Dopisi. lz Šmarja pri Celji 15. sept. (Obvaruba žaljene časti.) Zares, pvav žalostne postajajo člove^ke razmere ua svetu. Tukajšni liberalni uraduik P. je psoval č. g. dekana že kakib 6 let goljufa in Bog: vedi kaj še vse. Zadnjič se je to gndilo v neki krčmi vpričo g. zdravuika in g. okr. tajuika. Gosp. dekan ni mogel več molčati in toži uvadnika P. zarad razžaljeue časti. P. je dolžil g. dekana, da je leta 1866 blagajnico ubozih enkrat za 6, drugokrat za 3 gld. ,,ogoljufal," češ, da ti zneski uiso v računu od 1. 18('6 v rubriki: ,,Strafgelder" — globe. G. dekan, kateremu bi še v san;ali ne bilo na niisel prišio, da se mu bode kaj tacega očitalo, ni mogel v tem trenutku krivičue.ga obdolženja dokazati, in je le opazil, da, 6e denarji niso pripisaui v rubriki: ,,globe," so gotovo v lubriki: ,,nabrani deuaiji." — Čeravno bi se zatožencu bil moial čas dnvoliti, da si doma d o k a z o v poiščc, ga vendar sodnija goljufije krivega spozna, uraduika P. pa tudi na platež 5 gld. obsodi. Nad to — pvenagleno obsodbo je bil ,,Slov. Nar." z malim ,,Teduikom" vred tako vesel, da jo je brž po svetu raztrobil, menda zato, ker je — duboveu obsojen. G. dekan je pa našel vse pisma, ki spričujejo jasno, da je krivo obsojen. Pieiskavala se bo stvar še enkrat. — Toliko v pojasnjenje stvari, o kteiej smo prejeli naslednji dopiš: Ne sam dekan, ampak tudi jaz kot oce siromakov in ubogib, imam zavoljo lazdeljenja ubožnib denarjev besedo govoriti; za to sim postavljen. — Lstina je, da imamo v kasi za uboge 66 gld. 90 kr. prihranjenib; alj z gosp. dekanom sva se pogodila, da bo ta denar še le za piibodnjo zimo med uboge razdeljen, kedar revni siromaki zimske obleke, ¦ obatele in drv potrebujejo, |>oleti se pa uekaj ležje preskrbijo, ko po zimi; naši ubožci pa za tega del niso pozabljeni, ker dobivajo svojo navadno iuilošnjo. Ne čudi se tedaj, ti čndovitni ,,Slov. Narod" s svojim radovednira klepetačem ,/Tednikom!" Tu imaš odgovor ua svoje začudno uprašanje. — Naša ubožna kasa je pa meni popolnnma znana, imam od nje svoj ključ, vera za dobndke in potroške, — znani so mi pa tudi vaSiini, ki jih pregledavam in podpišujem. ,,Guljufija" mi je tedaj cel6 neverjetna in nemogvčna. — V časopisih naznanjena razsodba je prenagla. — Sodnik je obsodil dekana v re5i, o katerej ui bil tožen, — pa se mu tudi ni poprej ne besedica ne naznaniia, za kaj da bo moral odgovor dajati. — Kateri pameten človek pa more tirjati, da bi dekan celi aibiv starih pisem od leta 1866 vedno sebo nosil, da bi nagloma kot blisk, o računu leta 1866 odgovor dal?! — Rekli so pri obravnavi, da je zdaj le tožba zavoljo vazžaljenja časti, ne pa zavoljo računa. — Pa ni nič obveljalo. Kazni denar alj globa 6 gld. je bil leta 1865 plačan, in tisto leto v račun povzet. — Leta 1866 je bil le duplikat pobotnice plačanih denarjev izdan. Kako abotno je tedaj, ta denar za leto 1866!! v račun spravljati! — In tukaj tiči pomota ali veliko več hudobija biezvestnega toživca. Globa 3 gld. je bila leta 1866 sprejeta in v račun prišteta, kar račun in stari spisi ddkazujejo. Ždaj je namreč na svitlo prišel star zapisnik, ki vse na tanko dokazuje in imena ubožcev poveda, ki so milošnjo sprejeli. — Dekan so zdaj pvavično pritožbo vložili, s pismenimi dokazi dnbro pohdili, da nobene goljufije biti ne more. Pričakovati je, da bode višja sodnija prvo, prenaglo razsodbo ovrgla, in vnovič drugo ukazala, ki bode to reč do kraja dognala; potem se bode svetu naznanilo, kdo da ima prav. — Hud je prvi škandal, — ali bujši bo drugi, upamo, da ne za dekana — ampak — za nekoga drugega. Šmarje 14. septembra 1873. Janez Andrluh, 1. r., oce ubožcev. župan in okr. nacelnik. Iz ormuškega okraja, 12. sept. Znano ti je, dragi rGosp(idar", kako da so skoro vsi občinski predstojniki t<4ega okraja dobili po droboti gospoda notaija dra. Gršaka ,,s1oat. Tednik". Gospod notar naraje namrec napravil piitožbo zavoljo klasifikacije gruntnega davka, ter ni za to delo za se nič tirjal, temuč je rekal, da naj vložimo nja