Letnik35 3 G s s I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK528=863 YU ISSN 0351 - 0271 Letnik 35, št. 3, str. 117-239, Ljubljana, oktober 1991 Glavna in odgovorna urednica: Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih društev in pred~ednik Zveze geodetov Slovenije UDK klasifikacija: Boris Bregant Prevod v angleščino: Lidija Vodopivec Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizacije in s!a1pnosti je 1 O 000 din. individualna naročnina je 150 din. Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1100 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo.za znanost in tehnologijo Po mnenju Republiškega sekretariata za kulturo št. 415-357/91 AV z dne 10.5.1991 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se ne. obračunava in ne plačuje davka od prometa proizvodov. Letnik35 3 1991 ZEMLJIŠKI KATASTER /strokovno posvetovanje/ 24. Geodetski dan Bovec, 11.-12. oktobra 1991 ZVEZA GEODETOV SLOVENIJE PRIMORSKO GEODETSKO DRUŠTVO Organizacijski odbor - !stok Dolenc - Viktor Jereb - Egon Likar - Jeni Makuc - Danilo Mlekuž - Rudi Rauch - predsednik - Marjan Stres Redakcijski odbor - Anton Kupic - Božena Lipej - Miroslav Logar - predsednik - Gojmir Mlakar - Roman Novšak - Aleš Seliškar - Radoš Šumrada - Darko Tanko - Pavle Zupančič VSEBINA C WTE TS UVODNIK IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Marija Bogataj, Samo Drobne, Miran Ferlan: Andrej Čeme: Miran Ferlan: Miran Ferlan, Radoš Šumrada: Tomaž Gvozdanovič, Zmago Fras: Katarina Horvat: Božena Lipej: - Edvard Mivšek: Edvard Mivšek: Edvard Mivšek: Mateja Rihtaršič: Aleš Seliškar: Jože Senegačnik: Radoš Šumrada: REGISTER ZGRADB V JEDRU GJS-A BUILDING REGISTER IN THE GEOGRAPHIC INFORMATION SYSTEM NUCLEUS ZEMLJIŠKI KATASTER DANES - JUTRI LAND CADASTRE -PRESENT AND FUTURE VIEW GEODETSKE EVIDENCE V DISTRIBUIRANI BAZI PODATKOV GEODET/C EVIDENCES IN A DJSTRIBUTED DATABASE MENIJSKE APLIKACIJE ZA VODENJE ATRIBUTNIH PODATKOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA MENU APPLICATIONS TO MAINTAIN ATTRIBUTIVE LAND CADASTRE DATA DIGITALIZACIJA KATASTRSKIH NAČRTOV - PROGRAMSKA OPREMA ZA DIGITALIZACIJO SOFTWARE FOR CADASTRALMAP DIGITIZATION RAČUNALNIŠKA PODPORA PISARNIŠKEMU POSLOVANJU GEODETSKE UPRAVE COMPUTER-AIDED OFFICE MANAGEMENT IN SURVEYING AND MAPPING ADMINISTRATION MODERNIZACIJA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA LAND CADASTRE MODERNIZATION KONTROLIRANA GRADNJA DIGITALNE BAZE PODATKOV GRAFIČNEGA DELA EVIDENCE ZEMLJIŠKEGA KATASTRA CONSTRUCTJON CONTROL OF A DIGITAL DATABASE OFTHE GRAPHJC PART OF LAND CADASTRE PAR CELA V INFORMACIJSKEM SLOJU ZEMLJIŠKEGA KATASTRA LAND PARCEL IN AN INFORMATION LAYER OF THE LAND CADASTRE UPORABA PODATKOV KATASTRSKIH NAČRTOV GRAFIČNE IZMERE V INFORMACIJSKEM SLOJU ZEMLJIŠKEGA KATASTRA CADASTRAL MAPS GRAPHIC MEASUREMENTMETHODS DATA APPLICATJON IN AN JNFORMATION LAYER OF THE LAND CADASTRE MOŽNOSTI FOTOGRAMETRIČNIH POSTOPKOV PRI OBNOVI ZEMLJIŠKEGA KATASTRA POSSIBILITIES OF PHOTOGRAMMETRIC PROCEDURES IN LAND CADASTRE RENOVATION ZEMLJIŠKI KATASTER V GIS TEHNOLOGIJI LAND CADASTRE IN GJS TECHNOLOGY INFORMACIJSKA VLOGA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA V SODOBNI DRUŽB! INFORlv!ATION ROLE OF THE LAND CADASTRE IN THE PRESENT SOCJETY ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI V L!S/GIS SISTEMIH COST-BENEFIT ANALYSJS OF THE LJS/GJS SYSTEMS 123 123 132 136 140 145 151 156 160 165 169 174 182 186 194 - AlešŠuntar: Aleš Šuntar: Aleš Šuntar: Jure Šušteršič, Bon·s Legac: ODPRAVLJANJE NAPAK IN NEDOSLEDNOSTI