=1*0 ji ano. pest. il. gruppo GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 25 VIDEM, 1.-15. AVGUSTA 1954. Leto V. — Štev. 94 UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina, letna 500.— lir, 6 mesečna 300,— lir. Narod od AJp in do Soče, Jadrana staro je pravdo stoletja iskal. Zmaga nikomur ne bo darovana, če si jo v borbi ne bode jemal. Slovenski značaj naše dežele Zahtevamo to, do česar imamo pravico Italijanski časopisi, ki se tiskajo v Vidmu in ki prinašajo vesti iz celotne pokrajine, dajo zelo poredkoma in malo prostora vestem, ki prihajajo iz Terske in Nadiške doline ali iz Rezije. Zakaj? Na to vprašanje je lahko odgovoriti. Ker tudi iz najnavadnejših dnevnih vesti lahko spoznamo neizpodbiten slovenski izvor imen in priimkov vsega prebivalstva tega področja, ki je jezikovno in zemljepisno povezano s slovenskim ozemljem. Ge v tem, kakor v številnih drugih primerih molčijo, delajo to iz strahu. To pa še ni dovolj. Kadar na noben način ne more mimo, uporablja ta tisk, ki služi najhujšemu in brezobzirnemu nacionalizmu, še drugačne metode. Gredo namreč celo tako daleč, da spreminjajo priimke s tem, da črko K nadomestijo s C in da opuščajo slovenski G na koncu besede. Na ta način si domišljajo, da so uspeli v svoji potvorbi. Zlobnost! Kakor če bi na ta način hoteli 'pi mogli zbrisati vsako slovenske sled z naše zemlje! Ti ljudje se niti ne zavedajo kako se s tem osmešijo, ne samo v naši pokrajini, ampak po vsem svetu. V Beneški Sloveniji ni ničesar za skrivati in se ne more ničesar skriti. Tukajšnji prrebivalci so vsi Slovenci in ne da bi navajali nagrobne spomenike, stare listine in učene študije, ki so jih napravili o tem celo italijanski zgodovinarji, je predvsem jezik ki ga tukaj govorimo priča o etnični pripadnosti prebivalcev Beneške Slovenije. V teh krajih Sc v ore po slovensko vsi, celo uslužni župani, ki hite izjavljati, da so čistokrvni Italijani. Tudi imen in priimkov ni mogoče menjati, ker se temu ljudstvo upira. Ge bi tako ne bilo, bi jih fašizem, ki 'jim je hotel »vrniti italijansko obliko«, •‘■e spremenil. Imena naših krajev in vasi imajo samo slovensko obliko in so samo v tej obliki poznani. Vsa gorečnost raznih županstev ni uspela, da bi jih zabrisala ali spremenila. In kaj naj rečemo o napisih, ki so jih napravili iio zidovih tisti otroci, ki obiskujejo italijanske šole. Njihovi kratki izreki povedo več od še tako dolgega članka: »Tu je slovenska zemlja/« Ge gremo v cerkev in poslušamo v kakšnem jeziku moli naše ljudstvo, tudi kadar je duhovnik Italijan in pridiga po italijansko, bomo slišali, da je ta jezik slovenski. Prav tako je iz župnijskih registrov in krstnih knjig razvidno. kateri etnični skupini pripada to ljudstvo. Resnice ni mogoče ne zatajiti, ne zakriti. Vsak dan bo postala bolj očita, ker ie ljudstvo, ki tako hoče. Tudi naši fantje, ki gredo na vojaški nabor in se predstavijo naborni komisi-R, morajo tej izjaviti kakšen je jezik, ki Sa- govorijo doma in to pride potem na-vedeno pri njihovem popisu med njiho-vimi osebnimi značilnostmi. Izjaviti kakšen jezik se govori doma, ali ni to potrdilo, da se izjavljajo kot Slovenci? Morda bo kdo rekel, da smo res s/oven-6'kega »porekla«, ampak da je mišljenje našega prebivalstva italijansko. Na kak-šen način naj bi bilo sovražno razpo’o- llllll,l,l|> uti h i n i inni n n Ratifikacija EOS Zunanjepolitična komisija pri rimskem Parlamentu je preteklo soboto odobrila ikonski načrt za ratifikacijo pogodbe o ®vtopski obrambni skupnosti (CED) od s*rani Italije. Za ratifikacijo so glasova-** filani vladne večine, proti njej pa so-ctelkomunisti, medtem ko se se monar-histi in MSI-jevci glasovanja vzdržali. ^arlament