Književnost in umetnost. Slovenska Šolska Matica. (Konec). Želeti je, da dobi BSlovenska šolska matica" med učiteljstvom ljudskih in srednjih šol ter med našo inteligenco sploh čim največ članov. Iz pravil ,,S]ovensl_e solske Matice" posnemarno: -Slovenska šolska Matica" je pedagogi.no-književno društvo, ustanovljeno za Stajersko, Kranjsko, Koroško in Primorsko in ima sedež v Ljubljani. Naraen ji je: a) Goja teoretične in praktične pedagogike. b) Znanstvena in strokovna nadaljna izobrazba društvenikov. c) Razširjenje in uveljavljanje racijonalnih vzgojnili in učnih načel na postavno dopustni način. č) Pospeševanje slovenskega solstva sploh, zlasti Ijudskega in srednjega. V ta namen služijo ta-le sredstva : a) Predavanja in temeljni razgovori o teoretičnih in praktičnih pedagogičnih vprašanjih. b) Objava ,,Pedagogičnega letopisa." c) Objava pedagogično didaktiških, pri pouku u.itelju potrebnih in koristnih pomožnih knjig, šolskih in učnih knjig, učil in knjig za šolsko mladino ; pospeševanje njih objav. č) Ustanovitev za svoje delovanje potrebne knjižnice in potrebnih zbirk. d) Književna zveza z društvi enakih smotrov. Društveniki so: a) ustanovni, b) redni in c) častni. Ustanovni društveniki so oni, ki naenkrat ali v določenih obrokih plačajo ustanovnino. Ob.ine, knjižnice, šole, društva in druge juridične osebe plačajo na enkrat ali v štirih letnih obrokih 80 K, posamezne osebe pa 50 K na enkrat ali v Stirih letnih obrokih. Redni društveniki so oni, ki vsako leto naprej plačujejo v društveno blagajno 4 K. Letnino je plačati v prvi polovici vsakega leta. Kdor ni plačal v določenem času, izgubi za tisto leto pravice podpornega društvenika. Izjemoma se je rok za vplačevanje letnine podaljšal za letošnje leto do konca tega meseca. Kdor torej še ni ud tega našega prekoristnega društva, naj se podviza. Knjige družbe sv. Mohorja so pravkar izšle. Njih naslovi so 1.) Koledar za navadno leto. — 2.) Zgodbe sv. pisma. Priredila in razložila f dr. Frančišek Lampe ter dr. Janez Ev. Krek. 9. snopi.. — 3.) Polj edels tvo. Slovenskim gospodarjem v pouk. Spisal Viljem Rohrman. II. del. Posebno poljedelstvo. 4.) Slava Gospodu! Molitvenik. — 5.) Veliki trgovec. Povest. Spisal Engelbert Gangl. Slovenskib večernic 54. zvezek. —¦ 6.) Zimski večeri. Knjiga za odraslo mladino. Spisal Jožef Stritar. Ocene knjig prinesemo kakor hitro nara bo dopuš.al čas. Število Mohorjanov je letos naraslo za 303G, tako da šteje družba danes 80.046 članov. Letos se razpošlje med narod 480.276 knjig, kar je naraviiost ogromno. Doslcj je imela družba že 1,483.764 udov, ki so prejeli 8,843.692 knjig. To število dokazuje velikansko kulturno misijo naše družbe. nZahtevajmo slovenskih velikih šol v Ljubljani" je naslov mali knjižici, katero je spisal pravnik gosp. Rudolf Šega. Pisatelj želi, da bi ves slovenski narod spoznal potrebo po višjih izobražbi, da bi vsakemu Slovencu, bodisi izobrazen ali ne, prešla v meso in kri zahteva: Dajte nam nazaj, kar ste nam vzeli, dajte nam vseučilišče v Ljubljani! Na 14 straneh natn je podal g. Š. v jedrnatih besedah zgodovino našega vseučilišča in obrazložil natanko, kako opravičene so naše zahteve. Nazadnje pa pisatelj predlaga, naj se po vsej Sloveniji prirejajo tabori, in kakor je nekdaj na taborih oživela narodna zavest, tako naj se tudi sedaj na taborih razlega krepki glas zdravega ljudstva, glas, ki bo segal tja do carske prestolice: Slovensko vseučilišče v Ljubljani hočemo imeti! Priprosto in jedrnato pisana knjižica, ki je namenjena nižjim slojem, naj se razširi po vsej naši slovenski domovini, po vseh mestih in trgih, po vseh vaseb, po vseh kočah! — Dobiva se pri g. L. Sch\ventnerju, knjigotržcu v Ljubljani, komad stane 4 vinaije, 1000 skupaj pa 3 krone. Le pridno po njej! Nova tiskovina za obrtne šole.Ker je po naročiln naučnega ministrstva treba glasom razglasila c. kr. deželne vlade z dne 14. maja t. 1. št. 10178 na obrtnih pripravljalnicah in nadaljevalnih šolah izkazovati število navzočih vajcncev vsako uro posebej (v štev. in %), založila je tiskarna Blaznikovih naslednikov (Ljubljana, Breg št. 12) nalašč v ta namcn lično tiskovino i. s. v dveh obrazcili. Obrazec št. 1 je za ljubljanske, obr. št. 2 za vnanje obrtne sole. Tiskovina je cena (pola 4 b) in jo priporočaino vsem enakim šolam.