OPERATA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA PRI PREHODU V RAČUNALNIŠKO BAZO PODATKOV LAND CADASTRAL REGISTER ERROR-AND JNCONSJSTENCIES CORRECTJON ROUTINE BYTRANSMISSION INTO COMPUTER DATABASE MOŽNOSTI VKLJUČEVANJA GEODETSKIH UPRAV V REGIONALNE ZEMLJIŠKE INFORMACIJSKE SISTEME POSSIBILJTIES OF INTEGRATJNG SURVEYING AND MAPPING ADMINISTRATIONS JNTO REGIONAL LAND INFORMATION SYSTEMS STANDARDI GRAFIČNEGA DELA OPERA TA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA STANDARDS OF THE GRAPHIC PART OF THE LAND CADASTRAL REGISTER ZEMLJIŠKA KNJIGA KOT RAČUNALNIŠKO PODPRT INFORMACIJSKI SISTEM 'LAND REGISTER ASA COMPUTER SUPPORTED INFORMATION SYSTEM Roman Novšak . ZEMLJIŠKI KATASTER V CELOVITEM, MEDSEBOJNO et al.: POVEZANEM SISTEMU INFORMACIJ V SODOBNI DRŽAVNI UPRAVI SLOVENIJE LAND CADASTRE IN AN INTEGRAL MUTVALLY CONNECTED IN FORMAT/ON SYSTEM IN THE UP-TO-DATE GOVERNMENT ADMJNISTRATION OF SLOVENJA Radoš Šumrada: PRINCIPI VREDNOTENJA NEPREMIČNIN PRINCIPLES OF REALESTATE MARKET EVALUATJON 198 204 208 213 220 220 235 Zemljiški kataster, letošnja osrednja tema geodetskega posvetovanja, je zaradi številnih aktivnosti na tem področju pritegnil k sodelovanju veliko število strokovnjakov, ki pojasnjujejo svoje izkušnje, poglede in usmeritve. Redakcijski odbor je prejel 36 prijavreferatov. V enotedenskem podaljšanem roku je prispelo 20 prispevkov, ki so objavljeni v tej številki Geodetskega vestnika. Dva prispevka sta prispela v drugem podaljšanem roku in bosta po dogovoru vključena v izhodiščih za razpravo na posvetovanju, en avtor pa je prispevek umaknil. Poleg razvidnih zapletov pri časovnih omejitvah za sprejemanje prispevkov je bilo nekaj težav še pri recenzijah, saj je bila ena negativna, en zaprošeni recenzent pa ni želel ocenjevati pripravljenega prispevka. Tokrat smo zadevo zaradi več okoliščin rešili na kompromisen način z objavo prispevkov v posebni rubriki. Na strokovnem področju zasledimo v prispevkih oziroma referatih nekaj novosti, nove tehnološke dosežke in veliko problemov, ki jih bomo še morali razrešiti za standardizacijo enotnih usmeritev. Želimo, da bi Geodetski dan združil prizadevanja in povezal entuziaste v strokovna jedra, ki bodo voljna in sposobna premagati tehnološke ovire in ,,.,., v11,n,,, nove uporabne kvalitete. Redakcijski odbor IZ ZNANOSTI IN STROKE UDK (UDC) 528.065/.067:711.6 91:007:681.3 061.3(497.12) Geodetski dan „1991 ":528 GISTER ZGRADB V JEDRU GIS-A dr. Marija Bogataj, Samo Drobne, mag. Miran Ferlan FAGG-Inštitut za komunalno gospodarsvo, Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 22.8.1991 Izvleček Članek predstavi mesto registra zgradb kot elementa'registra nepremičnin v prostorskem informacijskem sistemu Republike Slovenije. Poudarjen je pomen kooperativne podatkovne baze, ki povezuje podatkovno bazo zemljiškega katastra in elemente zemljiške knjige z registri davčnih služb in skladov na. eni strani, na dmgi strani pa daje možnosti usklajenih posegov v prostor, ki vključujejo tako prenove stavbnega fonda v mestih, kakor tudi informacijsko dobro podprte posege urbanistov v odprt, neurbani prostor. Hkrati je register zgradb tisti osrednji element prostorskih informacijskih sistemov, ki nudi možnosti spremljanja fizičnih in dmgih tokov v prostom (transport blaga in komunalnih dobrin, dnevne in dmge periodične migracije prebivalstva ... ) in daje temelje sistemom za podporo odločanju, ki naj nadgradijo GIS. Ključne besede: Bovec, Geodetski dan, geografski informacijski sistem, register zgradb, sistemi v podporo odločanju, Slovenija, 1991 Abstract The paper