bo razpravljal o ratifikaciji te pogodbe po poletnih počitnicah v dru-S* Polovici septembra. V zvezi s tem vprašanjem bo rimska vlada postavila tudi vprašanje zaupnice. ženje nasproti italijanstvu dokaz, da je kdo Slovenec? Taka trditev, ki dokazuje samo kako nizkotna je zlobnost nekaterih nacionalističnih krogov, je smešna. Kadar je kdo italijanski državljan, pa četudi pripada slovenski etnični skupini, je naravno, da je lahko zvest državi v katere mejah živi. Da je to res, je naše ljudstvo dokazalo že večkrat v miru in v vojni. Toda dejstvo zvestobe državi se ne sme na noben način tolmačiti v tem smislu, kot da je to ljudstvo zatajilo svojo lastno narodnost, svoj materni jezik, ki je prvi in glavni dokaz o I Ulil I I 11 I 11 I 11 I I I I 11 11 I I I I I l i l i I MII l lll l I Illl l lll l lil l lll njegovi etnični pripadnosti. Tudi Francozi v Valdaosti so prav toliko Italijani kot so Slovenci v Beneški Sloveniji. Kakor mi, so tudi oni zvesto služili Italiji. In vendar je njihova narodnost priznana in francoski jezik, ki ga govore doma, se poučvje tudi na njihovih šolah, se uporablja po uradih in v vseh odnosih javne uprave. Njihov položaj italijanskih državljanov francoskega jezika se priznava tudi v posebnem statutu, kakršnega nam še vedno nočejo dati, čeprav nam je zagotovljen že v ustavi. Mi beneški Slovenci živimo v okviru tiste države, ki se hvali in baha po svetu, da ima za seboj dvatisočletno kulturo in civilizacijo, da je zibelka krščanstva in civilizacije. Nam ni potrebno teh trditev na laž postaviti z besedami, ker jih pobivajo z dejanji rimski oblastniki, to je možje, ki so na krmilu italijanske države. Kajti sramotljivo postopanje in slabo ravnanje od strani Italije proti beneškim Slovencem dovolj priča, da se ne more govoriti o nekakšni kulturi in civilizaciji, kaj še o krščanstvu. Mcžje, ki so na vodilnih mestih v državi bi se 'Iiiiiiiiiiiiiii iii i u i.i i.i im i i i m i t 11111111111111 iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.i iii n immilli 1111111 i i i ili muli nimi umu imimimimmin TIPAN A Tako so nam uničili gozòove Kdor je hodil zadnja leta po gorski verigi Jalovčeve skupine in za njo ležeči gorski planjavi »Tazaoro« bo morda sam pri sebi dejal, čemu neki pišejo o gozdarstvu tega predela Beneške Slovenije, ko vendar tu ni nobenih gozdov. Res je, da kdor hodi danes po ten krajih ne vidi velikih gozdov in zato le težko verjame pripovedovanju domačinov, da so se tu nekdaj in sicer še prav do leta 1925 razprostirali mogočni bukovi gozdovi. Da bo čitateljem bolj jasno kako je prišlo do izsekavanja teh gozdov, je potrebno, da se ozremo za trenutek v zgodovino. še do preteklega stoletja so bila vsa zemljišča last občine in so se imenovala v domačem narečju »komunie«. z avstrijsko cesarsko odredbo iz leta 1839, ki se je pa v resnici izvedla šele leta 1853, so ta zemljišča razdelili posameznim vasem in tako so vasi Tipana, Brezje. Prosnid, Platišča, Karnahta in Viskcrša. debile vsaka svoj delež. Veliki gozd pa, ki se je razprostiral »Tazaoro« ni bil ves raz.e-ljen, kajti za vasi Brezje, Karnahta in Viskorša je bil preveč oddaljen, da bi ga mogle izkoriščati in zato je ta gozd ostal še nadalje last občine. Ta gozd je bila večmilijardna vrednost, saj je bil bukov gozd, kjer so rasle po večini mogočna stoletna drevesa. Ljudje so takrat računali, da je bilo na vsak hektar nad 400 debel od 50 do 80 cm premera, m'adih dreves pa približno 3 tisoč na vsak hektar. Drevje je bilo zdravo in izsekavanje se tu ni nikdar vršilo, vsaj najstarejši ljudje tega ne pomnijo. Bil je torej pravi pragozd in bogastvo tipanske občine. V tistih letih ljudje iz zgoraj omenjenih