zaslužek k<-t naročnino za ,,slov. Tednik", češ, da je list koristen in da bode mnogo podučljivega za kmetpko ljndstvo prinašal; — vsi smo to vadi storili. Gospod notar! Če niste Vi ,,Tednika" prej poznali, kakošea tičdaje, Vam ne zamerimo; če pa i-te ga poznali, pa vendar nam kmetoin priporocili, Vam raovamo to zlo zameriti. Glejte, če kdo samo slabe reči kakega stana po svetu pobira ter biez pomisleka vse razglasuje, vse dobro pa zamolči, boste sami rekli, da ni to kaj prida človek; blizo tako pa dela od Vas priporočani ,,Tednik" z dubovskim stanom. Mi kmetje, ki z duhovniki živimo, pa jth bolj poznamo, kakor neki gospodje v Ljubljani, — se čutiino hudo žaljeni po takem gnjusnem pisarenji. — V zadujem listu štejerao, da je gosp. Herman prč od 1861—1871. leta Slovence dobro zagovarjal, zdaj pa naenkrat uič več vreden ni, pa mu vendar nobene pregrebene dokaže, ampak le prazno slamo mlati, čcš, da zdaj samo za klerikalce in fevdalce dela! Kje pa je dokaz ? *) Ne mislite vendar, da smo kmetje tako tijavi, in vam bitro vse na besedo veijeino brez dokazov. Predstojnik in kmet v imenu več ditigih. Iz okrajnega glavarstva Ijutomirskega. (Prosnja do gospoda okrajnega glavarja. *) Za kaj in za koga da g. Herraan de!a, to berete denes obširno v voliln«m oklicu, pod kateriin je tudi gospod Hermanovo ime. To je resnica, vse drugo js laž in zvijača. Uredn. Nemščine si nedamo usiliti. Strašiti nič ne poui aga.) Pred nekolikimi dnemi blagovolil nam je naš gos=pod okrajni poglavar poslati neki tiskan ,,Aufruf-', ki se začenja z besedami: ,,Die Cholera;" in zopet neki ,,Zuscbiift" broj 4417 z napisom: nAn alle Oitsgemeinden" in podpisom nder Bezirksbauptmann Haas". Tudi v tem najdemo reč pCbolera". Kaj da se nam v teb spisib radostnega ali žalostnega naznanja, tega.— bodi Bogu potoženo! ne vemo, ker tujega jezika ne razumemo. Ce je tedaj, o čemur ne dvomimo, zadržaj imenovanih spNov važen, in reč, o kterej se v njib govoii, vredna, da jo zvemo, Vas prosimo, gospod poglavar! da nam taisto piej ko mogoče v našem slovenskena jeziku na znanje daste. — V obče Vas prosimo: prestanite že ednok pošiljati nam dopise v tujem jeziku. Mi prav dobro znamo, da imamo pravico od svojih, to je med nami na našej slovenskej zemlji živečib uradnikov zabtevati, da z nami ustmeno in pismeno le slovenski občnjejo in ne drugače; mi vemo, da nismo dolžni nernških dopisov od svojih uradov prijemati, in da narn naši uradniki, kateri so zavoljo nas tukaj in ne mi zarad njib, kteri ob naših novcib živijo in ne mi od njihovih, ne srnejo neniških spisov vsiljavati. Te in temu podobue reči mi tako dobio znamo, kakor na primer to, da je vsak lmdoben lažnjivec ali pa bedak, kteri nam pravi: rČe si Hermana za državni zbor zvolite, dobite zopet roboto in desetino"; ali pa: ,,duhovniki in grajšaki bodo vam kraetom že pa roboto in desetino na vrat obesili, zato ne volite Hermana, njih privrženika!" Mi vemo in znarao, da je rob o ta in desetina na veke vekov p r o e indate nadloge, katere smo se s svojim težko zasluženim gotovim denarjem rešili, nikdar med nami vee ne bo.de. Take sleparije so komaj za dečake, ne pa za zrele skušene možake; mi bomo volili za nas Slovenceše zdaj kakor poprej srčno vnetega, muogo zasluženega gospoda Hermana, kateremu ruilosti vi Bog n aj podeli srečo in zdravješe mnogo mnogo let! Zgore izrečeno prosnjo ponavlja: Več občinskih predstojnikov. Z dravskega polja. Vojakov, ki so skuz blizo tri tjedue na ptujskem polji v taborn bili, in n,ihovega hrupa smo se z veeega že znebili. Pokanje mušket in grom kanonov je z njiini prestal. Tako se bvala Bogu! občutimo znpet svoje in imamo za zdaj trojno na misli: knliko nam bo povrnjene one škode, ki sino jo vsled vojaških vaj pretrpeli; bode li nam slana prizanesla in ono malega pnstila, kar nam strašna suša ni vzela; kedaj da bodo vendar volitve za državni zbor. Da drugega ne bomo volili kot gospoda Hermana, se samo po sebi ume. Ta blagi go- spod ni nas ne diugih nikdar drl in gulil, ampak