presents the position and function of building register (RZ) as the main database of the real property register within the geographic information systems (GIS) of Republic Slovenia. RZ links the cadastre database and cadastre book law with tax-payers databases. Its ftmction as a corporative database is emphasized. It ojfers ha,monized interventions in an urban area, in open urban and mral space. RZ is the central element of the GIS and it enables the study the physical, financial and pollution fiows in space. It is important element in spatial decision systems (DSS), which upgrade the GJS. Key words: Bovec, building register, Geodetic workshop, geographic information systems, Slovenia, spatial decision systems, 1991 1. IZHODIŠČE IN CIWI aloga, da zg:r:adimo register zgradb (RZ) kot večnamenski :r:egister v geokodiranih podatkovnih bazah in kataster: zgradb kot grafično in pisno evidenco zgrndb, izhaja iz sedanjih možnosti in perspektiv razvoja računalniško podprtih prostorskih Geodetski vestnik 35 (1991) 1 informacijskih sistemov (GIS). Upošteva razvoj novih tehnologij na tem področju ter sedanja dognanja in težnje v razvoju modela podatkov Republike Slovenije, ki ga razvija Zavod Republike Slovenije za statistiko in zahteva takšno zasnovo, ki bo omogočala nadgradnjo odločitvenih sistemov, tako na ravni lokalnih uprav kot tudi na ravni republike. Naloga zajema: • vzpostavitev razširjene baze podatkov RZ-ja, ki bo podprta z vzdrževanjem in sprotnim ažuriranjem podatkov o legi, tehničnih, vrednostnih in tržnih karakteristikah, gradnji in vzdrževanju objektov; • povezovanje RZ-ja s podatkovnimi bazami, ki podpirajo ostale geodetske evidence in službe (povezati elemente zemljiške knjige, zemljiškega katastra, davčne službe, registra fizičnih in pravnih oseb, in podatkovne baze komunalnega katastra) v centralno ali distribuirano bazo podatkov. O takih distribuiranih bazah za podobne probleme govori eden od prispevkov v tem glasilu (Ferlan 1991 ). Dolgoročni cilji naloge pa so: o ovrednotenje komunalnih dejavnosti v ekonomsko-ekoloških družbenih računih Republike Slovenije na makroravni; • računalniško podprto odločanje o gradnji in vzdrževanju oskrbovalnih sistemov komunalnega značaja in analizo interakcij teh sistemov s sistemi rabe zemljišč, upoštevajoč relacije med lokacijami in uporabniki na teh lokacijah; o podporo politiki zajemanja dela lokacijskih koristi prek davkov, taks in drugih prispevkov za financiranje višje kvalitete bivanja v okolju. er bo informacijsko-upravljalski sistem vložen oziroma povezan v GIS-e, bo mogočal na mikroravni tele analize: o spremljanje vrednosti vloženega kapitala in tržne vrednosti.nepremičnin za potrebe procesa lastninjenja in pri davku od dobička na kapital, • s primerjavo vrednosti vlaganj in uporabne vrednosti tudi analizo gospodarnosti posegov v prostor, o pregled nad časovno vrsto vlaganj v nepremičnine, še predvsem v adaptacije, ter anal.izo stroškov tekočega vzrževanja mestnih fondov, o analizo energetskih tokov in op9rtunosti vlaganj v energetsko varčna bivališča, o analizo polucijskih tokov, - • vrednotenje mestne infrastrukture v GIS tehnologijah in ugotavljanje deleža mestne lastnine na zazidanih zemljiščih, o izhajajoč iz rezultatov raziskovalne naloge „Ugotavljanje in zajemanje rentnih diferencialov" (Bogataj 1985) bo nudil informacijsko podporo pri politiki zajemanja lokacijskega ekstradohodka in določanja ekoloških davkov, o v povezavi z drugimi večnamenskimi regis,tri komunalnega (občinskega) informacijskega sistema bo nudil direktno