pa podrobnejša analiza pokaže na določene razjede znotraj sistema, ki dolgoročno niso vzdržne in kličejo po določenih korekcijah, predvsem na področju nekaterih izbranih skupin občin, ponderjev korigiranih kriterijev v okviru formule za izračun primerne porabe ter večji enotnosti stroškovne strukture.
Viri in literatura
Brezovnik, B., Oplotnik, Ž. Mednarodna primerjava sistemov financiranja občin. Lex localis, 2003, letn. 1, št. 3, str. 1-38
Brezovnik, B., Oplotnik, Ž. Fiskalna decentralizacija v Sloveniji: oris stanja, problematika in mednarodna primerjava, (Lex localis). Maribor: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, 2003. ISBN 961-639919-5.
DeMello, Luiz, Barenstein, Matias (2001), Fiscal Decentralization and Governance: A Cross-Country Analysis, IMF Working Paper no.71, Washington
43
McKinnon, R., Nechyba, T. (1997), Competition in Federal Systems, in The New Federalism: Can the State be Trusted?, Ferejohn, J., Weingast, B., eds. Stanford: Hoover Institution Press, str. 3-61.
Musgrave, M. Richard (1959), The Theory of Public Finance, McGraw-Hill, NY
Oates, E.Wallace (1999), An Essay on Fiscal Federalism, Journal of Economic Literature, Vol.32, str. 11201149
Tiebout, Charles (1956), A Pure Theory ofLocal Expenditures, Journal ofPolitical Economy, Vol.64, str. 416-424
Ministrstvo za finance, Bilten javnih financ, različne številke, Ljubljana
Ministrstvo za finance, Interna gradiva o izračunih primerne porabe in zneskov finančne izravnave po občinah ter odhodkih občin, za leta 2007-2009.
Ur.l. RS, št.123/2006, Zakon o financiranju občin (ZFO),
Ur.l. RS, št.72/1993, Zakon o lokalni samoupravi,
Ur.l. RS, št.57/1996, Zakon o ratifikaciji Evropske listine ls (MELLS),
♦ ♦♦ STATISTIČNA PRILOGA
44
	mesečna rast	cd cd O	co ■šT o	s cd	co o	co cd	03 cu cd	0.50		cu 0.	co cp	0 cp		0 cu c^	cu c^			cu c^ c^	c^	0 en 0.		c^ 0.	co od 0.	0 ■šT c^		cd co cp	■šT c^ 0.	cp	
Skupno	is S 2 le or p	■ŠT N	co lo	03 r<	03	o lo 03	o	o o	co ■ŠT op	r^ cd	cu	03 r^ co	0 ■šT	r^ en	cu ci^	cd 0.			0 0.	cu c^	0 lo 0.	5 r^	o cp	■šT c^	cu Lip	co 0.	cd 03	co cd 0ü	cu c^ 0ü
	v o mi	s cu cu	co co o ■šT cu	co co 03 lo cu	co ■šT o 03 cu	S cij co	cu co r^ 03 cu	5 5 lo 0 co	■šT co lo r^	cu cd cu	0 od co cu	r^ lo cd cu	co r^ cd r^	■šT 0ü	cu cu 0ü	03 ■šT cd cu	5 co co cd	co od ■šT cu	5 co lo cu	5 03 cd cu	co r^ r^ r^	r^ cu cd cu	od ■šT cu	od o cd cu	■šT lo co r^	cu co cd cu	cd lo cu	cu od cu	od od
	a n čt o> £ 10 P er m	cu o	r^ m o	o m o	cd	lo co	cd lo 0ü	03		co co cp	r^ od ou			od r^	cd 03 0.	5 c^		od c^		co 0ü		03 lo 0.	■šT 0.	co cd cp		Li^ cp	03 c^	od	
Širša država	t i s s £ le or p	co ■št	lo cd	lo 03	I-v cd	co ■šf	r^ lo cp	03 cp	od cu od	rv cp	cu ■št	5 c^ lo	03 03 cd	od en cp	c^	Li^	■št	od cu	co ltd ■št	co co r^	cd co 0.	■št c^ 0^	co ci^	0 c^	0Ü	co od c^	co ■šT	■šT c^	■šT c^ cp
	CD mi	co en	o 03	co r^ o cu	cu 0Ü cu	cd cu lo cu	cu lo cu	0 lo cu	5 o cd	cd o cu	■šT ou	cu cu co	Pi		03 r^	r^ o cu	lo 5	co od	cu 0Ü	0 cu cu	5 cu cd	co o cu	cd cu	■ŠT co	co co 5	■šT o cu	0Ü	0 cu co	
CÖ S CO d	a n čt rn m en p er m	-	o cd o	r^ 03	03 cd o	r^ co o	r^ lo 03 ou	cd 03 lo		cd cd 0.	cd 03 0.	r^ lo 0.		5 Lip		5 c^		cd	cu en 0.	5 en 0.		0 c^ c^	5 c^	co cu		co Li^	co cp	od r^ 0ü	
r CO C CO o v <u	t is S £ <U O p	cd co	co cd	■ŠT o	o 0Ü	co 03	0ü ou	■šT cu Lip	co r^ 03 ou	co cd 03 ou	co cd r<	cu c^	■šT od	r^ c^ op	co c^ co	5 r^	cd cd		co cp	5	co 0Ü	03 r^ ci^	od c^ cd	cu co rv	od Li^	■šT ■šT ci^		co c^ 5.	0
-U CO CD v C	CD mi	co co r^ cd	o 0Ü	03 lo 03 r^	03 cd 03	lo o ■šT C3	03 cd co co	co cu o co	co co ou	cd cd	r^ cd	cd co cd	od r^ o cu	■šT lt3	0 cd 5	lo	03 co r^	0 lo cd	cu co r^	co r^	co 0Ü	r^ 03 cd	cu cd cd	od cd	cd cd o cu		co lo cd	co cd	■šT o cu
	a n čt rn m tn p er m	cd lo o	o	lo ■ŠT o	co r-v o	o o o	co r^ 0ü	■ŠT 03		■šT cu 0.	o cp	03		co 03 0.	c^	■šT 03 0.		03 cp	c^	5 0.		co CD	5 0.	0 0.		co c^ 0.	rv 0.	co r^ 0.	
Prebivalstvo	t i s le or p	co cd	■ŠT lo	cd cd	co	co co	o 03 0Ü	03	co cd ou	■šT ■šT co	LO ou	cd co	5 op	■šT 0.	cd co	r^ ■šf	0 op	r^ op	r^ 0.	■šT od od	■ŠT op	co 0.	co ■ŠT 03		cd cu 5.	5 o ■šf	■šT cd	■šT c^ 0Ü	lo
	cd mi	cd cd	r^ cd 03 ■ŠT	lo lo 03 lo	lo o cu r^	co ■šT cu 03	cu lo co co	r^ CD 0 cu	cd 03 ■šT	5 lo cd	03 03 ■šT	03 03 cd	cu lo co ■šT	co cu ■šT	co co co	co cu r^	0 ■šT lo ■šT	0 lo cd	cd	od co r^	0 co o 5	cd cu r^		■šT Pi	0 o cu 5	cd r^	cd	■šT OD	cu o cu 5
	O t e	■šT o o cu	LO O o cu	cd O O cu	r^ o o cu	co o o cu	03 o o cu	o CD cu	o 0 cu	0	t-	cu		1 CD cu	cu	co		■šT	5	cd			co	03		0		cu	
Izvozne cene EU27**	medleta stopnja	ou o	lo 03	co 03	lo	cd ai	■št co o	7 ou lo	co lo	cn co ou	co lo ou	co co o	co 03	7 03	o	lo ou 03	■št c^	lo 0^ lc3	co ou cci	co lo	co co cci	lo cn	co ■št cí3		o co cci	7 ■št cci	o Í-V lc3	ci^	cd o cci	
	J2 cd d in	ou cci cd	co 03 en	■št 03 o	cd ■št o	o 03 o	o r^ o	r-v ai	a r^ o	co cci o	r-v cci o	co r^ o	cd cij c3	co 03 o	lo 03 c^		co 03	03	co 03	0^	co 03	cd ■št	co 03	■št	ou ■št	ou 03	ai	ou ■št	■št 03	
Izvozne cene Slovenija**	a n ja t jn -2 a. "a o et E m	o	■št ai	03	oí	■št 03	a co	lo í-v ai	7 r-v 03	a ou	cn co ou	a r-v ou	7 cij co	co co o	co 03	ou	■št	co c^ c^	cn ■št	o co	03 o	o	co ci^ cí3	7	co lo		co cn ■št	o 0^ 03	co lc3	
	J2 cd ■a in	o ai o	lo ■šf c3	■št co o	r-v lo o	co 03 o	co o	co o	co cci o	lo ■št o	co r^ o	■št o	lo cij o	ri o	o	03 c^	lo o	ci^ cci o	c^		03 c^	ai	co 03	lc^ c^	li^ c^	■št c^	ai	lo	ai	
* z* ov 7 B a E	t a le jan "a cd o t ms	co cd	lo o	o	í-v cci	■št lo	co cci	co co ai a	co co	lo cci	0ú	r-v o	co co	co co ai	a^	lo o lo a	c^	■št li^ a	lo cn lo a	co c^ co	a co cci a	■št lc^ c^ a	cd cn ■šf co	co ou 03 a	■št 03 a	ou	o co lo a	o cn ou	co o 03 a	7 o ■št
	v E	m a cd a m en	co en 03 lo o	co co co cn lo	lo cu r^ co cu	o co cn co o co	cn co cn o cn o	■št o lo co co co	co co co co 7 a	co co cn cn	co cn o co cn	o lo cn cn cn	cn lo co r^ cn a	■št a a 7 7	o o cn o cn	cn 7 r^ co	co o cn ■št co a	co co co c^	■št lo cn co c^	co lo co a a	co cn r^ lo co co	co co a	a Š o	co co cd cd	co lo l(3 co	7 ■št a ou	co o a co a	7 co co ou	a cn a co co co	cd o r^ co o
Izvoz Slovenije izven EU27**	a n ja t jn ® a. "a o et E m	03	cu lo	í-v 03	co lo	o cn 03	7 o ai ou	co o	lo lo cci ou	lo ■št ai ou	co r-v cd	a o 0ú	co ■št ai	co co co	co	lo 0^ 03	co	o ou 0ú	c3	03 cci	■št co o	03	co c3 a	■št lc3	lo	co cd r-^	co cn ■št	cd	o cn 03	co co 03 a
	E	o cci r^ cu ■št	■št cu en ■št	03 ■št co lo	o s co	7 o S	co r^ r^ lo	cn lo co co	co lo ■št	o co lo	cn o lo	lo cn ■št	■št co lo	■št ■št co	o a ■št	co co lo	o co co	co co ■ŠT	lo	co co lo	lo cn lo	co cd lo	■št lc3	co r^ lo	co co co	a lo	co co lo	o cd lo	co S	7 ■št ■št