vasi niso nasprotovali, da si je občina prisvojila toliko gozdnega sveta, sai jim gozd ni mogel ničesar doprinašati, ker niso imeli cest, da bi mogli prevaža-ti in prodajati drva. Toda čas ie prinesel tudi v te vasi napredek; zgradili so ceste in napeljali žičnice. Takrat so se tudi tem ljudem odprle oči, a bilo je ža’ prepozno. Ko so prevzeli občinsko upravo fašistični »podestà« je zapela »Tazaoro« sekira in neusmiljeno uničevala gozdove. Ko je bila zgrajena cesta tudi »Tazaoro« je občina dajala v najem za sekanje raznim velikim italijanskim gozdarskim podjetjem cele predele naenkrat, da so jih izsekali dctalno. Sprva so sekali orjake, ko pa je zmanjkalo teh, so se lotili drevesc, ki so imela komaj 10 do 20 cm premera. Kakšna škoda! Naj pri-pomnimo, da sečnje gozda niso dali nikdar na dražbo, da bi dobili več ampak se je po navadi »podestà« sam pogodil s podjetjem tudi za malo ceno. Znano je, da so nekatere tvrdke, ki so sekale gozd »Tazaoro« zaslužile težke milijone, prav zato, ker jim je občina prodala sečnjo skoraj »zadibant«, kakor pravijo ljudje. Čeravno je občina prodajala poceni, je vseeno spravila v svojo občinsko bla- gajno lepe denarce. Ta denar bi moral biti na razpolago za razna javna dela tistim vasem, ki ob času delitve zemljišč niso dobile svojega deleža. Pa ni bilo tako. Občina tega ni upoštevala in je potrošila denar za vse vasi v enaki meri, čeprav so Platišča, Tipana in Prosnid dobile svoi delež že pred mnogimi leti. Ljudstvo se je seveda uprlo temu nepravičnemu ravnanju. Da bi pomirila razkačene občane, je občina seveda obljubljala, da bo napravila razna javna dela in da bo predvsem upoštevala potrebe vasi Viskorša, Karnahta in Brezje, ker so prišle ob delež, do katerega so imele pravico. Leta so tekla, obljube so ostale obljube, denar od izkupička za gozdove je pa polagoma skopnel. »Tazaoro« je ostalo le malo in to kar je ostalo fašističnim gospodarjem so končale poznejše občinske uprave. Kjer se je še pred malo leti razprostiral mogočen gozd, so danes le poseke v1 a, kjer se razrašča robidovje in mia,da šibka drevesa. Kako po neumnem je bilo zapravljeno vse to bogastvo! Da zraste »Tazaoro« zopet gozd kot je bil nekdaj, bo treba čakati najmanj 80 let in seveda se v tem času ne bi smelo sekati Poraščajočega drevja. Prebivalstvo Viskorše, Kamahte in Brezij, ki se danes nahaja v zelo slabem gospodarskem stanju, se zaveda vsak dan bolj ob koliko bogastvo jih je pripravila lastna občina. Ge bi se omen'eni gozd izsekaval zmemeje, bi bilo še danes kaj sekati in tako bi tisti ljudje, ki morajo danes po svetu s trebuhom za kruhom, imeli delo doma. >lllllllllllllllllllllll!|l|ill|l|l|l|llll'lllllll:lll'l>ll|:|l|l|lllllll|!|i|il!i:lllllllllllllil!lllllllllllilllll:lll!ll|!|ll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll l.l IIII I I III I III I I IIII I I I. Iz Rima je prišla vest, da je predsednik republike podpisal odlok, ki vključuje v predele za gorsko izboljšavo celotno ozemlje Beneške Slovenije. Tozadevne listine se nahajajo sedaj pri zakladnem ministrstvu, ki se mora pobrigati za potrebna sredstva, s katerimi naj se izvedejo tiste izboljšave, ki jih predvideva zakon št. 991 od 25. julija 1952 in ki govori o ukrepih v korist gorskih krajev. Beneška Slovenija spada meri najbolj zaostale dežele Italije in smo o tem že večkrat pisali. Zato je potrebno tu ustvariti in izboljšati dohodke prebivalstva, če nočemo da bo imela dežela vsako leto manj ljudi. Gospodarska osnova Beneške Slovenije je poljedelstvo. Treba e dvigniti produktivnost pašnikov in gozdov, ker samo na ta način lahko ustvarimo podlago za boljšo bodočnost. Ce bo v resnici prišlo do državne intervencije v