podporo alokacijam dejavnosti v mestu kakor tudi direktno podporo odločitvam o sanacijah zgradb in stimuliranju alokacij dejavnosti v prostor. Odločitveni modeli, ki jih gradimo, slonijo na topološkem jedru GIS-a in ta sistem nadgrajujejo za potrebe komunalnih, pa tudi stanovanjskih dejavnosti. Pri tem gre tako za odločanje na ravni mest in drugih lokalnih skupnosti kot tudi za odločanje Geodetski vestnik 35°(1991) 1 na ravni republike, ki mu sledi zakonodaja na tem področju. Primerno metodološko osnovo za vzpostavitev sistema spremljanja vrednosti nepremičnin in nadgradnjo odločitvenih modelov (DSS) dajeta raziskovalni nalogi „Informacijski sistemi v komunalnem gospodarstvu - sumarne ugotovitve in predlogi" (Bogataj et al. 1986b) in „Informacijski sistemi v komunalnem gospodarstvu" (Bogataj et al. 1986b). Na podlagi sodelovanja z mednarodnim institutom za valorizacijo nepremičnin „Lincoln Institut for Land Policy" in „Harward Law School", ki imata nalogo zgraditi mednarodno banko podatkov o vrednosti nepremičnin, izhajamo tudi iz predpostavk in rezultatov samostojne publikacije M. Bogataj: ,,Computer Assisted Control of Urban Growth Through the Valutation of the Communal Equipment and the Land Use Value", ki je bila izdana na Harwardu (Bogataj 1988). Struktura baze podatkov, ki smo jo zgradili, je v celoti zasnovana tako, da omogoča sprotno spremljanje in z odločitvenimi modeli nudi podporo politiki alokacije finančnih stimulacij ali destimulacij republike pri rasti naselij in hierarhije naselij v smislu vlaganj v komunalno infrastrukturo demografsko, ekonomsko in ekološko ogroženih območij republike. Torej bo ta sistem na mikro ravni omogočal tudi vodenje ekonomsko-ekoloških bilanc (energetski in polucijski input ter output zgradbe). Tu bo na mikroravni omogočal tudi nadzor nad racionalizacijo pri sanacijah zgradb. Na makroravni pa bo nudil ekonomsko-ekološko bilanco agregatov in informacijsko podporo alokacijam dejavnosti na ravni republike, vključno s politiko vlaganj v manj razvita območja Slovenije. Tumeljna izhodišča za ta mehanizem, ki zahteva ustrezno dopolnitev sedanje zakonodaje, so opisana v članku „Vloga republike pri reševanju demografsko in polucijsko ogroženih področij v hierarhiji naselij Slovenije" (Bogataj, Drobne 1990b ). Pomembno pa je, da takšen pristop omogoča tudi usklajevanje funkcij skladov na obeh ravneh. Na tem področju se kaže potreba tudi po večjem sodelovanju med Republiško upravo za družbene prihodke in Republiškim sekretariatom za varstvo okolja in urejanje prostora, saj je treba uskladiti zakonske akte, ki določajo zajemanje lokacijskega ekstradohodka, ki vključuje dohodek zaradi dodatnih vlaganj v prostor, z zajemanjem dela dohodka od prenosa lastništva nepremičnin. Pri tem moramo ta dohodek razumeti kot kapitalizacijo pripadajočih dohodkov iz dejavnosti. Obstajajo temeljna načela, ki jih morata upoštevati oba resorja: • da je vrednost nepremičnin le odraz vlaganj v prostor in ne vlaganja sama, kar v veliki meri predstavlja sedanja zakonodaja; • da je višja vrednost nepremičnin pri manjših vlaganjih odraz dobrega gospodarjenja s prostorom, ki ga velja stimulirati tudi z ustrezno zakonodajo; v odločitvene modele informacijsko-upravljalskega prostora pa te ugotovitve tudi vgraditi. krati se je treba zavedati, da prevelike obdavčitve pri prenosu lastništva zavirajo optimalno alokacijo dejavnosti v prostoru, za kar bi veljalo prenesti težišče zajemanja rentnih oziroma lokacijsko-dohodkovnih diferencialov na zajemanje v dejavnosti sami, hkrati pa z