Izvoz Slovenije*	a n >u -u <d m en p cd m	lo ■šT	co co o	lo co	lo co o	co co o	co c0 0u	cn o cci		■šT lo ai	co I-v ai	a ou 03		■šT ■šT o	7 o	co ■šT 03		co cn c^	c^	co lo ai		co Í-V c^	co	a lc^ o		7 cn c^	co co	lo cn ai		a ai
	t i s £ £ <d o p	03 03	c\j	cn r<	r-v lo	■šT	lo co co	a o ■šT	7 co o ou	cn co	lo ou 0ú	a o ■šT	co co co	7 co ai	7 u^ c^	lo lo r<	o o 03	a co ai	■šT co	■šT co 03	■šT	lo	■šT ci^ c^ a	co lc3	7 o r^	7 I-v 03	7 lc3	o ou 03	o	co lo ■šT a
	E	03 co r^ cu	■šT cij ■šT	o co r^ co	7 co co cn	■šT a r^ cn	co O o co	lo a co	co a cn co	■šT cn ■šT	■šT CO ■šT	7 co a	lo cn	a a a	co 03	cn co co	cn	lo ■šT	o co lo	7 co co	7 r^ co ■šT	03 lo	■šT CD a		co CD lo ■šT	o ■šT co	lo co CO	£ ■šT	CD CD ■šT	a a lo
	o t e	■ŠT O o CU	lo o o CU	CO o o CU	r^ o o CU	CO o o a	cn o o a	o o a	o o a	o		a	>	| o a	a	co		■šT	lo	co		7	co	CD		o		a		\ C3 a
45
46
CD C CD * O *	medletna stopnja	ud cvi	o CD	ud oj	CD o	co	od ud CD	ltd CD oj	O ■šT	o ■ŠT ■ŠT	c^	co od up	od od C^	od c^	CD CD oj	od ud	od ■šT	o ■šT 0Ü	od oj	0^ uj	CD CD oj	ud r^ CD	oj	cu od	■šT CD	ud od od	cu ud CD	ud cu od	od oj	
C CU N -n § ¡jü ZD	J2 CD d in	co oj cn	od cvi o	o	r-v	op CTÜ	CD oj o	co oj cu	CD oj o	co ud o	cu oj o	c^ od O	r^ r^ o	od oj	CD ■ŠT	r^ ud	c^	od 0Ü cu	■ŠT cu	oj cu	co ■ŠT cu	0^ oj cu	■šT oj cu	cu cu	oj cu	0^ Clj cu	cu	c^ c^ od	■šT cu	
Uvozne cene Slovenija**	a n ja t jn ® a. ■a o et E m	CD cvi	CD CD	o oj	CD oj	c0 CD	CD CD N	ltd CD oj	od cp	CD od ■šT	r^ c^ oj	od r^	■šT 0ü	CD up	CD CD		ud cp	CD ■ŠT	cu od od	CD CD oj	CD ud oj	CD up	o CD ■šT	o cvi	cu c^ cvi	■šT u^ ud	od CD cvi	o CD ■šT	ud od ■šT	
	J2 CD ■a in	m N CD	cu N O	i-v uj	ou o cu	CD co cu	co N	CD oj cu	■šT CD	■šT ud	r^ uj	c^ uj	■šT uj	CD r^	c^ c^ cu	■šT cu	od	■šT cu	co cu	cp od	r^ oj cu	c^ od	0ü od	cu od	up od	0^ oj od	r^ cd od	op od	op od	
* N * S	a n ja t jn ® a ■a o et E 10	CD CD	co ■ŠT	CD ■šT	cu Lij	cu c0	o r-v 0ü cu	O i-v oj cu	CD cu r^ cu	CD r^ oj ou	CD uj	o o N	CD c^	ud op	oj	CD od CD cu	■št CD	od cu ou	cu co od	CD r^ uj od	CD ud od cu	■št od od cu	CD co uj od	co r^ uj cu	c^ od	■št od oj cu	0^ 0ü od	CD ■št od cu	co ud oj cu	cu CD r^ od
lu	E	CD co m r^ cu o	o m co CD	CD CD co 55 co	cu cu cu ■ŠT	CD r^ cu o ltd ltd	od od co CD	■šT CD cu co ■ŠT	od od r^ CD cu	od cu ■šT c^	co cu ■šT o	cu o ud cu c^	ou ud od	CD ud ■št o o	ud co ud CD CD	o o ■št cu	55 o ■št cu od	■št cu r^	co od ou	od od od cu od	ud cu ■št od	ud CD CD CD cu	cu od 55 cu	r^ co r^ od	■št od CD co od	cu CD cu CD cu	CD ud co od	■šT od cu od	r^ ud ud o o ■šT	ud ■šT ud co od
n e > iz CD * nij*	co n ja t jn -2 a. ■a o et E m	CD o	■ŠT od	o N cu	■ŠT	□D	ltd CD oj ou	■šT op od	CD ud oj ou	■ŠT ud r^	ud ■šT	CD oj	o od	od 0^ 0ü	ud co oj	CD u^ od	CD co oj	o cu r^	o c^ c^ ■šT	r^ cu oj ■šT	od	■ŠT od	r^ od oj cu	od od od	cu ud oj od	co CD co ■šT	CD ■šT od ■šT	ud o ud	■šT 55	ud CD ■šT
>	cu lo U to lu N O > U	E	CD cvi CD m cu	oj CD co co	r-v oj r^ cu ■šT	o o m o CD	CD CD ■šT cu r^	r^ cu ltd ltd	cu CD cu	CD cu od	CD CD ■šT	55	od cu ■šT	o od ■ŠT	ud CD ■ŠT	■ŠT od ud	cu r^ ud	o r^ ud	od CD ud	cu o CD	co CD	od co r^	O r^ ud	o 55	ud CD CD	ud r^	od r^	■šT CD	■šT CD CD	ud CD cu	55 CD
	a n >U -U OJ cn en p CD m	o cíd	CD o	CD CVI	r^ c0 o	ltd o cp	r^ r-v oj cu	■šT ■šT N		ud 0ü	co co cvi	od od oj		CD C^	CD CD cvi	■šf		od ud cvi	o cu oj	CD to		cu cu CD	od ■šT cd	r^ c^ CD		ud ■šT c^	cu	■šT od 0ü		o ud cvi
voz Slovenije	t ■= cn s £ <D O p	CD ni	ud CD	od oj	o CD	ltd CD cid	■št CD ud cu	CD cu CD	CD o oj cu	od r^	o CD CD	ud CD n	CD CD	ud CD CD	CU CD ■št	■šf		cu uj	oj cu	CD od	cp ou	0^	od CD	cu oj	■šT ud	CD CD co	CD c^ cu	cu ■šT ou	od c^ cu	CD ud CD cu
U	E	co ■šT	cu co ■šT m	CO o5 co	CD co cu cu	co ■šT CD cu cu	od r^ CD	■šT o ltd CD	o ud	CD CU ud	od ■šT ud	CD ■šT	od ■šT ■ŠT	CD ud CU	co CD od	od o	CD ud od ■šT	co ud ud	■šT cu	■šT ■šT CD	ud cu CD ■ŠT	co od CD	CD	od co	CD od co ■šT	ud	co	CD	r^ co od ud	CD co ud
	O t e	■šT o o cu	m o o cu	CD o o cu	r^ o o cu	co o o cu	CD o o cu	o CD cu	\ CD o o cu	O		cu	>	cí CD CU	CU	od		■ŠT	ud	CD			co	CD		o		cu	>	\ CD cu
Anketna stopnja brezposelnosti	Slovenija	OD CD	m CD	OD UD	OD ■šT	■šT ■šT	O CD	CU [V	LID dj	■ŠT dj	■šT CD	■šT dj	o IV	cu IV	cu IV		cu r^						O [V		LID IV	LID IV	OD IV	CD	OD CO
	m Z) E	CO	cn iv	iv iv	■šT iv	cu IV	O OD	LID OD	OD OD	OD OD	■šT OD	OD OD	OD OD	o o	CO OD	c^ OD	c^ OD	OD	C^ OD	■šT OD	c^ OD	cu OD	■ŠT oj	OD OD	LID OD	■šT OD	■ŠT OD	■ŠT OD	0^ OD
	iv cu Z) E	OD	[v co	ou OD	r<	o [V	OD OD	CD OD	OU OD	OD OD	■šT OD	OD OD	CD CD	ou o	o o	c^	r^ OD	LID OD	OD OD	LID OD	OD OD	OD OD	■ŠT oj	OD OD	LID OD	OD	LID OD	LID OD	O o
Trgovina na drobno EU27	a n ja t jn -2 a. ■a o et E m	lid oj	oj	■ŠT	lid OD	OD	O OD	cvi	■šT O	iv	OD O	LID cp	C\J	OD o	OD cvi	OD o	LID C^	LID C^	0^ C^	Op	C^ oj	^^ oj	oj	od oj	CD cvi	r^ c^	Op	od cvi	LID oj
	ks CD ■a in	CD cn CD en	o CD CD o	CD O ■šT o	od iv [V o	CD O	CD iv IV O	■ŠT OD O	rv	OD OD O	O cn CD od	5D OD	CD od CD CD	5D Llj OD	ou iv o	od cp CD	o CD [v o	CD C^ OD O	CO o	LID OD O	O oj	■ŠT od Oj O	O ■ŠT oj C^	CO cu C^	O cu	o od cvi	od ■ŠT od	CO OD d CU	OD CO oj O
Gradbena aktivnost EU27	a n ja t jn ■S a. ■a o et E m	lid o	■šT CD	■šT	iv OD	ri	CD Op	■šT	r<	od [v	O	ou CD	CU od	iv cvi	ou	Op	LID Llj		CD oj	cu	[v op	0^ ou	C^	C^ 0^	ou	■šT	■ŠT		cp
	ks cd ■a in	co CD cvi o	■šT CD OD O	co cu o	iv cvi	od OD OD o	LiD OD OD OD	LID CO OD CO	o o	od cn dj OD	LID CD o OD	o cn LID OD	OD OD OD iv	cu Llj iv	CD lip OD	cu C^ C^ co	iv CD OD	op OD	CD cu cvi o	CO LID ^f OD	iv OD	CO LID OD iv	■šT Llj OD	CD CO oj CO	iv LID r^ OD	C^ Llj OD	iv 0^ C^ CO	CO OD	LID CD cvi iv
Predelovalna dejavnost EU27	a n ja t jn ® a. ■a o et E m	lid cvi	■šT	CD ■šT	OD OD	■šT	ou LID	od [v	CO O	OD CD	iv	■šT [v	iv	o ■šT	iv iv	CD ■šT	0^	OD	[v oj	[v CO	OD iv		dj	CO iv	iv r^	o oj	O OD	C^ oj	CD oj
	ks cd ■a in	o CD cvi o	O CD ■šf O	co [v OD o	■šT O OD	LiD O OD o	op OD	OD OD [v OD	CD CD OD OD	OD OD OD OD	CD CD dj CO	o cn OD	iv cn CID co	OD CO OD CO	■šT cn cvi o	LID c^ oj OD	LID [v Llj OD	LID oj OD	OD LID oj O	O ^^ OD OD	CD ■ŠT OD OD	■ŠT CO	■ŠT Llj C^	5D OD	cu cu r^ o	LID CD O	CD ■ŠT OD	CO CD cvi O	OD ■ŠT ■ŠT OD
Industrijska produkcija EU27	a n ja t jn ® s. ■a o et E <°	co cvi	C\J	O ■šT	OD OD	ou ou	ou dj	LID CD	iv OD	CD	OD OD	o co	up	CD oj	r<	cu	iv iv	OD oj	CD iv	C^ Oj	LID dj	cu	OD Llj	LID	cn CD	■št	C^ oj	LID iv	od CD
	ks cd in	iv CD cvi o	CD CO OD CD	o o co O	op	OD OD o	CO OD	CO OD [v OD	LID ■ŠT OD OD	OU OD OD	CO LID OD CO	LID OD	o LID CD OD	cu CD OD	iv cn cvi o	OD C^ Llj OD	O CO ■ŠT OD	CO ■ŠT [v OD	LID LID d O	d^ iv OD	OD OD [v OD	LID c^ oj CO	OD LID cvi o	■št LID OD	OD Llj o	IV od Llj o	CD OD	IV ■št cvi o	■št CU c^ OD