tem smislu, bo potem laže prepričati naše gorjane, naj ne iščejo dela v inozemstvu. S primernimi deli bodo najbolje pripomogli pri obrambi tiste zemlje, ki jc sedaj voda izpodjeda. To bo v korist tudi predelom v nižini, ki so sedaj podvrženi poplavam zaradi periodičnega prestopanja voda. Vode, ki tečejo po vzodni Furlaniji izvirajo skoraj vse v 20 ali več dolinah Eeneške Slovenije. Te vode često prestopijo bregove prav zaradi pomanjkanja gozdov v teh dolinah in so že povzročile v ravnem predelu škodo, ki gre v milijarde. V Terski dolini, v dolini Kamahte, Nadiže in Maline, bi bilo treba takoj začeti z zaščitnimi deli, in zgraditi obrambne zidove in nasipe preko rek in ob niih. Da so taka dela res potrebna imamo žalostno potrdilo v velikih poplavah prejšnjih mesecev in v jeseni lanskega leta, ko so po raznih krajih povzročile vode neprecenljivo škodo. Vse to se je zgodilo zaradi nezadostne regulacije rek v njihovem zgornjem toku. Očividna je to- rej škoda, ki jo je zakrivilo neracionel-no izsekavanje gozdov od strani zasebnikov in občinskih uprav, ki ga država še vedno dopušča. Ker predvideva zakon o gorskih predelih, da mora izvršiti država na svoj račun celo vrsto javnih del pri urejevar nju zemljišč in vodnega toka, bi bilo pri nas dela za več milijard lir, če bi ta zakon res začeli izvajati. Na ta način bi lahko odpomogli tudi tisti naši veliki rani, ki se ji pravi brezposelnost. Ker omenjeni zakon predvideva tudi ustanovitev posebnih organizmov za obrambo gorskih predelov, bi bilo potrebno poskrbeti za ustanovitev takih posebnih obrambnih organizmov po raznih krajih in pod direktno kontrolo zainteresiranih občin. To so, na kratko povedano, dela, ki bi jih bilo treba začeti v Beneški Sloveniji. Upamo, da z njihovim začetkom oblasti ne bodo zavlačevale tako dolgo, ka-„kor^e bila doslej navada. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini iiu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii morali učiti civilizacije od tistih dežel in narodov, ki jih še danes šteje zgodovina med najbolj zaostale v svetu. Podjarmljeni in zasužnjeni narodi na azijski in afriški celini, katere so moderne države, zaradi interesov, ki so jih imele v izkoriščanju teh narodov, imenovale barbare, nesposobne vladati se sami, so si izvoje-vali enakopravnost, samostojnost in svobodo. Vladajo in upravljajo se sami. Dvignili so se na kulturnem, političnem in socialnem po'ju. Otroci v tamkajšnjih državah se učijo v šolah v svojem maternem jeziku. Beneški Slovenci pa, ki živimo v okviru države, ki ima za seboj > dvatisočletno kulturo in civilizacijo«, tega še nimamo. Italija noče dati beneškim Slovencem tistih osnovnih človečanskih in narodnostnih pravic, ki pripadajo vsakemu narodu po Božji in človeški postavi. Namesto, da bi dali možnost našim otrokom, da bi spoznali svojo pravo slovensko kulturo, da bi se učili v šolah v svojem maternem jeziku, jih raznarodujejo z vsemi mogočnimi sredstvi. Večkrat smo že povedali, da šteje Beneška Slovenija nad 100 slovenskih vasi v katerih ne obstaja niti ena osnovna slovenska šola ali otroški vrtec. Namesto, da bi pomagali dvigniti po naših dolinah, življenjski standard ljudstva, namesto, da bi ojačili gospodarstvo našega, prebivalstva, ovirajo, da bi naše ljudstvo s svojimi skromnimi sredstvi. samo prišlo do tega. Oblasti se zavedajo, da če je človek gospodarsko trden in močan postane lahko samostojen, ker ni od nobenega odvisen. Neodvisnost beneških Slovencev pa iim ni po godu. Pri nas je od oblasti vse tako sistematično napravljeno, d:?, si more zaslužiti košček kruha le tisti, ki se je odpovedal svoji narodnosti in jeziku. Tisti, ki so ostali zvesti svojemu narodu in naukom svojih očetov, morajo s trebuhom za kruhom v vse dežele sveta, da bi ne pomrli od lakote doma. Zaradi takšne diskriminacijske politike ki jo »madre patria« vodi proti nam, je moralo zapustiti že približno deset tisoč najbolj de-lazmožnih ljudi domačo grudo. Tako se dogaja beneškim Slovencem v okviru države, ki je »zibelka krščanstva«. Svetujemo tem kristjanom, naj se naučijo vsaj naslednjih Kristusovih besed: »Dajta cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je Božjega.