diferenciranim zajemanjem doseči ekonomsko podporo želenim alokacijam dejavnosti v prostoru v smislu ekonomsko-ekološke optimizacije poselitve. ato smo se naslonili na do sedaj izdelane elemente prostorske zakonodaje, razvijajoči se model podatkov Republike Slovenije in nastajajoči GIS ter Geodetski vestnik 35 (1991) 1 predlagamo tehnične evidence, ki bi predvsem na temelju multivariantnih analiz nudile ustreznejše vrednotenje nepremičnin, tudi komunalne infrastrukture, in oceno interakcij med nepremičninami. Te evidence pa določajo tudi strukturo podatkovne baze, ki je prilagojena frekvenci rabe evidenc in vrednosti informacije v GIS-u. Gre za evidence nepremičnin, vlaganj v te nepremičnine in vzdrževanje teh, spremljanje komunalne opremljenosti in lokacijskega ekstradohodka, ki se izraža v diferencialni renti I in II, in vgraditev tega sistema v porajajoči GIS. Tu informacijska osnova služi funkciji ugotavljanja in zajemanja rentnih diferencialov, ki jo opisuje naloga „Ugotavljanje in zajemanje rentnih diferencialov", (Bogataj 1985) in drugim funkcijam v integralnem sistemu. 2. FUNKCIJE REGISTRA IN POMEN KATASTRA ZGRADB Z je večnamenski register, ki ga je treba razumeti kot del bodočega registra nepremičnin Slovenije (RNS). Kot je bilo omenjeno, naj bi bil RZ korporativna in večnamenska baza podatkov. Stroški vzpostavitve takšne baze so veliki, zato jo lahko upraviči le racinalna večnamenska zasnova. Tukšen večnamenski register danes že uporabljajo v večini razvitih zahodnih državah (npr. v Švedski, Norveški, Danski, Avstriji, Nemčiji), o njem pa razmišlja tudi Zavod Republike Slovenije za statistiko. V tujini je raven uporabe RZ-ja (oziroma registra zgradb in stanovanj) različna in ga uvajajo ali na nacionalni ravni ali pa le v večjih mestih. Namen RZ-ja oziroma funkcije so prav tako različne: npr.: zaščita lastnine, evidenca nepremičnin, davki, promet blaga, migracije prebivalstva, za urbanizem, gradbeništvo, geodezijo, zavarovalništvo, statistiko, planiranje, račune narodnega dohodka itd. Ponekod ga uporabljajo tudi za konkretno socialno politiko, za zdravstvene in druge analize in naloge, za energetsko varčevanje in ekološke sanacije ter druge razvojne politike (Banovec 1990). Predlog za uvedbo registra stavb v Sloveniji je bil podan že pred leti (Bregant 1980). RZ-jem postanejo torej določene statistične raziskave geostatistične, saj lahko pojave opredelimo enolično v prostoru. Statistično prostorsko opredelitev nam nudijo že danes katastri kot pisne in grafične evidence o elementih v prostoru. Tukšni elementi so tudi zgradbe. Toko tudi teze za Geodetski zakon predvidevajo koordinatno opredelitev za naslednje vrste zgradb: stavbe, trajne gradbene objekte in ruševine (pojem ruševine bi bilo treba razširiti v nedokončane in porušene objekte). Kataster zgradb naj bi nudil pregled nad faktorji, ki v okviru prostorske topologije vplivajo na davčne obveznosti in druge javne dajatve, kakor tudi pregled nad odločitvami, povezanimi s posegi v prostor. Ker predstavljajo na določeni ravni opazovanja posamezne zgradbe točke v prostoru, ceste pa so le linije med njimi, nam RZ služi kot tisti osrednji element prostorskih informacijskih sistemov, ki nam nudi možnosti spremljanja fizičnih in drugih tokov v prostoru. Toko s pomočjo lokacijskih karakteristik RZ-ja hitreje in lažje proučujemo transport blaga, dnevne in druge periodične migracije prebivalstva ter druge kontakte med dejavnostmi v prostoru. Nadgradnja klasičnega katastra zgradb pa nam nudi pregled nad temi tokovi. Za analizo tokov v prostoru