Investicije na vajetih
Doslei razbohotena investicijska vlaganja bodo na rast družbenega proizvoda občine Center v obdobju 1981-1985 vplivala v precej manjši meri. To rast naj bi poslef dosegli predvsem z boljšim delom - se pravi z višanjem produktivnosti. Dejansko pomeni takšna (splošno družbena) usmeritev določen prehod iz do-sedanjega kvantitativnega razvofa (na osnovi velikih investicij in novega zaposlovanja) na kvalitetni razvoj občinskega gospodarstva.
Takšna usmeritev pa se že kaže v realno precej manjšem številu (in vrednosti) naložb, ki so predvidene v naslednjih petih letih. Z obširnega »spi-ska želja« bo lahko občinsko združeno delo uresničilo le kakšno četrtino predvidenih novogradenj in drugih inve-sticijskih vlaganj.
Investicijska politika, uok-virjena v pripravljenem sred-njeročnem družbenem planu občine 1981-1985, torej sledi splošno sprejetim kriterijem, ki jih je začrtal »Družbeni do-govor o osnovah in kriterijih za presojo investicij«ter zako-nu o začasni prepovedi ne-proizvodnih in negospodar-skih investicij. Pomeni torej, da se v prihodnjih petih letih gospodarska struktura občine ne bo bistveno menjala.
Po projekciji, ki jo je pripra-vil mestni Zavod za družbeno planiranje, naj bi v letih 1981-1985 v Centru razpolaga-li z 10 milijardami in 643 mili-joni dinarjev za investicije -od skupno 72 milijard in 184 milijonov celotnega družbe-nega proizvoda, ki bi ga naj dosegli v tem obdobju. Za izboljšanje materialne osnove dela, naj bi torej odrinili okoli 14,7 odstotka družbenega pro-izvoda.
Od te vsote naj bi 34 odstot-kov investirali v infrastruk-turne objekte, v industrijo 31 odstotkov, v trgovino (v glav-
nem maloprodaja) 14 odstot-kov, v gostinstvo 8 odstotkov in v druge dejavnosti (gradbe-ništvo, obrt, gostinstvo itd.) 13 odstotkov.
Tovarna dvokoles Rog na Trubarjevi cesti pripravlja nov program za proizvodnjo specialnih koles. Investicija je vredna okoli" 130 milijonov di-narjev (začetek gjadnje 1981 -zaključek 1982).
Kartonažna tovarna TOZD Kartonaža s Čufarjeve ulice načrtuje naložbo (923 miliio-nov) za potrebe papirno pre-delovalne industrije. Zaklju-čila naj bi jo 1984. leta(pričela pa 1981). Druga TOZD Karto-nažne »Papirna konfekcija« s Kotnikove ulice predvideva investicijo v tisk »brezkonč-nih obrazcev«. Začetek 1981, zaključek 1985, vrednost pa okoli 419 milijonov dinarjev.
Tiskarna Tone Tomšič z Gregorčičeve ulice bo vložila okoli 104 milijone dinarjev za modernizacijo proizvodnje. Tiskarna Ljudska pravica s Kopitarjeve ulice pa bo za od-pravo ozkih proizvodnih grl in razširitev proizvodnje vlo žila dobrih 138 milijonov di-narjev. Obnova bo končana do leta 1985.
SOZD Mercator - Velepre-skrba, TOZD »TMI« z Mesar-ske ulice bo zamenjala zasta-relo tehnologijo za predelavo mesa. Naložba je ovrednotena na 89 milijonov dinarjev, za-
četa in končana pa bo 1982. leta.
Na področju gostinstva in turizma so predvideha na-slednja vlaganja. Na Ploščadi Borisa Kraigherja naj bi zgra-dili do 1983. leta novo resta-vracijo »Sestica«. Investitor GHT Ljubljana DO gestica -GPL naj bi odštel 90 milijo-nov.
Na Ciril-Metodovem trgu naj bi uredili gostišče »Divji mož«. Vrednost investicije je 20 milijonov, dokončana naj bi bila do 1983. leta, investitor pa je SOZD GHT Ljubljana, DO GPL, TOZD Stara Ljub-ljana.
Ureditev pivnice na Can-karjevem nabrežju (do 1982.) naj bi GHT TOZD »Maček« veljala 15 milijonov dinarjev.
Na drugih področjih gospo-darstva v občini Center inve-sticije niso predvidene.
Zanimiva je seveda primer-java z vlaganji v sedanjem srednjeročnem          obdobju
(1976-80). Od (predvidenih) 57 milijard in 119 milijonov družbenega produkta je ob-činsko gospodarstvo odmeri-lo za investicije 11,9 odstotka ali 6 milijard in 816 milijonov dinarjev. Od tega za infra-strukturo 33 odstotkov, v in-dustrijo 12, gradbeništvo 26, gostinstvo 6 odstotkov ter za druge dejavnosti 23 odstot-kov.
Vse projekcije_investicijske politike so seveda podane po sedanjih cenah. Kljub določe-ni restriktivni investicijski politiki bo gospodarstvo Cen-tra odmerilo za naložbe 2,6 odstotka družbenega produk-ta več kot v sedanjem obdob-ju. Ta razlika gre predvsem na račun manjših vlaganj v splošno in skupno porabo.
In kam bodo usmerjene na-
ložbe? Na področju trgovine bo največ novogradenj na Ploščadi Borisa Kraigherja, v nekatere specializacije in adaptacije v starem delu me-sta, in še za novogradnje na Poljanah. Na »ploščadi« bodo gradile Metalka, Tkanina in Modna hiša. Mercator Sadje-zelenjava bo zgradil diskont prodajalno na Poljanski cesti, Emona Merkur in Nama pa bosta   s   gkupnimi   vlaganji
zgradila na Poljanah »E« mar-ket in blagovnico z živili.
Na področju industrijskih naložb bo Iskrina Tovarna op-tičnih in steklopihaških izdel-kov do 1983. leta dogradila nov obrat za proizvodnjo iz-delkov s področja elektrome-dicine. Celotna investicija je ocenjena na približno 200 mi-lijonov dinarjev.
Miran Koren