Leto		■šT o o cu	LID o o CU	CD o o cu	IV o o cu	co o o cu	OD O O cu	O CD CU	O \ OD O O CU		CU	>	| o CU	cu	od		■ŠT	LID	CD		IV	CO	OD		o		CU	>	\ CD CU
47
48
Poslovni optimizem EU27	Slovenija	v	co cn	cd	co cu	■ŠT ■ŠT cd	o ■ŠT cu	■šT OD	o	co	■ŠT o	3. cu	.3 cu	OD cu	.7 cu	0^ cd cu	cu	.3 OD cu	LiD cu	c^ cu	OD	.7 co	c^ cu	cd LiD	cd ■ŠT	c^ a^	LiD LiD	co ■šT	cd ■šT	LiD OD	.3
	7 cu Z) E	cu N		r^ co	cn o o	3 LO cci C1U	3 LCD	.3 OD	OD	■ŠT OD	cd OD	LiD OD		co	C^	c^ Li^	cu	c^		OD	cvi	OD c^	op	r^	LiD	cu cl^		op	c^ OD	^^ LiD	OD OD
Trgovina na drobno pričakovanja EU27	a a b S E te e =a E ee E k. s	cu cn cu	7 m cn	cvi	cn cd r<	■šT LTD cn	CU OD	cn OD	cu cvi cu	■ŠT cvi cu	co r<	CO ■ŠT CU	.7 OD cu	a^ cu	c^ cu	cu	a^	.3 LiD	LiD OD	C^ C^ CU	.3	o OD	LiD CO	c^ cci	cn co	c^ LiD	cd OD	OD	^^ LiD	LiD LiD	LiD
	a a n jn o .u os	■šT ■ŠT cvi	5 cvi	■ŠT	co m co	cu OD	CU O cd	cn op	r^ cvi	7 N	o op	CO LO	C^		r^ c^	c^	LiD	C^ cvi	0^ LiD	C^ LiD		c^	OD OD	c^ OD	a^	CO r^	c^	Lip	■ŠT	CU C^	■ŠT
Naročila, gradbeništvo EU27	a a b S E te e =a E ee E k. s	m lo	cd O .7	3 ■ŠT	7 cn	cn o co C1U	CO O cvi	cu LtD	7 N	LO	OD Op	OD	o o	op	a^ c^	OD ■šf	OD ■šT	cvi	r^ C^	O	c^	c^ cvi	■ŠT	r^	OD	OD	■šT	c^		OD C^	
	ks čil CD P 1 E	r-v co	■ŠT cd cci	7 o	■šT cu r^	3 CO LTD f	LO CU OD f	cn cd f	cd ■št	CO f	■št cd f	LiD cd f	cd	c^	f	■št c^		.3	■št	0^ C^	CU C^	LiD OD op	c^	cu OD op	LiD	c^ ■šf		c^ f	CO cvi f	C^ OD	LiD ■št
Naročila, predelovalna dejavnost EU27	a a b S E te e =a E ee E k. s	CD co ou	■šT cd lo	cd cd lo	7 ■ŠT OD	cn ■šT op	LO cd co cu	7 r^	OD Op	LiD cvi	cu CO	OD OD	7	OD cu	c^ a^	cu r^ cu	■šT 3	C^ ■šT 3	Op OD	CU a^ 3	3	LiD OD 3	.7 3	LiD c^ 3	C^ c^ 3	c^ 3	OD	c^ 3	OD	OD	C^ C^ 3
	aa n jn os	■šT co OD	r^ OU	cd cn cvi	lo UD	o o OD lcd	cd OD ■ŠT ou	cd f	LO cd f	cn OD f	o cd f	CU C^		o r^ op	c^ ^^	CD c^	OD 0^	c^ OD	LiD LiD OU	C^ OD	o cd	C^ LiD	O r^		.3	.3	c^ ■šT		C^ d	C^ Li^	C^ Op
Poslovna klima EU13	a ab S E te e =a E ee E k. s	OD o	-	■šT cu o	7	7 C1U	cu cn cvi	OD o	cd o	Op	o	C^	c^	cu OD	c^	■šT OD	a^ OD	^^ OD	LiD OD	^^ OD	C^ OD	C^ C^	OD	LiD C^	c^ c^	c^	OD c^	c^ cvi	cvi		
	a ja a £ o .u os	cd o o	m o	cn cvi	CO OD o	LO LO C1U	LO ■št o	cd	op	o	op	r^ o	a^ o	C^ C^	LiD c^	cu CD	LiD C^	LiD C^	^^ C^	r^ C^	o	CO o	c^	C^ c^	c^ c^	op	c^	LiD	LiD		
	o t e	m o o cu	cd o o cu	r^ o o cu	CO O O cu	cn o o cu	o CD cu	o \ cn o o cu	1	cu	>	Si CD cu	cu	3		■šT	LO	cd		7	co	cn		o	1	cu		^^ CD CU	CU	3	
Poslovni optimizem	medletna sprememba	CD OD	CO o	op	OD LCD	CD OD	o ou cu	r-v ou	cu N	cu	I-v OD	OD	OD LCD cu	N cu	CU OD cu	cu OD	r^ cu	■šT OD cu	■šT cu	OD cu	0^ OD	Li^ OD	0^ od	OD	0^ od	0^ od	LID cu	I-v od	0^	oj	Li^ CD
	a ja fš ra O 4J os	cp	CO od	up	OD	OD ou CU	OD cp	o ■ŠT	CO LCD	CD r<	CO LCD	CD Lij	co Lij	OD cu	co	0^ OD	0^ OD		op		u^	CD LiD	r-N ou		Li^ up	r^	OD op		OD	Lij	r-^ Lij
Trgovina na drobno pričakovanja	a a b S E te e =5 E ee E k. s	CO ■šT		CO ■ŠT	■ŠT o	LID o op	CO ■ŠT cu	OD od	CD ■šT	CU OD	ou	OD LCD OD	LiD CD OD	o uj	OD cu	OD	OD co OD	OD ■šT	CD ■šT	Li^ LiD cu	I-v LiD	co CD cu	CD cu	oj	c^ od	CD od	Ci^ c^	c^ cu	oj	OD	oj
	a a n jn S O +J os	CD Lij UJ	CID OD	OD CD ■šT	LID o OD	CD CD	OD ■šT cu	r^ r<	r<	CO OD	■šT uj	I-v OD	cu UD	OD o cu	j:	■šT OD	ou OD	u^ cu	c^ ou OD	CD od	c^ u^ OD	OD ■šT OD	co od cu	co CD OD	CD cu	■šT oj cu	o N cu	o N	LID ■šT cu	Ci^ u^	■šT od
Naročila, gradbeništvo	a a b S E te e =a E ee E k. s	cu	co	■šT od	LCD od	CU LCD LID		co LID	OD up	o up	OD ou f	LCD ou	CD	OD	o OD		f		OD Lij	-	v		CD Lij	OD	o	op	o		OD	CD	OD
	ks čil CD P I 1	ni	■šT CD	o OD	LCD up	up	CO co up	o up	co LCD	CD up	op up	OD rv	co rv	cu CO	r^ N rv	co rv		up	c^ ou r^	LiD up	■šT up	■šT up	OD ■šf up	r^ Lip	co Li^	OD up	c^ u^	■šT r-v	LiD rv	CD rv	c^ Lij rv
Naročila, predelovalna dejavnost	a a b S E te e ^ E ee E k. s	cu	co od	CO OD	CD N CU	■ŠT ou f	r< OD	o	cu	CD	r-v ou	o cu	OD cu	CD OD	OD uj cu	cu LiD	co ■šT	LiD ■šT	OD co ■šT	o LiD	OD OD	co OD	ou ■šT	CD OD	o OD	co cu	op OD	CD cu	cu OD	OD cu	c^ od cu
	aa n jn os	CO ■ŠT	LCD ■šf	OD OD	OD od	I-v 5	CD ■šT CU		f	f	o LCD f	co f	o LCD	OD up	r-v LiD	cu	■šT ou	OD cu	c^ OD cu	OD	OD	r^	UD	Li^	r^	OD	oj	cu	co	o	u^
Gospodarska klima	a ab S E te e =a E ee E k. s	CU oj	N	oj	CU	LID LCD CU	OD ou	OD	OD		cp	OD	co	CD	CD	o cu	CD	CD	r^	CD	cu	CD		LID	CD	LiD	OD Lij	OD	■šT	OD	Lij
	a ja tš ra O 4J os	CD cu	co CD	■ŠT OD	CU cu	OD ou CU	CO co	CD	CD	OD	o N	o	o	LiD			0^	up	0^	up	up	LID	Lij	rv	o	cu	I-v	rv	up	up	up
	o t e	m o o cu	CD o o cu	r^ o o cu	co o o cu	OD o o cu	o CD cu	o ^ o o cu		cu	>	1 CD cu	cu	OD		■šT	LiD	CD			co	OD		o		cu		CD cu	cu	OD	
49
50
Oskrba (el., plin, voda)	mesečna rast	cu ep	cn o o	cd o o	cd cd cp	0.00	■šT cd cp	cd o cp	cu OD cp	cd OD 0.	OD cu 0.		0 c^	cu ^^	co r^		c^	LID 0.	c^ cp		cd co	LID cp	co co		cd c^ 0.	LID 0.	0 c^		cd c^ 0.
	t is S £ le or p	■šT cd	Lil	cd o	?	OG O	LTD N	OD o	cd LTD	LTD LTD	C0 cd	cd	r^ cd	c^ op	OD CD	■šT	LID op	co		LID		c^	OD	OD	OD cvi	c^		■šT	c^ m
	s k cd U in	cd OÜ CO	cd o co	cd cn cu	cu lid	cu cd	LTD r< o	co r< o	LTD OD O	■šT UD	cd CD CU	c^ LID	0Ü	op	c^ 0Ü	■šT ClJ	OD OD cd	0 r^ cd	cd	.0 OD cd	c^ cd	CD	^^ OD 0	c^ c^	.0 cvi	LID	■šT co	c^ cu	0Ü
Predelovalna industrija	a n čt cd S cn P er m	cd ■ŠT CD	■šT cu o	co lid o	m cd o	CO O O	r^	■šT C0 0.	CD	O OD	0 O ■ŠT		o	cd C^ 0.	co LID 0Ü		co cu 0.		co CD 0.		co c^ c^	CD co 0.	■šT OD c^		cd ■šT	LID cn 0.	r^ OD	'	LID LID 0.
	t i s 5 £ le or p	■ŠT	co	lid cd	lid N		r^ r^	cd r<	LTD OD	r^ cp	cd N	c^ CI^	LTD	C^ CD	.0 C^	op	0Ü	LID LID	op	c^	co N	LID	c^ OD	c^ co	co LID	cd	LID OD	OD co	
	ks CD ■a in	CD	cd lig	cu cd cu	■ŠT cvi co	cu o co	F< o	OD LtD	CO N	0. 0Ü	■ŠT o	OD ■šT	0D co	^^ C^ o	OD cu	■šf o	c^ OD c^	r^ c^ cu	c^ c^ cu	co	c^ ^f	cu OD 0	cu cu		■šT cu	■šT co cu	co co	OD cu	0
Rudarstvo	a n čt CD w CO <p er m	cu co cp	cd co o	cu lid o	CD cd o	cu CO cp	cd cu cp	0 O	LTD CU O	cd c0 OD	0 ■šT cp		co co cp	0Ü	r^ c^ c^		cd cd cp	cu OD	0 c^ c^		cu c^ LID	cd co	c^ LID		OD cvi	co 0.	r^ c^ c^		cd LTD
	t is 5 £ <U O p	rv	cd	lid o	cd cd	cd	OD	0Ü	cd	0Ü CO	■ŠT	LID	c^ li^		c^ CD	■šT	.0 c^	c^ c^ cu	c^ c^			OD co	■šT c^ cu	c^ cd cu	■šT cu	■šT	Lip		
	ks cd d in	cd N cn	cu ■ŠT o	o lid	cu on	co N	r^ 0D	LTD N CU	C0 0Ü CU	CD OD LID	CU cd CD	OD cd CU	C^ cd cd	CD r^ CD	c^ cu	OD cd 0	c^ cu	cvi co	cu OD	cu	c^ OD cu	■šT c^ co	CD	r-v OD	co cvi LID	og c^ LID	cd co	co ■šT	LID CD
Skupno	a n čt cd w co P er m	o m o	■šT cu o	cu lid o	cd lid o	cd o cp	■šT to	CO 0.	■ŠT	cd CO 0Ü	LID CO OD		CU C^ C^	cu C^	co ■šT 0Ü		LID c^ 0.	cd to	cd r^ 0.		LID c^ c^	r^ co 0.	0 c^ 0.	'	c^	CO cn 0.	OD		0 0.