« Naj dajo italijanske šole italijanskim otrokom, posebno tistim v južni Italiji, da ne bodo nepismeni. Našim otrokom naj dajo slovenske šole. Naj nam dajo to kar so svečano obljubili na pariški konferenci 1947. leta in kar so potem zapisali in potrdili z novo republiško ustavo. Nočemo kar ni naše. Zahtevamo to, do česar imamo polno pravico! Janez Jurman Vsi se gotovo še spominjajo, kako je pred nekaj leti okrajni sodnik v Tarčen-tu pozval v svoj urad starše iz Brda, ki so poslali svoje otroke v slovenske šole v Gorici in kako se je ta sodnik poslužil svojega položaja, da bi vplival nanje naj bi svoje otroke zopet poklicali nazaj domov. Vsi se gotovo spominjajo tudi tistega župnika iz Terske doline, ki je odrekel celo obhajilo tistim otrokom, ki so obiskovali slovenske šole. In kakor da vse to še ni dovolj, so sedaj začeli krožiti po naših vaseh še letaki, ki pozivajo starše, naj ne pošiljajo svojih otrok v slovenske šole, češ da so te šole komunistične. Naši ljudje ne smejo verjeti taki laž- njivi in zlonamerni propagandi. Slovenske šole v Gorici in Trstu so državne šole in profesorji, ki na njih poučujejo, med njimi je tudi mnogo duhovnikov, so bili vsi imenovani od šolskega skrbništva in so od tega urada tudi plačani. Nikakor ni mogoče trditi, da italijanska vlada vzdržuje komunistične šole, kot bi to hoteli prikazati naši nasprotniki. Ne verjemite jim torej. Propaganda proti slovenskim šolam ni nič drugega kot nov manever, s katerim bi hoteli naši nasprotniki preprečiti pouk naših otrok v njihovi materinščini. Hoteli bi, da bi se pri nas živelo še naprej v nevednosti in ignoranci, ker bi edino v tem primeru lahko počenjali z nami po svoji volji. REZIJA KORITA — Kakor vsako leto, tako so tudi letos izvolili novega »žurar.ia«, ki bo skrbel za cerkvene potrebe v letu 1954-55. To je zelo star običaj in zato se ob tej priliki vrši tudi posebna cerimo-nija. Okrog starega »žurar.ia« se zberejo vsi vaščani in mu prinesejo nekaj živeža ali pa denarja, kar pač morejo dati. Dekleta, ki so praznično oblečena pa mu poklonijo iileb sira. Potem »žurar« pc-ve koliko je v preteklem letu zbral denarja in ga izroči cerkovniku. Nato vzame srebrno škatljico s tobakom za niu-hanje in jo izroči novemu »žurar.iu«. To škatljico tobaka bo nosil »žurar« s seboj, ko bo pobiral no vasi darove za cerkev in bo ponudil vsakomur ščepec tobaka. To je zelo star rezijanski običaj in se vrši vsako leto prvo nedeljo v avgustu. SMRTNA KOSA V petek popoldne je umrl v videmski bolnišnici po kratki bolezni dr. Fiorillo Pietro, star komaj 32 let. Pokojnik je bil zelo priljubljen po vsej rezijanski dolini, saj je ljudem storil mnogo dobrega, žalujoči družini naše sožalje. OKRADLI SO GA V vročih dneh se počitek prileže in tudi spanec se raji loti človeka, posebno če je utrujen. Tako je pretekli teden zadremal pri neki mizi brusač Madotto Odo-rik iz Osojan, a medtem časom mu je nekdo izmaknil iz žepa denarnico. Takoj ko je opazil, da je okraden, je zadevo prijavil organom javne varnosti, ki so tatu v kratkem času izsledili in ga naznanili zaradi kraje. SV. LENART UBILI SO DIVJEGA PRAŠIČA že smo pisali, de so se ljetos parkazal u okuolici