so še posebej zanimive terciarne in kvartarne dejavnosti, ki z drugimi dejavnostmi izboljšujejo svoj položaj v prostoru tokov; tudi položaj dejavnosti, s katerimi so v kontaktu in.jih je mogoče spremljati prek infrastrukturnih mrež v prostoru. Toke analize postanejo razumljivejše, če slonijo na katastru kot Geodetski vestnik 35 (1991) 1 grafični evidenci oziroma kombinaciji nekoč klasično vodenih katastrov. Kataster zgradb, obogaten z rezultati multivariantnih analiz vrednotenja prostora, bo v teh časih v veliko pomoč pri procesu lastninjenja nepremičnin. RZ daje tudi podlago za informacije o komunalni opremljenosti v prostoru, saj povezuje komunalne oskrbovalne sisteme prek porabnikov (Drobne 1990). RZ povezuje zemljiški kataster in kataster komunalnih oskrbovalnih sistemov na eni strani ter se veže na uporabnike prostora prek drugih registrov. Toko omogoča nadgradnjo kompleksnih odločitvenih modelov s presojo vplivov na okolje. er je prepoznavanje ekološko-ekonomske soodvistnosti trenutno najbolj pereč roblem v sodobnem svetu, si oglejmo takoimenovane evidence vplivov na okolje (nekateri jih imenujejo tudi ekološke evidence, drugi spet bolj precizno evidence okolja). Le-te so se najprej razvile na makro ravni, tj. bila preprosta razširitev input-output tabel državnega gospodarstva (Leontief 1970), (Lakshmanan, Bolton 1986). Če sledimo globalni organizaciji zaščite okolja, pa moramo upoštevati tudi faktor lokacije (tako onesnaževalcev kot tudi dejavnosti, ki razbremenjujejo vplive na okolje). Zato smo predlagali, da je podatkovna baza ekoloških evidenc vplivov na okolje na mikroravni izvedena z RZ-jem (Bogataj, Drobne 1990a). Pristop je še posebej uspešen pri kombinacijah z informacijskimi sloji meteoroloških služb in modeli reliefa. Nalogo, ki so si jo planerji zadali na makroravni (več o tem (Strmčnik 1987), (Strmčnik 1990)), torej rešimo tudi na družbeni mikroravni. S pomočjo podatkov, ki jih združujemo z RZ-jem, smo tako izdelali model za vzpostavitev podatkovne baze za analizo vplivov življenja in dela ljudi na okolje. Ekološka kartica zgradbe, kot ena izmed evidenc, ki na njej sloni, kaže ves njen input in output. Da na omenjeni način lahko opišemo ves energetski pretok na določeni lokaciji, kjer je določena zgradba, omogoča centroid, ki nam dovoljuje pridobiti tudi podatke o energetskem inputu iz narave same. Agregiranje podatkov pa nam nudi pregled nad ekonomsko-ekološko problematiko v hierarhiji naselij Slovenije. V prejšnjem poglavju smo torej že nakazali na možnosti uporabe RZ-ja za t.i. ekološke sanacije. Podatke za le-te črpamo iz datotek o tehničnih karakteristikah stavbnega fonda in na tem temelju tvorimo ekološko-tehnične evidence stavbnega fonda, ki so nadgradnja temelju katastra zgradb. V svetu se razvijajo informacijski sistemi za varstvo okolja. Prepričani smo, da je možno vzpostaviti uspešen informacijski sistem za varstvo okolja le v povezavi z informacijskim sistemom v komunalnem gospodarstvu, ki v jedru vsebuje RZ. Tukšen register lahko podpira ekonomske funkcije reguliranja naselij in zaščito okolja pri tem, hkrati pa izhaja iz potreb posameznika (Bogataj, Drobne 1990b ). RZ je tudi pomembna podlaga za evidenco stavbnih zemljišč, katero tvorimo prek zemljiškega katastra in s pomočjo RZ-ja. O tej evidenci je bilo že veliko napisanega (Bogataj 1985), (Bogataj et al. 1986a), (Bogataj et al. 1986b), (Bogataj 1988) in (Bogataj, Bogataj 1990). Nekatera statistična raziskovanja gospodarskih bilanc, investicij, industrije in rudarstva, vodnega gospodarstva, gradbene