	t is le or p	m lid	co cd	cd	cu cd		r^ cd		■šT OD	CU O	cd cd	LID li^	CO N	c^		li^ c^	OD	OD ■šT	OD CD	Lip		.0 ■šT	li^	OD co	o cd	CO LID	LID OD		■šT LIG
	s k cd in	co cvi	lid cd	r^ cd cu	ep	OD cu	cd o	OD UD	CO r<	Op 0Ü	r^ cd o	OD LID	r-v 0D	■šT CD	c^ OD cu	LID c^	r^ OD 0	OD	c^ c^ cu		LID OD	c^ OD 0	LID cu		OD cu	■šT cu	0Ü	cu	0^ LID 0
	o t e	■šT o o cu	lid o o cu	cd o o cu	r^ o o cu	co o 0 cu	cd o 0 cu	O CD cu	o \ CD o 0 cu	t-	CU	>	ir CD cu	cu	co		■šT	LID	cd			co	CD		0		cu		^^ o cu
Skupaj nočitve	mesečna rast	CD o o	0.00	co o	cu CD 0.	o	lo 0 CU CD	CO O		55 0.	CD CU	CD		co CO 0.	IV lo O	CD C^ O		IV C^ c^	IV C^	CO 03 O		CO 03 0.	-	IV CU 0.		0 03	c^	IV c^ c^		CD
	t is S £ <U O p	■ŠT	cu o	on	CD CD	j:	O 0Ü	lo	C0	CD 0Ü	CU iv	lo CD	CO lo	CD		C^	C^	r^	c^ 03	lo	0Ü	[v	c^	03 C^	C^ 0Ü	li3 0Ü	CD	c^	CD	c^
	O O O v	O CD m iv	cu IV m IV	IV rv IV	Ü0 CU CO	cu lo CO CO	CO o co co	CU IV IV CO	IV co CD CO	lo O CD	co cu ■šT	S ■šT	cu o LO	0 lo lo	CO lo lo	IV o lo	CD O CD	cu CD lo	cu CD CD	■šT cu CO	co ■šT o cu	CO CO CO	co co ■šT	lo CO IV	CD O CD CO	0 CU CD	0 cu ■šT	CD CD ■ŠT	co o lo	CD IV lo
Nočitve tujih gostov	a n čt (D S tn P er m	co co o	IV o 0.	■šT cu 0.	S 0.	CO O o	CU ■ŠT o	CO O 0.		lo O 0.	■šT 03	CD Ol		o	lo Ol	0 03	'	co LO O	0 C^	CO C^		■ŠT	CTÜ	CD 03		CD [v	CD c^	C^		co co
	t i s 5 £ <D O p	lo ■ŠT	co o	cu	■šT 03	Ol	0 iv	[v O	R	lo CD	03 CD	iv CO	■šT CD	c^ o	C^ lo	C^	ou		C^	C^	c^	03 ■ŠT	ci3		C^ 03	O r^		^^ li^	o	03
	O O o v	■šT CD CO ■šT	0 o ■šT ■šT	CD co ■šT ■šT	IV CD CO ■ŠT	CD O co ■ŠT	CD cu lo ■ŠT	co CU CD ■ŠT	CD co 0U	CU CO CO	IV o cu	0 ■šT cu	0 co IV	CD o co	O 0Ü	lo ■ŠT CU	co CD IV	IV O co	CD ■šT	0 CD ■ŠT	co CD	CD IV IV	cu cu CD	CD O lo	■ŠT O CU CU	lo lo CO	lo o cu	IV cu CU	IV co IV	lo CO co
> o t s o	a n čt m m en p er m	CD OU o	CO o o	CD o 0.	CD ■šT 0.	CD 03 0.	CU CD	lo 03 O	'	0 03	□5	CO cn		0 0.	O	IV ■ŠT C^		co LO 0.	lo 03	CO c^		o	CO ■ŠT O	IV CO O		IV CO 0.	CD o o	lo C^		CD [v
g ih či a E o ■a e eitv či o z	t i s 5 £ <U O p	■ŠT OU	iv	CD	CD ■ŠT	■ŠT ■šT	C0 ■šT	CU	iv CD	CD	lo	cu CD	O	li3 03	C^		03		CU	03 03	c^	c^		CD iv		O CO	LO c^	CU 03	03 o	C^
	O O O v	iv cu cu CO	rv čo	03 CU CO	■ŠT CD CO CO	CO ■ŠT lo CO	IV IV IV co	CO ■ŠT CO CO	cu lo lo	CO IV CU	CD OU	■ŠT CO cu	co cu IV	CU	CO ■ŠT CO	cu CD cu	CD ■ŠT CO	lo lo CU	cu	■ŠT CD CO	0 co co	CD lo lo	CD CD lo	0 CO CU	CU o ■ŠT	lo CD CU	lo cü	CU	ou IV	cu
Gradbeništvo	a n čt m m tn p er m	cu OU o	cu cd 0.	CD [v 0.	0 CO 0.	CD C0 0.	CU CD O	O		CD O	co cu	CD iv 0.		lo ■šT	CO O	0.		CO Ol	co ■ŠT	0 cn		cu c^	CD lo	CD [v O		CD 03 OU	■šT c^ c^	CO LO O		co cu
	t i s 5 £ <D O p	CD cvi	CD C0	CU iv	CD O	[v O	O C0	.0 0Ü	lo CD	.0	cu CD	CD CD	co	C^	li3	li3 Ci^	03 CO	r^ 03	0Ü	c^ 03	03	c^ ■šT	■ŠT c^	0Ü	li3 cvi		c^ CD	LO LTD	LO 03	0
	r u >o O is ti	CD o m o CO	co ■šT 03 co	CU cu LO LO CO	CO CO co CD CO	03 lo CO ■ŠT	CD CU CD	CD CD CD CO	CO CD CO	CO CU ■ŠT CO	lo CO lo CO	IV ■šT cu co	0 CTÜ 0	CU IV CO CU	IV CU IV CU	CO	0 55 CO	CD 03	cu co 03	co ■šT co co	CD CD lo CD	IV IV co co	CO cu CU CO	0 CD CO CO	lo CD CD CD	IV IV co cu	0 ou co	CO s CU	0 CO co co	co CD CD
	o t e	•t o o cu	m o 0 cu	CD O 0 cu	IV O 0 CU	CO O 0 CU	CD O 0 CU	O CD CU	\ CD O 0 CU	0	t-	cu	>	ir CD CU	CU	CO		■ŠT	lo	CD		IV	CO	CD		0		cu	>	\ CD cu
51
♦ ♦♦ statistična priloga
52
Luški	mesečna rast	co	CU CD	■šT op	o OU CD	LO ■šT CD	o rs	CD CD o		co	■šT CD	-6.70		OD CO 6.	□E'0	co r^		LO	7 co LO	CD co		co c^	co c^ op	OD		0^ 0.	6 CD OD	6 OD 0.		LO CD 0.
	t is S £ le or	co cvi	r-v ■ŠT	LO cvi cu	LO 0Ü	LO ■šf	03 OD	OU 03	CD OD	o	■šT LO	CVI	cu LO	CD cvi	CVI	.0 cvi cv	up	c^ cvi	c^ 5D	LO	c^ OD co	c^ 0Ü	LCD	c^ LO		■šT LO	0^ OD	c^ c^ LO	.0 LCD	CD OD
	č ° i— (n ^ ti	co en en	o co cu	co co ■šT LO	CD ■šT co LO	■šT LO LO CD	CD LO co co	OD LO ■šT	■šT OU co	CD o LO	o 03 co	LO cu 7	OU CD co	OD	LO CD	7 CD 03	5D LO co	co co	co ■šT co	03 cu cu	0 CD r^ co	co ■šT	7 co OD	LO CO o	LO 03	■šT cu ■šT	cu CO LO	OD LO	LO CD	CO CD CO
Pomorski	a n čt <D S tn p er m	cu o OÜ	co LO 03	o	co cp	cu op	o LO cp	cp		o LO CD	LO	OD cu 0Ü		6 CO 0.	cu LC3	LO -0.	'	0 r^	0.			OD c^	6 en	6 OÜ		7 LC^ OD	LO LCD 6.	OD CD 0.	'	0 c^
	t i s S £ le or	CD o co	r-v	■ŠT CD	OU LO	■šT N	LO LO	CD CD	0Ü	CD co	CO OD cu	op	03 ■šT	CD	03		c^	OD co ■šT	c^ LC^		oj	LO r^	cf 0Ü cu	CO OD CO	cu OÜ cu	LC^ cu	.7 CD	■šT CD	c^ 03	.0 c^
	E ° ž E	■šT co OD co co	■ŠT LO cu LO	LO LO OD ■šT	r^ co LO CD ■šT	LO rv ■šT LO	r^ o r^ 5D	o cu co r^ LO	■šT o OD	co CD 03 co	r^ co ■šT ■šT	cu co ■šT	7 co 03	6 co LO ■šT	7 CD co ■šT	03 ■šT ■šT	■šT co co co	cu cu o LO	■šT ■šT	0 ■šT ■šT	6 7 ■šT ■šT	co r^ ■šT	cu o ■šT	cu CD o LO	cu ■šT LO ■šT	CO 5 LO	CO OD ■šT	7 CO o LO	CO 6 OD ■šT	03 CO OD ■šT
Cestni	a n čt cd co co <p er m	co cvi	co op	o CD CD	en o	o LCD	co I-v cp			■šT o 03	co LO OD	co CO OD		7 c^ OD	cu c^ 03	7 LC^ C1J		LO co 0.	cu 0.	LO CD		co op	cu	CO OÜ						
	t is S £ a 5	03 N cu	LO 0Ü cu	CD eri	■ŠT 03	■šT CO	OU Op		03 0Ü	r-v	r-v			c^	c^	0^ 03	c^	.7 CD	.7 CD	.7 c^	.7 c^	c^	LTD OD	LO c^	LO c^					
	E t	r^ o o 03	co co o	OD o cu	■šT co r^ co	cu CD cu CD	cu CD ■šT		LO co	LO cu ■šT	LO o ■šT	6 co	6 CD ■šT	cu	co	03 ■šT	cu	cu ■šT ■šT	■šT cu ■šT	5D ■šT	7 OD ■šT	0 co co	7 o	CO CO CO	0 £ CO					
Letalski	a n čt cd w co P er m	co i-v o	03 co o	o OU o	co co CD	03 ■šT	CD	OD CD		03 o	o en o	7 CD 0.		co CD 0.	6 CD 0.	co ■šT 0.		■šT c^ LC^	co CVI	o CD		LO LTD 0Ü	co LTD 0Ü	03 Lip			LO -0.	6 c^ .0.		LO
	t i s S £ le or Ü	r^	CO 03	co r<	r-v OD	CO 03	LO	LO 0Ü	CD CO	LO	CD	cd	OD CD	CD op	LO m	03 LO	OD	co OD	LC^	OD 0^		rv cci	CD OD	.6 c^		OD r^	c^	03	OD ■šT	c^
	^ cd SE	LO 03 CO	co CD	OD CD	LO co	03 ■šT co	■šT 03	■šT cu cu	co LO ■šT	rv OD	cu rv	CD CD	LO co cu	LO CD	■šT CD	cu r^	CD cu	OD CD	co o	LO cu	7 OD cu	LO	cu rv	6 co	CO CO ■šT	LO o	cu	CO CD	LO ■šT cu	cu
	o t e L	■ŠT O O CU	LO o o cu	co o o cu	r^ o o cu	co o o cu	03 o o cu	o CD cu	\ OD o o cu	o		cu	>	ir CD cu	cu	co		■šT	LO	6		7	CO	03		0		cu		CD cu
STATISTIČNA PRILOGA ♦♦♦
Skupaj	letni porast	OU o	* m co	CD o	CD	on	OU o	o	I-v o	LCD o	co CD	co CD	CD	co cp	CD cp	LC^ cp	LC^ c^			c^	co cp	0^ c^	cn cp	cp	0^ cp	cn cp	-0.7	-0.9	op	0.0	
	o vno alsotv > g kt bi ae r p	cu o cn CD co	cn co cn ■šT o cn	m CD o cn	■šT co co m cu cn	co ■šT cu ■šT cn	■šT cu m ■šT ■šT cn	co ■šT LCD LCD co cn	o LTD O CD ■ŠT cn	co o co LTD ■ŠT cn	CU CO LTD LTD ■ŠT cn	LTD co o ■šT ■šT cn	CD CD LTD cn	OD ou ■šT cn	co CD LTD ■šT cn	cu CD ■šT LTD ■šT cn	r^ cu co cn	cu r^ CD LTD co cn	cu cu co LTD co cn	LTD cn LTD co cn	CD CD LTD co co cn	r-^ cu r^ co cn	o cu LTD r^ co cn	■šT o co ■šT co cn	o CD co co cn	o cu co cn	co o cu co co cn	7 co cu r^ co 9	CD 9 cn co cu 9	co 9 cn LTD co 9	
Iskalci zaposlitve	t i s £ £ le or p	LCD	V	CD CD	OD CD	■ŠT	r< co	■šT CD	r-v ou co	ou co co	■šT ou ■šT	I-v OD ■šT	C1U LTD ■šT	o OD ■šT	5D	Ci^ c^ LTD	Lri ■šT	I-v co	co OD cu	■šT cu	cn OD		LTD OD	ou	■šT ou	CD	CD co	0^ OD	0^ OD	CD Lri	.9 LCD