potezal se je vselej za blagostanje slovenskega ljudstva neutrudljivo in z vsemi močni in s tolikim vspehom, kolikor je poleg narn Slovenccm neprijetnih okolnostib ednemu proti mnogim le mogoče. Tako nam je, da povemo samo eden izgled, piav dobro znano, da so drugi gospodje deželnega odbora. Cirkovskim pogoielcem botcli le samo 2uO gold. pripomoči podati, ter da se Cirkovčani le Hermanovemu možatemu poganjanju zabvaliti imajo, da se je ona svota na 1000 gold. povišala bila. Cirkoveani in mi vsi dravski Poljanci, ki smo bili priče onega grozovitnega ognja in one strašne nevolje, ne bomo tega pozabili. Zato ne dajajmo posluba lažljivim nemčurskim podpibovalcem in njibovim posredujiui slovensko-liberalnim pomagačem, ampak stojmo na dan volitve kot en mož in glasujmo za gosp. Heimana! Zivio naš dižavni poslanec Milia Herman! Iz Pišec, 14. i-ept. (Kmetje okoli Brežic in drugod, boditepozorni!) Brezverni (libevalni) doktorji, pisači in študenti, osramotem pri voliluem sbodu na Blanici, skušajo zdaj na vse kriplje na s v o j o stran dobiti tiste krnete, o kterih apajo, da bodo volilci. G. Tanšek in dr. Srnec iz Brežic sta pošiljala najpvej pobujšljivi rTednik" zastonj med kmete, naj bi se jim piikupil, da si ga naročijo. Tudi v Pišece ga je v več iztisih komandiral g. T., toda tukaj so bili nekteri modrejši od Tanšeka in so lažnjivi listič razčesali, preden po ga brali. Ali liberalna gg. T. in dr. S. si ne dasta miru, ampak poskušata vse, da dobita kraete na svojo stran. V ta namen sta omenjena gg. skovala neko zaupnico za dra. Vosnjaka, za katero zdaj pndpisov beračita. Opominjam vas in prosim, bodite pozomi! Ako je že vselej treba pomisliti, preden se človek kje podpiše, je gotovo tukaj tveba najbolj. Gg. T. in S. sta piišla v nedeljo 31. avgusta tudi v Pišece podpisov beračit. Nekteii so jima odrekli, a vendar sta jih nekaj vlovila in sicer le od takih, kteri so se bali tema gg. se- zameriti, kteri so njima pnjatelji, ker bi zamngla ta dva gg. kje kljiibovati, ako bi jima volje ne izpolnili. *) Gg. T. in S. bosta, ako Bog • da, na cedilu os-tala, ker vecidel vsi tisti, ki so se za Hberalca Vošnjaka podpisali, Vošnjaka nikakor voliti nečejo* da pa nekteri res plešejo, kakor jim liberalna gospoda v Brežicab godeta, tega ne bom tajil; ali zagotavljam Vas, da nobeden tistib ne bode za volilnega moža izvoljen. Kmetje! bodimo pozorni! Mar še nam ni štibra zadosti narastla v *) Dragi bialci rSl. Gospodarja!" ta dopis pišem iz tega namer.a, da se ne bi morda kteri nad temi spodtikal. ki so se tukaj podpisaii za voliiev liberalnega dr. Vošijaka. S popolno zadovoljnostjo vas zagifavjam, da niti eden teh podpisanih ne stoji za Vošnjaka; podpisali so se le iz lebkomišljenosti. Jez sem se ž; z nekteriini pogovarial, iu rckel mi je vsak: nJaz se nisem s podpiBom za Vošnjaka obvezal." Dopisnik. teb lOtib letih, odkar nas zastopajo večidelj sami I liberalni dobtarji in liberalna mestna gospoda? j Kdo ne strmi, ako pogleda v davkarsko knjižico, j in vidi, kako naglo so davki rasli ? L i b e r a 1 n i J poslanci so nam delali postave, po kterih je mogla štibra rasti. Ne vpraša se, kako kmets- j keum Ijudstvu presilne davke zmanjšati, težavni j stan mu zlajšati, marveč od leta do leta se na- ; kladajo kmetom višje plačila, libeialni poslanci pa ne vprašajo, ali bomo tudi mogli težko butaro uositi, in ali je ves vseh stroškov tudi treba, ali bi se ne bi mnogo, mnogo nepotrebnib stvari lebko odpravilo? Naš težavni stan se je začel j od tiste dobe sem, ko so liberalci začeli vla- ! dati v deželnem in državnem zboru. Kmetje, kje iniate tedaj pamet, da se daste za nos voditi liberalnim dobtarjem, pisačem in študentorn! da jim i pvikimavate, kadar varu o n i kandidata izbirajo ! | To se pravi lisico v kurnjak in inačko k bohu j spuščati! Mar nič ne vidite, kako nam brezverni ! gospodini po vseb krajih zopet same dohtarje in j druge liberalce za poslance nasvetujejo? Ako ti zmagajo, gorj6 nam in nesrečui naši domovini! (Konec sledi.)