in stanovanjske statistike, prometa in zvez, komunalne dejavnosti, prebivalstva ter življenjskega okolja tako postanejo z RZ-jem tudi lokacijsko opredeljiva. Spodaj je podanih nekaj takšnih primerov. RZ je že skoraj nujno potreben na področju statistike gradbeništva in stanovanjske gradnje, kjer spremljamo vrednost opravljenih del, podatke o gradnji stanovanj, podatke o porabi gradbenih materialov in energije ter gospodarjenje s \_ Geodetski vestnik 35 (1991) 1 ) stanovanjskim fondom (do danes v družbeni lastnini). Tudi na področju statistike vodnega gospodarstva se pokaže RZ kot prepotreben povezovalni element, saj so v njem opredeljene vse stavbe oziroma zgradbe, ki onesnažujejo vode ali pa se uporabljajo za prečiščevanje voda. Tukšne statistike so pomembne tudi za razumevanje ekonomsko-ekološke soodvistnosti, oziroma za razširitev družbenih računov s ti. antipolucijsko industrijo oziroma širše antipolucijsko dejavnostjo. akazali smo nekatere izmed možnosti za aplikacijo RZ-ja. Le-ta pa ima svoje mesto v GIS-ih, ki postajajo pomembni zadnje leto tudi v tem delu sveta. S pomočjo predlagane razdelitve podatkovnega sloja registra prostorskih enot znotraj G IS-a na podsloje (teritorialne enote, centroidi teritorialnih enot, centroidi zgradb, anotacije za imena teritorialnih enot in anotacije za imena ulic) (Lipej 1990) lahko podatke za individualno zgradbo združujemo na višje ravni. Pogosto to zahteva že zaščita individualnih podatkov. Zaradi narave zaupnosti je treba individualne podatke (podatke, ki so vezani na centroid) v evidencah, ki so dostopne širši množici uporabnikov, agregirati na višjo raven. Tukšna možna najnižja raven je statistični okoliš ( oziroma popisni okoliš). Poleg funkcij, ki jih takšen večnamenski register nudi državi, pa mora tudi občan ali najemnik oziroma upravljalec zgradbe sam imeti koristi od njega. Ali bo bolj objektiviziral svoje odločanje, bolj korektno razporedil davčne in druge obveznosti, morda celo izbral ustreznejše bivališče? Za današnje stanje je tako najbolj zanimivo že omenjenjo lastninjenje ter vpisovanje v zemljiško knjigo, saj opredeljuje RZ, oziroma že kataster zgradb konkretno stanovanje oziroma dele skupne lastnine na skupnih prostorih in ne samo idealnih deležev. Slika 1 Funkcije prostorskega informacijskega sistema, ki temeljijo na RZ-ju Geodetski vestnik 35 (1991) 1 3. TEHNIČNA OSNOVA PROSTORSKEGA INFORMACUSKEGA SISTEMA IN MESTO RZ-JA V NJEM ;, 3.1. Organizacija informacijskega sistema aš informacijski sistem je povezan v več organizacijsko zaključenih funkcionalnih sistemov z ustreznimi evidencami, ki tvorijo skupaj totalni sistem. Sinteza . organizacije sistema in vodenja sestavljata skupaj konceptualno strukturo informacijskega sistema, kjer predstavlja vsak funkcionalni podsistem svoj informacijski sloj (ali več slojev s preseki). Podatki in programska orodja sestavljajo informacijski softver, _ki mora vsebo:vati: • aplikacijske programske module za vsak funkcionalni sistem posebej • porazdelitev pravic in dolžnosti uporabnikov sistema • skupno bazo podatko:v, dostopno vsem podsistemom (z dovoljenjem lastnika) o RDBMS orodje. 3.2. Opis in povezava posameznih funkdm11alnih podsistemov povezanost registra zgradb z ostalimi funkcionalnimi podsistemi prikazuje slika 2. Slika 2 Geodetski vestnik 35 (1991) 1 Operativno upravljalske in odioi:i!vene funkcije • inl@nmije o dogodkih • podpora rnzličnim upravnim postopkom • vrednotenje vlož®nega kapilala in tasoYna vrsta vlaganj • analiza !rine wedno11i nepremičnin • analiza go1podamo1li po!