	lo CD t >C0	CD CU CO CU en	cn co co m	CD co co m co	CD co co rv	CD ou co CD	co m co CD co	■šT o LCD o o	cu co co cu co	cn 5D ■šT co	OD ■ŠT CD CO	LTD ■šT co co	CD o co co	CD CD co co co	OD LTD ■šT cn	CD ■šT ■šT LTD cn	cu r^ CD CD cn	OD LTD cn cn	■šT co r^ cn cn	co cn co co cn	CD OD cn cn	CD ■šT co cn	co co cn	CD o ■šT co cn	cu co o cn cn	co o cn r^ cn	co co CD cu 0	co co co 0	ou o o	cu co 5D	co 0 CD LTD
Samozaposlene osebe	t i s le or p	CO cp		I-v ou	LCD co	o ■ŠT	m Lri	ou ou	cn ■šT	OU LCD	I-v LCD	■šT CD	CD CID	I-v CD	c^	co Lri	co Lri	cn ■šT	I-v	■šT	I-v ou	r-v	cp	CD	op	I-v	op		c^	Lip	
	iki ici S ž CD O a. . E	en co m cn ■šT	CD ■ŠT O m	cn 55 55	co o co co m	cu ■šT ■šT m m	r^ o LCD co LCD	■šT cu co cn LCD	cn CD r^ LTD	cn CD cn LTD	r^ o CO co LTD	cn CD co LTD	o ■šT o cn LTD	CD cn co cn LTD	o CD cn LTD	o o o o CD	rv co cn LTD	LTD cu co cn LTD	cn rv cn LTD	co CD LTD cn LTD	CD LTD cu cn LTD	CD LTD cn co LTD	r^ cn co co LTD	LTD r^ cu cn LTD	■šT cn r^ cn LTD	co cu ■šT o CD	cu co co 0 CD	cu ■šT co 0 CD	LTD ■šT ■šT 0 CD	■šT 9 CD 0 CD	
Zaposlene osebe	t is le or p	co o	CO cp	r-v	Lri	■šT co	o CD	LCD	OD OD	CO	■ŠT LCD	■šT Cij	cu	cn	c^ CD	■šT CD	LCD c^	c^ CD	0^ 0^	CD cn	LCD	CD cn	LTD op	cn		co co	o cn	c^ c^	.9 c^	c^	
	N O _C ma S ° s s ri o p	cu ■šT CD m CD	cu cu ■šT m CD	r^ cu m CD CD	co co cn cn CD	o o co cu r^	r^ co cn r^ CD	5 ■šT 5	cn cn cn co CD	CO O CO CO CD	cn co CD co CD	o CD co CD	cu fši CD	r^ OD CD CD	r^ co LTD CD CD	CD cn co LTD CD	cn CD ■šT CD	r^ cu co co CD	o co co cu CD	cu LTD CD cu CD	cn cu CD	CD cu cu CD	co ciu CD	cn co r^ CD	■šT o co	o CD cn o CD	CD ■šT LTD 0 CD	7 0 co 9 LTD	9 CD LTD 7 LTD	■šT co CD CD LTD	
	t is s 2 le or p	CD o	CO ■šf	co	co	CO	m ou	o ou	CD	CO OU	co ou	co	co op	co op	LCD	■šT		I-v 0^	ou op	I-v 0^	0^	cn	Li^	LC^	LC^	c^	co cp	cp	cu	OD ou	
	.!= ^ £ O tj a cd N TD 'C oa n OT > ¡5	m rv co co CD	o co OD CD CD	o CD o m r^ CD	CD 5 cn CD	■šT CD m r^ Fš	LCD co ■šT cn cn CD	co co r^ LCD co CD	LTD LTD CU ■ŠT O	cu co r^ CD r^	o cu co cn cn CD	co co LTD CD cn CD	cu co CD ■šT cn CD	CD co cu LTD cn CD	LTD co r^ OD CD	o co r^ OD CD	LTD cu co r^ co CD	o r^ co CD co CD	LTD ■šT cn CD co CD	LTD cn cu co co CD	o ■šT co co CD	cu cu CD co co CD	cn ■šT OD co CD	LTD cu CD co CD	cn CD co ■šT co CD	o CD co CD co CD	cn ou CD co CD	rv ■šT co CD	co LTD cn cu 7 CD	9 0 r^ o 7 CD	
	o t e	■šT o o cu	m o o cu	CD o o cu	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	o CD cu	■šT \ cn o o cu	LTD	CD		co	cn	o		cu	1 CD cu	cu	co	■šT	LTD	CD		co	cn	0		cu	CD cu	cu
53
54
Goriva	letni porast	cn	lid od	■št cd	lid od	cu cd	o ■št	o	ou od	od od	lid cd	lid	o	co od	cd lid	lid lid	ci^	o r^	od	ci^ lid	0^ od	ou	cid	[-V ou	o ■št	od cd	ci^ ou	0^ ou	cd ou	0^ ou
	s k cd ■a in	o o o o	m ■št co o	o Cvi	■št cd ou cu	od	cd ■št od od	cn ou o cu	o od od	lid ■št od cu	cn od cu	co cn ou	cd ou cd cu	■št ■št cu	lid od od cu	co cd cu	cn od ou od	o od ■št od	■št od ■št od	co cd od od	cid od	■št ci^ lid od	cd ^f od	■št lid lid od	lid cn lid od	r^ cid od	cd [-V od od	cd cn cd od	cu ou ■št	o od ■št
Storitve	t i s s 2 le or p	od d	lid od	CO ■št	od lid	■št c1u od	co	o od	cd ou	■šT ou	Cvi	■šT ou	Cvi	od	r-v	□d	cvi		ci^	od	od	od	o	cn o	o	o	c^	o o	■šT c^	
	s k cd ■a in	o o o o	cu m cd o	lid ■šT od O	cd ou ■šT	cd cn	■šT od od	co cd od	cn o od	co cn	lid o co	■šT o od	cu lid co	od od	co cn co	co	cn ou od	od	cd ■šT c^ cu	■šT od	cn ■šT ou	od c^ ou cu	cn CD co	■šT [-V c^ cu	cd cn r<	co co	cu ou co	cu c^ od	c^ od	cu F^
Blago	t i s S 2 le or p	cvi	cvi	ou od	r-v lid	od o	o cd ou	co	j:	lid	Cvi	co o	r-v	■šT	od	cid	o od	ci^ ou	ou	r-^ ou	c^ od		ou od		od	li^ cvi	od	o od	0^ od	co od
	ks cd ■a in	o o o o	CD o cvi o	cn ou lid o	co cvi	lid co cd	od [-V od	od ou o	cn	■šT lid ou	cd	od od	co lid o	o O	■šT ci^ ou		co od ■šT	■šT	r^	o [-V	cd od od	0^ od	cd ^^	■šT ci^ od	r^	od lid	lid	cd li^		lid 0^ lid
Osnovna inflacija	a n čt cd 10 to <p er E	r^ o o	r^ o	r^ od O	r^ od o	lid o cd	cu o o		cd o o	cu o o	r^ o o		o	r^ O o	o c^		o c^	od c^	o o		cu c^ c^	r^ c^ c^	cn o o		lid o o	r^ c^ o	o c^	'	co c^	od cd
	t is s £ <d k p	cd	i-v	lid od	lid	O cn	lid o	lid	o	o	■št o	co o	o	O O	c^ c^	c^ cd	o	od o	ou o	o	o	c^	c^	o	c^ c^	cl^ c^	c^	o	o o	c^
	ks cd ■a in	o o o o	m lid cd	r^ O lid O	cn o	o ■št cvi	co lid ou	■št od ou	co cd ou	od o od	55 ou	■št r-v ou	■šT	od ou	■šT ou	r^ lid	co ou od	cn od od	o [-V od	cd ■šT od	ou	lid co ou	lid ■šT ou	cn lid ou	■šT CD ou	cu a^ cvi	cn lid ou	co ci^ ou	co	■šT
Življenjske potrebščine	a n čt cd w to p er E	o ou o	ou o	od ■šT O	co ou o	cd cd cd	r^ o		od o	o od o	ou o		o	r^ O	od o		od ■šT c^	lid ou o	cu c^		■šT o	cu o	od c^ o		od o o	co o	lid o	'	cu c^	od o o
	t i s le or p	lid cvi	ud cvi	cd od	[-v lid	cu r-N cd	od	■šT o	o	lid	cd	o	lid	od	■šT	■šT	0^ ou	cvi	od	cvi	cvi	od ou	o ou	cvi	cn	■šT	od	r-v	co	
	s k cd in	o o o o	lid lid cd	cn od cd o	od od 0u	cu od	o ou lid	cn od	ou od	cn ■šT	r^ cd od	cn cd od	od ou	r^ ou od	cd	55 od	od CD lid	cd o cci	od ■št ci^	■št c^ CID	r^ u^ lid	cn lid	od od lid	o CD lid	cn lid	lid	od co lid	lid CI^ lid	co	lid ■šT
	o t e	m o o cu	cd o o cu	r^ o o cu	co O O cu	cn o o cu	o cd cu	o o cu	o		cu	>	cd cu	cu	od		■št	lid	cd			co	cn		o		cu		cd cu	cu
Energija	letna rast	m co	m ■št co	cd od oj	o ■št on	co od	13.94	cd	cd o od	cu cd cd	ltd ■št cd	9 od od	co	o cn	cu r-v	4 od	o cu od	cu od 9.	lcd cd	co c^	0^ oj	cd ltd lij	3	o o r^	4 oj	cd r^ oj	o r^ oü	co ltd	cd od oj	o od cd	4 oü	cd ltd oü	9 c^ clü
	ks cd d in	o o o o	m ■št co o	o cvi	■št cd 0ü cu	od r<	cd ■št oj 3	3 9 r^ cd	co cn	3 cn	cu .4 oj	9 ■št	4 r^ co	ltd cd od	cd .3 cd cu	cd co cd cu	o .3 cri	ltd .4 oj cu	9 oj cu	cd cu cu	4 4 r^ cu	ltd .3 od cu	9 .3 ctü 3	o .3 3	4 3. 3	3	4 lij 3	cd co ■sf 3	ltd .9 lri 3	3	cd r^ oj 3	cu oü 4	o oj 4
Osnovna inflacija	t s a r cd n t le	cd	m lip	■št oj	cn cd ■št	co co	cd o	cü 3.	s oü	3 co oü	cu cu oü	cu od oü	4 ■št ctü	9	r^ cd	■št	o cd	cd	4 cd	■št cd	4 c^ c^	4 c^ c^	3 r^ cd	3 od cd	cü c^	■št c^	cd od cd	r^ c^	4 cd cd	9 c^	r^ c^ c^	4 c^ cd	co cd cd
	s k cd ■a in	o o o o	ltd ltd o	r^ o lri o	cu od o	o ■št oü	co ltd oü	9 .9 cd	0ü	9 .3 oü	cd .4 oü	cu o oj	cd .4 oj	1.3 oü	ltd .4 oü	cd cu oü	co cd oü	3 cd oj	lcd oü	4	3 oü	4 .3 oü	co c^ oj	9 .3 oj	o r^ oj	.4 oü	ltd 0^ oü	ltd .4 oü	4 cd oü	cu co oü	9 ltd oü	co	4
Storitve	t s a r cd n t le	cd ou oj	cu lid oj	r^ co ■šT	ltd ou lij	od cu oj	cd	9 o 4.	■šT ■ŠT	cd cd 3.	r^ od 3.	9 ■šT 3.	r^ r^ 3.	od 3.	4 o 3.	cd oü	4 cd oü	co od oü	■št c^	co c^ oü	o cn	4 i-v	cvi	co c^ oü	o cd	oü	o od	9 cd cd	cd	co cd cd	4 cd	3 c^	cu ■št
	ks cd d in	o o o o	cu ltd oj o	cd lcd □j o	cd 0ü ■št	cd cn r^	3 .3 od	cd	9 ltd cd	4 .9 cd	cu co cd	3 3 r^	cd ltd co	.9 od	cd .4 cd cu	o cd oj	9 cd oj	co 9	ltd cd oj	cu ltd oj	oj	co .9 oj	9 cu od	r^ r^ c^	cd .4 c^ cu	9 c^	3 c^ oü cu	9 .4 oj	cd 9 r^	co co r^	cu c^ oj	oj	cu
o g la m	t s a r cd n t le	r^ o 0ü	cd cd ctü	cn oj	cd cd lri	o ■št cp	o cd oü	cd cd cd	3 cd	ltd od cd	3 cp	r^ cd cp	9 cd	o 0ü	ltd ■št	ltd od	4	cu ltd	od cvi	s		o c^	cd od ctü	oü	9 od oü	9 c^ oü	9 cd 3.	cu c^ 3.	cu c^ 3.	cd ■št oü	r^ c^ 3.	cd r^ 3.	3 3.
	s k cd d in	o o o o	cd cd ctü o	od lij o	co 0ü	ltd co o	3 r^ oj	9 cd oj cd	cd .4 cn cd	ltd cd cd	9 o	cu cn	9 oi	r^ cd cd	1.9 cri o	o r^ cd	9	4 ltd oü	cd r-v	co ltd cd	o c^	4 cd oü	co .3 ■šf	4 co ■št		cd .3 oj	1.3 oj	cd c^ ^^	r^	1.3 lri	1.4 lij		ltd cu ltd
Skupni indeks	t s a r cd n t le	■št 0ü	■št lid ctü	cd i-v oj	co ltd lri	cd co cd	9 o oü	r^ od	cvi	9 ltd	r^ cp	ltd ltd cd	r^ cd	cu cd cp	cu cd	3 o cd	cd cd	cu co	3 c^	4 od	cd ltd	co r^	co ctü	4 oü	cu c^	ltd od oü	cu oü	cd cd oü	9 c^ oü	cu tn	o cu oü	3 od oü	3 c^ Clü
	ks cd d in	o o o o	■št lid oi o	cn od cd o	co cu oü	ltd cu oj	cu cd lij	9	r^ od	r^ r^ oü	cu o oj	£ oj	4 .3 ■šf	cu .4 oj	co .4 oj	.3 oj	lcd oj	.3	co 0^ oj	4 c^ oj	oj	co	ltd cd cd	cu ltd cd	cd	co cd cd	3 cu	rv lij	co co lri	cu cu	9 .3	co co lri	cu .9 ltd
	o t e	m o o cu	cd o o cu	r^ o o cu	co o o cu	cn o o cu	o cd cu	^ o o cu	cu	3	4	ltd	cd		co	9	o	1	cu	iT cd cu	cu	3	4	ltd	cd		co	9	o	1	cu	\ cd cu	cu
55
56
cd C >cj	mesečna rast	■št o	80'0	en cd cd	en od cd	lcd o			■št o cd	-0.10	cn cd cd		od cd	lid c^	lid c^		cn c^	od c^	0^ cd		c^	c^	od 0.		od c^	od c^ -0.	c^ -0.		cu c^ 0.
_Q cd £_ -U o cd CD^	t is £ £ le or p	cd	cd	ou oj	cd lcd	■št o	o	co o	0U	od	j:	0U	■št cd	ci^ c^	lid cd	li^ c^	li^ c^	lid cd	li^ c^	li^ cd	c^	co		lid	cd	cid	lid	cd	r-v
.cd >n	s k cd ■a in	o o o o	r^ lid cd	co is ■št cd	r^ cd cd	lcd c1u cd	cd od	cd cn od o	cu od cd	o 0U cd	co ■št cd	od od cd	lid is cd	cd is cd	c^	r^ cd	rv c^	lid c^	co lid	lid c^	0 od	co a^	cd r-v	cd lid	cd c^ oü	od od	lid c^	lcd c^ oü	od cd oü
Repromaterial	a n čt a> £ 10 P er m	od o	■šT ■šT cd	m cd cd	cu od CD	r^ o			cu 0U cd	cn od cd	cd 0U cd		co ou cd	c^	od od cd		cn c^	cn is cd	cd is cd		r^ lid cd	lcd c^	■šT cu 0.		cd od 0.	co 0^ 0.	od ■št 0.		od cd 0.
	t i s s £ le or p	cd od	cd cd	cd rs	co lcd		cd oü	lid oü	co	0U	is cd	0U	0U o	c^	c^	cl^ c^	cd cd				c^	co od	od	co od	cd ■št	■št	lcd	cd ■št	co lid
	ks cd ■a in	o o o o	m cd cd o	m lid	c0 cn is	c0 cd cid	r^ cd cd cu	od ■št cd	cd is	lid lid cd	cu ■št cd	cd cd cd	co is cd	cd cu r^	co	0 ■št [s	0 ci^ od	cd cd cd cu	is cd cu	o c^ cu	od co cd cu	■št c^ cu	od c^ cü	r^ c^ cu	Pi c^	cd c^ c^	0 ^^ oü cu	.. 0 oü cu	■št lid od cu
	a n čt cd w co p er m	o	en o CD	o cd	o lcd cd	od ■št o		'	od ■št cd	■št 0U cd	co ou cd	■	od o cd	cn cd	lid c^		cu cd	cu lid cd	cu cd		c^	co c^ 0.	■št c^ -0.		co cd -0.	0 c^	c^		cu c^ 0.
Oprema	t is s £ <d ^ p	cd oj	ou cd	cd cd	cd od	cd	■št o	is od	■št	■št	■št od	o	od	0^		li^	c^	c^	c^	cd	c^	c^ c^	lcd c^	od c^	cd cd	r^ c^	c^	cd cd	c^
	ks cd ■a in	o o o o	r^ cd cd	en CD cd	cu is ■št o	cd cd oi o	co lid oü cd	■št lid oü o	od oü o	0 cn cd	od co cd	lid cn cd	Fv cd	co oü 0.	0 oü 0	0 c^ oü 0	od m .0.	■št lid od 0	co ^^ od 0	lid cn oü 0.	od is oü 0.	co co oü 0.	0 cd oü 0.	■št co oü 0.	cd r^ oü 0	lcd a^ oü 0	od cu oü 0	lcd lcd oü 0	co a^ oü 0
	a n čt cd w CO P er m	o o	cd ou cd	co lid cd	co od cd	cd o			o ou cd	lid cd	cn cd		od cd	cn cd cd	cu c^		ou cd	0 li^ c^	c^		cu cd	0 od 0.	r^ od 0.		■št c^ 0.	cu c^ 0.	cd c^ 0.		cu od 0.
Skupaj	t i s s £ le or p	co oü	■št cvi	m iri	cd lcd	■šT o	cd oü	lid	■št	j:	is o	j:	o	c^	li^ cd	cl^ c^	c^	ci^ oü	oü	cd oü	oü	cd oü	oü	oü	od	c^ od	lcd od	c^ od	c^
	s k cd U in	o o o o	cu ■št oü cd	o cd od o	od cd ■št	co lcd od	o cn lid	cn ou od	üd od	■ŠT od	■ŠT od	cu lid od	cu od	co cd ■šT	co li^ ^^	od ■šf	co is ■št	cn cd	0 lid cd	cu lid	od 0^ cd	od ■št cd	od cd cd	cd ■št CID	co 0 [s		0 ■št	0 cu	■št c^ od
	o t e	m o o cu	cd o o cu	r^ o o cu	C0 o o cu	cn o o cu	o CD cu	o o cu	o	.	cu	>	.0 cu	cu	od		■št	lid	cd			co	CD		0	.	cu	>	.0 cu
	.CD CT	letna rast	O	CD	CD cvi	CD	r-v C0	CU N	LTD CU Lid	CD co	o co	o co co	co LiD	rv	O ■šT ■ŠT	CD O	CD en o	CD ■šT C0	o ■šT	LiD c^	CD en od	co od	CU	o od	LiD CU od	CO cci	co 0^	C^ cci	s	■šT LiD od	CU en r^	CD en C^	co en	co o od
	CD C LÜ	J2 CD "O	O o o	CD o	m o	CD CU CU	CU 0Ü	CO CD CU	CO cd o	LiD	CD CU O	co m o	r^ en o	S od	s	LiD od	co OD 0Ü	■šT CVi	co CD od	CD c^ od	Lid	cd c^ Lid	od	LiD LiD CD CU	co CU CU	r^ r^ C^ CU	co co o CU	cd cd o CU	CU C^ 0Ü	CU r^ 0Ü	co cd cvi CU	cd ■šT Lid CU	■šT c^ od CU	■šT CD co
	CD Ö CD	t s a r CD n t le	LCD	Lil	O CU	LiD cvi	■ŠT	CD O	CU C0	r-v	CU LiD	CU r-v	co ■ŠT	cd co	CO CU	cd	CD o	o o	CU en o	CD en o	c^	C^	o o	CD r^ CD	co C^	■šT en C^	CU en o	■šT en C^		CU	■šT	o	cd	■šT
	C > o C CO o	s CD "O	o o o	CID o	cd cd o	cci o	cd N o	cd od o	CO CO cd O	cd I-v cci o	CD co N o	03 N o	CU co N o	CU co N o	CO CO N o	LiD cd r^ o	CU co r^ o	od o	cd o od o	od o	cd o r^ o	co ■šT o	cd od o	cd cd co o	r^ r^ od C^	co od o	CU OD od o	cd od o	CU o od o	CU OD od o	CD CU od o	o r^ od o	cd OD od o	o
D >o O E _Q O O £_ >	CD 3	t s a r CD n t le	co cvi	o cvi	m cvi	LiD CU	o 0Ü	co	o ■ŠT 0Ü	cd co 0Ü	CU en	CD ■ŠT 0Ü	o CVi	LTD en	03	o co	CD r-v	LiD r^	CU CD	o CD	■šT	■šT 0D	CD LiD		CD c^	0D	CD OD	CU ■šT	r^ OD	LiD OD	CU OD	co CU	o LiD	co cd
> C CD O CÖ CD ■a C	CD -U cn	J2 CD "O C	o o o	o CTÜ o	m ■šT o	CU o	■ŠT od o	C0 O	CO od o	cd cd od o	o cd od o	o od o	cd o od o	cü od o	CD O O	co OD O	cd LiD od o	CU cd od o	cd OD od o	r^ CU o	CD CD od o	CU o	co OD o	CD CU CD	co ■šT C^	■šT o	CD LiD	o CD	cd o	o	o co o	co	■šT OD	OD
CD _ N 'c o E £_		t s a r CD n t	CVi	CD cvi	CD	O ■ŠT	cd o	CD	■šT CU o	co co o	r^ CO o	cd cd o	r^ co	cd LTD	o ■šT CU	■šT LiD	cd	CU ■šT	o OD o	c^	co LiD o	CD C^	CD LiD	r^ en	C^ 0Ü	co tn	O o 0Ü	CD tn	co c^ 0Ü	OD cvi	■šT OD 0Ü	cvi	co en cvi	CU C^ od
iu I	o CT	le																																
	m	s CD "O	o o o	co gü CD	CU ■šT O	CU od O	co N o	od o	CD cci o	cd m cd O	co CU N o	cd cd N o	CU r^ N o	CD en o	LiD cci o	cd cd O	o CU o	co LiD o	co en r^ o	co en r^ o	co o	co o r^ o	CD en od o	co r^ od CD	CD CO od o	LiD r^ od o	r^ c^ od o	od o	CD LiD od o	co o	ii^ o	co o	■št en od o	co CD
	CO CD ■a c	t s a r CD n t le	CU cu	CU cvi	CVi	■št od	o	LiD	CU	co	r^ LCD o	cd o	■šT o o	LTD O	LiD cd O	r^ o	co OD o	co o	co ■šT o	co en o	■šT en c^	LiD o	cd LiD	■šT	cd cd	cd ■šT	co r^	co LiD	co co	LiD en	CU en	0Ü	CU OD cvi	co ■šT cvi