®!JOV - analiza rabe in lokov .. - podpora odloči!\!Hu o poiegih - davčna služba - prn$lorski, Hcialni in ekon@m$ki raznj RZ kot element informacijskih podsistemov v GIS-u Jedro registra zgradb .je _v ~raclovi podpori organizirano s tabelami (Slika 3). :~:::: . . . . . . . . . . . . . . . PO podntki o tewit.1m otah . Slika 3 Predlog jedra RZ-ja v Oraclovi podpori Možen je ogled podatkovne baze v Oracle RDBMS. Viri: Banovec, T., 1990, Register zgradb (nepremičnin) v Republiki Slovenij( osnovne zamisli o nastavitvi; rokopis poslan avtorju. Bogataj, M., 1985, Ugotavljanje in zajemanje rentnih diferencialov, IKG, FAGG, Ljubljana. Bogataj, M. et al., 1986, IS v komunalnem gospodarstvu kot podpora prostorskim evidencam, Baze podatkov in njih metode uporabe za urejanje prostora, C3. Bogataj, M. et al., 1986, Informacijski sistemi v komunalnem gospodarstvu, sumarne ugotovitve in predlogi, IKG, FAGG, Ljubljana. Bogataj, M., 1988, Computer assisted control of urban growth through the land use value, Lecture notes, 'Harvard Law School, Cambridge, Massachussets, ZDA. Bogataj, M., Bogatai L., 1990, Ekološki vidik v matematičnem programiranju rasti naselij, sinopsis, Kuparji. Bogataj, M., Drobne, S., 1990, Vloga geodezije pri reševanju ekoloških problemov, referat na 23. Geodetskem dnevu, Geodetski vestnik (34), štei: 1, 41 - 49. Bogataj, M., Drobne, S., 1990, Vloga Republike pri reševanju demografsko in polucijsko ogroženih področij v hierarhiji naselij Slovenije, referat na 11. Sedlarjevem srečanju, Otočec, 6.-7.december. Bogataj, M. et al, 1990, Informacijski sistemi v komunalnem gospodarstvu, pregled rezultatov raziskovalnega dela doseženih v obdobju 1986-90, FAGG, Ljubljana. Bregant, B., 1980, Register stavb, raziskovalna storitev, Inštitut geodetskega zavoda SRS, Ljubljana. Demšar, B., 1989, Vzpostavitev katastra zgradb, Geodetski vestnik (33), štev. 1, 29-31. Drobne, S., 1990, Informacijska podpora za reševanje ekološke problematike, Nastavitev, vzdrževanje in uporaba podatkov v prostoru in komunalnem gospodarstvu Slovenije, zbornik, Ljubljana. Ferlan, M., 1991, Geodetske evidence v distribuiranih bazah podatkov, referat na 24. Geodetskem dnevu, Geodetski vestnik (35). Lakshmanan, T. R., Bolton, R., 1986, Regional Energy and EnvironmentalAnalysis, Handbook of Regional and Urban Economics, edited by P.Nijkamp, Free University, Amsterdam. Lipej, B., 1990, Analiza evidenc ROTE in EHIŠ kot pomembnih informacijskih podlag, Magistrska naloga, FAGG, Ljubljana. Leontief, W, 1970, Environmental Repercussions and the Economic St111cture: An Input - Output Approach, The Review of Economics and Stati:Stics, Vohune LII, August, štev.3. Geodetski vestnik 35 (1991) 1 Mancini, T., 1990, Koncept razvoja Statistike okolja z izborom tabel iz obstoječih statističnih raziskav, Nastavitev, vzdrževanje in uporaba podatkov v prostoru in komunalnem !ZOSDOI j upOl'obno i@: l. Cltten)e vodo Iz 9kupin hit, kmeti~ form, k@mi:,011 in monjilh nollelij 'do ·1000 PE. 2. Večji obremenitw do ~ PE, Ce je protlOO' no ro1pola90. · J. lzclldne vod11 iz deponij in dru9a odplake, ki vsebujejo strupene ~ovi (l11!k@ kosi"@, pnlicide, ... ) 4. f,11n:iorno Ciič„je pri obsloječtl čistilnih nopro\/Oh. 5. Vode, ki 1W oborYOne (tekstilno, p,edelo\/lllno indul!ild_jo). trgovino no drobno in debelo, p.o., tolmin, conkorjevo 6 telefon 065 - 81 211 , 81 91 2 OBČINA TOLMIN SKLAD STAVBNIH ZEMLJl!č 65220 TOLMIN Padlih borcev 1 ·B 1 s L E VOJKOVO NABRE2JE 38 66000 KOPER telefon 066 34 141 GOSTIŠČE PRI VANČARJU KOMAC DANICA Cezsoca 43, Bovec (065 86 330)