	C D cn	J2 CD TD C	o o o	CU CTÜ o	■ŠT ■ŠT o	CO N o	od O	C0 od o	co en cd o	CU ■šT N o	CU co N o	CU od o	r^ CU od o	CO ■šT C0 o	r^ N o	■šT od o	cd od o	od o	■šT LiD od c^	co od o	cd en r^ c^	co OD od o	co LiD od o	co OD OD o	o o	o o	co od o	LiD 0^ od o	CD C^	CU LiD o	CU o	CD CU	o LiD o	cd OD CD
		O t e	m o o cu	cd o o CU	r^ o o CU	co o o CU	cd o o CU	o CD CU	Si o o CU	CU	co	■šT	LTD	cd		co	CD	o		CU	iT CD CU	CU	co	■šT	LiD	cd		co	CD	o		CU	\ CD CU	CU
57
58
BTO plača za plačano uro	mesečna rast	LCD o	5D o	CD o	■šT LCD o	CD LCD cj	03 m o		co r-v 0Ü	CD o	■šT CD		■šT en CD	CD CD	CD en C^		0^ c^	CD	CD O CD		CU [-v C^	C^	LCD C^		CO CD		CO LCD CD	
	t is S £ le or p	r-v ni	■ŠT CD	CU cd	r-v Lij	lcd C0	CD ■ŠT	co oj	[-v Lij	co	r-v 0Ü	co cvi	cd Lij	■šT oj	■šT	LC^ oj	oj	Ci^ oj	Ci^ oj	Ci^ oj	LC^	OD	oj	oj	C^	Cl^ cj	oü	C^ oj
		CD	cu CO cd	■šT	m m N	03 C0	co m oj	oj	■šT lcd oj	o cd oj	5D oj	co co oj	CO CO oj	cd o oj	cd LC^ oj	CU CO	S oj	cd en oj	lcd [-v oj	cu oj	od cd CO	CO [-V oj	CO [-v oj	cu [-v oj	lcd o OD	CU ta oj	cd [-V oj	■št
Število plačanih ur	a n čt <u S tn P er m	co o o	cu o	m o o	cu o o	CD Cj	cu				■		'				■	■						■		■		
	t is S £ le or p	o	cvi	o	o	CD cj	co cvi	CU	■št co	co	cd o	co o	o co	o CD	cd oj	Cl^ cj	CD	c^	cd CD	cd CD	cu	oj	Ci^ CD	LC^ CD	LC^	oj	C^ CD	C^ C^
	lo > CD t >C0	cu r^	o	o	o	o r^	co cd	03 cd	o r^	■šT cd	ltd r^	o	■šT cd	CO ltd	ltd r^	cd cd	O r^	ltd cd	O r^	CO cd	o	o r^	O	O	■šT cd	O	lcd r^	o
Skupaj neto	a n čt cd w co <p er m	5D o	■šT ■ŠT o	■šT ■ŠT o	■šT cd o	co CD cj	cu o		ou o	CO m o	r^ o o	■	CO O CD	OD OU CD	cd [-V C^		cd CD	r^ ou	CO cd CD		CO C^	cd C^	C^	■	c^	Cl^ c^	lcd c^	
	t is 5 £ <U O p	r-v ni	CU CD	uj	03 N	co N	■šT oj	■ŠT 0Ü	on	OD	o 0Ü	OD	Cvi	LC^ oj	C^ Lij	LC^ oj		^f		CO ■šT		o Líj	[-v oj	■šT		cu ■šf	CO oj	Ci^ oj
		CD cd cvi en cd	CO cd ni CO r^	03 oj r^ r^	■ŠT co co	m ta 03 03 co	cd o co 03	cd ou oj cu 03	Lij CO 03	03 ■št oj 03 03	■št ltd OD	cd oj cd OD	r^ r-v CD co OD	C^ CD CO OD	CU CO n cd OD	O r-N ■šf ■šT OD	cu c^ CD cd OD	ltd LID CD LCD OD	Lij cd OD	cd r-^ C^ cd OD	C^ cd OD	LCD LC^ ^f CD OD	■šT oj cd OD	■šT OÜ cd OD	CO ■šT cd OD	OD o	cd cd oj CO OD	lcd ■šT oj OD OD
Skupaj bruto	a n čt m <n en p er m	CO ■ŠT o	CO co o	co c0 o	co lcd o	r^ ta cj	o		OU O	cd cd O	OD OU CD	'	cd ou CD	^^ C^	OD C^	■	c^	CU LID CD	OD Ci^ C^		lcd ■ŠT C^	lcd C^	cü C^		cu CD	CO co o	OD o CD	
	t is le or p	r-v ni	CD ■ŠT	C0 ■šT	CD Lij	co co	lcd oj	co 0Ü	r-v	OD	cvi		CU 0Ü	cd oj	Lij	r-N oj	OU ■ŠT			^f	C^ ■sf	LC^	Ci^ oj		oü	■šf	cd	oj
		CO co cd o	co CO cd m	Cvi CU	o CU ■ŠT co cu	■šT 03 co	cd ou oj co ■šT	■ŠT cu ■ŠT	co oj ■šT ■šT	CO lcd CD r^ ltd	OD oj CO ■ŠT	co CU 0Ü o ltd	CU oj ■šT ■šT	ltd ■ŠT OD ■ŠT	CO OU OD OD ■ŠT	o ta oj LTD ■šT	■šT oj CO ■šT	■šT c^ Líj ■šT	LC^ OD ■ŠT	lcd co oj CO ■ŠT	OD Ci^ C^ CO ■ŠT	O cu N CO ■šT	CO LCD Lij CO ^f	OD ■ŠT CO	cd CO N CO ■šT	CO ■šT ■šf co cd	■šT o ■šT co lcd	co oü lcd lcd
	o t e	■šT o o cu	m o o cu	cd o o cu	r^ o o cu	co o o cu	03 o o cu	\ 03 O o cu	o	t-	CU	>	C0 CD CU	CU	CO		■št	lcd	cd			CO	OD		o		cu	>
Carine	mesečna rast	m lo o	o co cvi	m CD iv	CD cp	■šT ■šT	m cu	■	m m o	CO oj	o	■	cu m Lij	CD	co CD CU	■	iv op	cu c^ 0Ü	O cu cvi		cu OD oj	■ŠT i-v	LO CO O		rv Lij	O CD cp	LO OD oj		■šT C^ c^	CD 0^ C^
	t is S £ le or p	CD o m	iv CO cu	CD CO cu	iv iv oü	o ■šT CU	m Lij	co C0 oj	m iv cu	cu CD	C0 oj cp	co iv CU	cj	■ŠT Lij	CO ■ŠT	CD CD	c^ oj	c^ 0Ü	c^ Ci^	OD 0Ü	OD oj	C^ oj CO	0^ ta LO	LiD ■ŠT CO	o ■šT cu	O oj	CO oj CO	CD CD	O iv co	cvi
	o mi	iv CD on co	CD cp 55	CD CO CD	CD o o cu	o lo o CD	co CD o en	CD	cu ■šT iv	cu C0	co CD	iv CD CU	CD CD Lij	CD CO CD	CU CD	CD Ci^ oj	CD c^ oj	iv 03 oj	co o oj	CO cu	CU ■ŠT oj	CD [v CD	OD	CU LiD 0Ü CU	o cu oj	CD O [v	lo oj	iv cu	CD iv [v	CD CD r^
DDV in trošarine	a n čt <D S tn P er m	CO cp	o CD o	CD o	CD co	o o	LO o	■	o	iv ■šT	iv		iv cu	lo CD	ln		CD cu oj	cu ■šT c^	co C^	■	CO CU cp		CTÜ		o o Lij	CD en oj	CU en o	'	LO CO	o CD cu
	t is 5 £ le or p	iv on	CU Lij	£	CO CD	C0 cu	C0 ■šT	o	o lo	o Lij	■šT CD	CU o	CO o	CU o ■šT	0^ CD		CD oj	lí3 o cu	cu oj	oj	cu 0Ü	O O	LiD	LiD ^f	co CD	o oj	c^ oj		c^ OD CU	oj
	o mi	co CU on CD co	OD cvi co co co	CD oü cö ■šT	CD ■šT o CD ■šT	o en oj ■šT ■šT ■šT	m lo iv m ■šT	rv oj ■šT	iv CU 0Ü m ■šT	s 0Ü o ■šT	iv o cu CD co	co o iv CU	lo ta ■šf co co	CD LID oj iv CO	ln c^ iv cu	ln ^^ oj co en	CO o Lij	co en Lij CD co	CD [v oj lo co	LO ■šT co	CD cu Lij ■ŠT ■ŠT	o co co	■št ■št ■šf CD CO	CO LiD CD en	iv c^ iv co	iv o Lij iv ■št	iv cu OD o ■št	o CD cu	CU [v OD ■št	CD c^ c^ iv cu
Neposredni davki in ostali prihodki	a n čt m m en p er m	co ■št o	m ■št o	CO CO o	CO iv o	■št CD cp	o o	■	o ■št	CD ■št o	co [v cp	■	o [v cj	CD LID o	iv cp	■	CD CU iv	lo en c^	co ■šT 0Ü	■	CO C^	o CD	O cvi	■	co CD	co cu	CD LiD o		O op	o co o
	t is 5 £ <D o p	iv ni	CD co	CO CD	iv o	CD CD	cu cu	co iv	CU CD	r<	■šT	cu iv	co	■šT CO	0^	Li^ op			op	LiD C^	c^	OD cp	Li^ oj	Lij	op	o	cu	c^ o	c^	c^
	O mi	co CD iv CD iv iv	o ■šT co	iv o oü CD CD CO	cu lo oj m CD CD	o en ■šT en CD	iv iv CD co en co	cu ■ŠT cu co cu	iv iv oj CD iv	CD CU Lij iv iv	co [v oj m co	m iv oj en co cu	co lo Lij co iv	CO oj cu iv	cu en oj cu iv	CU Ci^ 0Ü co 0Ü	■ŠT CD	cu c^ CD iv	lo oj OD	O Lij CU CU CU	cu ■ŠT OD LO CD	CD C^ oj CD iv	lo lo CD lo iv	LO C^ OD iv CU	cu LiD oj LO iv	CD cu CD iv iv	cu c^ o iv co	CD r^ oj en co cu	CO oj ■ŠT iv	■šT c^ ■šT cu iv
Skupaj	a n čt m m tn p er m	cu CD o	co ■šT o	CD CD o	■šT lo o	m ■šT cp	cu o		CD o	CD o cp	m co cp	■	co en cp	cu cu 0Ü	-		CO en co	O ■ŠT C^	lo CD		-	■ŠT	CO [v		CD [v cp	o cu 0Ü	cu o	■	■šT LiD	o OD cp
	t is S £ le or p	iv CD	co iv	CO oj	■šT oj	CD	■šT cp	o	CD lo	iv cp	CD co	cu up	■šT op	o oj	cu		■šT Ci^	CD	0^ 0Ü	cp	OD 0Ü	c^ c^	C^	c^	CD CD	CD	c^	op	C^ oj	
	CD mi	co lo oj en ■šT	CD O lo CD co cu	cu OÜ ■šT CO	o o oü CO CD ■šT	o C0 ■šT co iv co	o CD 0Ü m CD co	cu C0 oj co ■šT co	m ■ŠT oj cu cu	cu CD co	cu en iv cu cu	CD ■ŠT iv co CD co	CD Lij iv O	ln Li^ oj O	co o o o	co čo	ln CD o	oj CO	cu op OD	co LO ■ŠT CO CO co	CO 0^	iv CO CD LO	O 0^ CO CU	0^ oj en co co	CD [v oj CO	CD OD oj LO CU	CD iv [v co cu	iv en ■šT co CD co	CO CD cvi CO	cu oj o o
	O t e	m o o cu	CD o o cu	iv o o cu	CO o o cu	CD o o cu	o o cu	\ en o o cu	o		cu	>	1 o cu	CU	co		■šT	lo	CD		iv	CO	CD		O		cu	>	O cu	cu
59
60
Zaposlovanje	mesečna rast	cu ■ŠT o	co OU o	m en o	co	cu ■ŠT	CC3	■	co LO co	co ou	cu LC^		Ci^	cn	LO co ■šT	■	LTD c^	co r^	CD		cu c^	cn o op	■šT OD op		CU C^ OU	03 c^	cn c^ oj		CD 0^ C^	CD C^ CD
	t is S £ le or p	OU CD	OD CD	o on	CD o	co r-N ■šT	o ou	■šT	O 03	■šT		0Ü		LC^	0Ü cu	Li^ LC3	cu 0Ü	cu	C^	03 co	op	c^ OD	LO	03	r^ Llj	r^ cvi	o 0Ü		C^ oj	C^
	o mi	o ou	co ■ŠT 0Ü cu	m ■šT ■ŠT cu	r< cu	o CO CO cu	o r^ cu	co O	co i-v 0Ü	LO CU 0Ü	■šT LC^ 0Ü	cu LO N	CD OU 0Ü	cn	o 0Ü	LO cu	r^ r-v	LO C^ 0Ü	OD 0Ü	■šT OD	cu OD 0Ü	O OD 0Ü	o 03 0Ü	cu en	o OD 0Ü	cö CTÜ	cn li3 0Ü	o cu	cu OD 0Ü	o OD 0Ü
Pokojninsko zavarovanje	a n čt <u S tn P er m	o lo o	■št o	OD o	r^ r-v o	CU cp	OD o		CD	cp	o en o		o c^	LO o o	o		co CD CD	O c^	cn OD C^		O ■ŠT C^	CD C^	LO C^	■	■šT C^	O c^ CD	r^ li3 C^	■	CD	CO c^
	t is 5 £ le or p	ou CD	CD	CD 03	c0 o	co LO	lid	r-v cp	cc3	co			o 0ü		lc3	o	Lip	c^ 0ü	od 0ü	op		r^ 0ü	03 03	0ü		li^ 0Ü	li3 0ü	0ü	LO oj	c^ 0ü
	o mi	CD CD CD CO m cu	CD r-v oj S cu	on r^ en eu	co en o o co co	O CD ■šT co CO	■šT CU CD en co co	rv oj co	o r^ cu	■šT CD CD r^ cu	■šT CO O 03	cn CD co	co c^ lc3 cu	c^ 03 CD cu	co 0Ü co cu	co c^ UD cu co	o cu lid CO cu	r^ od cu	LO CD od cu	co	cn tn od cu	od r^ cu	C^ co cu	C^ ■šT co	cn 0Ü co cu	r^ li^ oj CO cu	03 oj 03	■šT co ■šT co co	LO LO ■šT CO CU	CD en CD cu
Zdravstveno zavarovanje	a n čt m <n cn p er m	cu ■ŠT o	CD LO CD	CD r-v o	cu c0 o	■šT CU O	od o	■	cn ou o	CD LO o	r^ Ci^ o	■	■šT c^	cu c^	LO		r^ CD CD	cu li3 CD	C^		co C^	cu LO C^	co OD C^	■	■šT cu C^	cp	O ■ŠT C^		LO C^	LO cp
	t is 5 £ <U O p	CD N	CD ■šT	o co	ou o	co LO 0Ü	on	■šT	CD o	r-v Llj	Ci^	ou ou	o o	c^	03	CD		op	0^		0Ü	0Ü	c^ od	c^ 0Ü		c^ CTÜ	C^ 0Ü	cu 0Ü	03 0Ü	od 0Ü
	o mi	o OU co ■šT	cu r-v 0Ü cu co	cu CD 03 CD en	CD C0 on CD 0U	O c0 0Ü cu cu	co CD 03 CD cu cu	■šT O Llj ■šT LO	CD en ■šT co	■šT od LO co	0^ 0ü o cu	cu u^ 0ü r^ LO	CD c^ lc3 co	r^ tn 03	LO cu r^ co	cn 03 OD LO LO	c^ OD co	CO C^ CO	cn o co co	cn OD od CD LO	CD co	o en li3 CO	CD o co co	cu 0^ C^ CD LO	CD en r^ co	CO ■ŠT oj CO	LO O oj O cu	co Llj co LO	O C^ en	LO co Llj co
Skupno	a n čt rn tn tn p er m	■ŠT o	m o	en I-v o	co r-v o	CD CU O	od o		co CU o	CO 0^ C^	cn c^	■	o ou o	LO o o	o		o c^	CD CD CD	o LO CD	'	C^	lo C^	r^ C^		cu C^	r^ c^	03 ■ŠT C^		C^	CD cp
	t is S £ le or p	r-v CD	lo lo	■šT 0D	m o	o 0Ü	I-v	CU CD	LO cp	0^	0Ü		0^		r-v	co o	op	Op	0Ü	op		r^ 0Ü	LO 03	0Ü	op	■šT CTÜ	0Ü	OD 0Ü	c^ oj	0Ü
	CD mi	m CD o m co ■šT	o en co co m ■šT	cn 0Ü en ■f	co 0U CD en ■f LO	o r^ r-^ en lo lo	co CD o en CD LO	co r-v o r^ co	o r-v ■šT CD ■šT	co 0^ CD ■šT	cn lc^ lc3 l(3	co LO ■šT ■šT ■šT	LO co 0Ü CD ■šT	co en cvi LO ■šT	co 0Ü ■šT	CD ■ŠT co co	■šT c^ ■šT	■ŠT OD CD ■ŠT	LO rv ■šT	co r<	r^ C^ ■šT	CD ■šT	co ep ■šT	o LO oj o ■šT	LO O oj ■šT	LO 0^ Llj ■šT	CO OD CU LO	co LO ■šT	r^ cu r^	o Llj CD ■šT
		m o o cu	CD o o cu	o o cu	CO o o cu	cn o o cu	O o cu	o o cu	o		CU		1 o cu	cu	co		■šT	LO	CD			co	cn		o		CU	>	\ CD CU	cu
Depoziti prebivalstva	letni porast	cd ■št	■št n	o cd	i-v 03	od o	lo lo ■št	03 r-N 03	cd ■št 03	od en od	■št cd od	co lo n	03 cu n	od en cd	cu lo cd	lo co lcd	cd cd ■št	■št ta lcd	co i-v	lo	o	od 0^ od	od u^ od	cu od	od 0^ od	lo i-v od	o ■št	cd ■šf	co ou ■št	03 0^ 03	od	od r^ od	OS'S
	o mi	m o cd od	cd 03 o	o ■št 03 o	03 o o cu	03 cu 03	cu cd 03 ■št	r^ 03 co ■št	r^ cd co 03	■št ■št o ■št	cd ■št o ■št	cd cd ■št	co	cd lo cu ■št	03 ■št	r^ r^	cu r^	lo lo	■št o cu ■št	cu cd 03 ■št	od lo ■št	od lo	cu ■št lo ■št	co od lo ^f	ou ■št	o od ■št	cu r^ ■št	lo 03 ■št	co ■št	cd o ■št	od od ■št	r^ od co ■št	co od od ■št
Depoziti podjetij	t s a r o ni t le	o ■ŠT	cd 03	03 cd	lo o	■ŠT ou	03	o ■št ■šf	ou	lo o	r-v	lo ou	03	03 cd	cu cd ou	o lo	co ou op	od c^	■št od	03 r^	co ou	od cd	cd ■št	cd i-v ^f	co	■št	03 en 03	03 en c1u	cd lc^	o 03 03	lo od od	o ■št	od c^ od
	V o mi	cd 03 cu	lo co o 03	03 03 cu 03	■št cd 03	lo 03 r^ 03	co cd co 03	co 03 o ■št	r^ co cd 03	lo od cd 03	cu 03 r^ 03	r^ lo r^ od	s od	o co r^ od	o 03	od cu od	o r^ r^ od	co lo r^ od	■št co r^ od	co cd co od	cu co r^ od	cu o r^ od	03 co od	cd 03 03 03	od od	co od	co lo co od	cu 03 co od	03 cu co od	cu co co od	o o	co od o ■št	■št o od od
Krediti prebivalstvu	t s a r o ni t le	lo ■št	r-v 03 cu	co lo cu	cd lo cu	■št ou cu	03 ■št n	03 od o	o ou 03	03 o ou	o 03 o	od od od	co lo co	cu od n	o F<	o o n	od co	r^ lo lcd	od	od ■št n	od od n	o o co	cu od od	cu 03	o lo od	o en	cd cd cd	o ■št	od i-v c^	o od cd	lo lcd c^	od od cd	cd 03
	v o mi	03	03 r^ co 03	Fš co ■št	od	03 ■št ■št	03 co	cu co cu 03	03 co r^	cu lo co r^	co cd co r^	o od r^	cd ■št 03 r^	5d od	lo lo o co	lo od od	od cu co	lo od cu co	lo ■št od co	od co	cu lo ■št co	o co ■št co	cd cd co	■št cd co	cd r^ co	r^ od co co	■št 03 co	cu cd o 03	od od	od ■št od	lo cu cu od	cu co cu od	cd cu cu 03
Krediti podjetjem	t s a r o ni t le	F<	m ou cu	co ou cu	co 03 cu	o od cu	03 cn o	o cd	03 ou cd	od od lcd	03 od	od cd	cu en 03	■št	■št lo lcd	od ■št ■št	cd ou	cu c^	od cp	od c^	cd c^	■št c^	cu en c^	o ou		r^ op	lo o ou	03 en cd	cd op		■št cp	r^ c^ c^	r^ lo cd
	o mi	co co r^	03 03 lo 03	■št co r^	cu 03 cu lo	co 03 ■št 03	o 03 r^ o cu	cu co o cu	cd co o cu	lo co co o cu	od cd co o cu	r^ o 03 o cu	s co o cu	cu od co o cu	co o cu	od od co o cu	cd lo co o cu	cd co r^ o cu	■št cd r^ o cu	cu od o cu	cd r^ co o cu	r^ od od o cu	lo lo o ou	co lo ou	cu cu cu ou	cu ■št cu ou	■št o od ou	o o ciu	03 03 ou	od o ou	o co od o cu	r^ cu co o cu	lo 03 03 o cu
	o t e	■št o o cu	lo o o cu	cd o o cu	r^ o o cu	co o o cu	03 o o cu	o o cu	Si o o cu	cu	od	■št	lo	cd		co	od	o		cu	1 cd cu	cu	od	■št	lo	cd		co	03	o		cu	cd cu
61