Sv. Lenarta divji prašiči, ki djelajc veliko škodo po puojah kjer raste sjerak an krom ir. Dugo so hodil naši louci na jago, a njeso ankul nič ušafal, čeglih so jim ljudje dobro pov-edal kje tiste živali djelajo škodo. Pred dnevi pa se je posrečilo ustreliti ’dnega velikega prašiča našemu louskemu čuvaju Terli-kerju. Ubiu ga je u okuolici Jajnika an je vagu več ku stuo kil. Videu ie še ’dnega drugega, a je uteku, kar je zaslišu streljanje. Ljudje so zlo veseli, kar sd videli tuo škodljivo živau martvo an upajo, de bojo imjeli sada usaj za nekaj časa mir pred tisto divjačino, ki djela trkaj škode. CJESTNA NESREČA Preteklo soboto zjutraj se je ponesreču Bledič Gino iz Sv. Lenarta. Kar se je pejal s svojim motorjem damu, se je za-leteu blizu Šenčurja u furgon od im-preze Albini, ki ga je šofirau 21 ljetni Simonitti Aristide. Pravijo, de je Simo-nitti, ki je voziu Blediču naspruot, pre-koračiu cjesto an takuo se je zaleteu vanj. Ponesrečenega so hitro pejal u špitau, kjer so zdrauniki ugotovil, de ima zlomjeno desno nogo an še več drugih ran po telesu. Na kraj nesreče je preča paršla cjest-na policija, de je ugotovila, kduo je u resnici uržuh te nesreče. KOZICA — Po tolikem času, ki grade koziški britof so sada končno z delam par kraju. Začeli so ga gradit že pred dvemi leti. Devet dušic je že zapustilo ta svjet odkar so gradili ta britof. Dugo zarjes so z djelam vlačil napri. Naš prečastitlje- vi gospuod upa, de meseca septembra na dan sv. Egidija bo napravu auguracijon. Tudi mi mislimo, de bo čas. HRASTOVJE — U saboto 17. julija je za večno zatisnila oči naša priljubljena vaščanka 70 letna Obid Tonina. Bog ji daj večni mir in pokoj. ŠKRUTOVO — U pandejak 26. julija je Terezja. Gorjup (Bulacova) po domače, dala na luč sveta adno lepo čičico, ki na čudo vseh ljudi na okoli ima že dva zoba. Novorojenčki želimo največ zdravja in sreče. KRAVAR — Izvedeli smo žalostno novico, de je umaru u Belgiji naš od vseh spoštovan vaščan Kualica Anton (Kate-rinu). Tudi rajnik Anton spada med tiste ljudi, ki so zgubil svoje življenje, ko so služili košček kruha na juški zemji. Zapušča 4 sinove. Družini izrekamo naše sožalje, on pa naj u miru počiva na juški zemji. (ÌRMFK TJ nedejo 25. julija smo imjel praznik sv. Jakoba u našim kamune. U Klodiču je biu ples na kateri so par-šli judje iz bližnjih an daljnih krajev. Organizatorji plesa so imjeli dosti dobič- IZ NAŠIH VASI ka tud zato, ker je paršlo ljudi iz Belgije. dosti naših Cul smo novico, a ne vemo, če spada med resnico, da je prišlo pismo iz Rima s katerim imenujejo našega šindika za kavaljerja. Ce tuo je rjes mu častitamo iz usega srca, ker smo ponosni, de u našim kamune imamo človjeka, ki spada med take varste, SEUCE — U četartak 29. julija se je za večno ločil s tega sveta naš vaščan 61 letni Guš Vinčenc (Lukežinu). Naj mu večna luč sveti in u miru naj počiva. PODBONESEC Slaba sadna letina > Kakor znano imamo u naši okuolici zlo ljepe sadounjake an po navad pardjelat-mo dosti sadja. Z izkupičkom si potlé kupimo sjerak an drug živež, de se moremo preživljati čez ljeto. Sadje je blo nimar naš glauni pardjelek an če tega ni se nam obeta slabo življenje. Ljetos bomo imjel zavoj dežja an tuče zlo malo sadja, ker je že u času cvetenja močno deževalo an so cvetovi prezguodaj odpadli. Breskev, katjerih par nas največ raste, je ljetos zlo malo. Usi se bojimo kakuó bomo ljetos pregnali ljeto. Prù bi bluo, de bi naše oblasti parpoznale veliko škodo, ki smo jo utarpjel an nam pomagale na kaišno vižo, na primer s plačevanjem manjših daukov, ki so previsoki za naše uboge kmete. Obmejni blok u Stupri Ni dougo od tega, de so odperli u Pre-dilu obmejni blok za iti u Jugoslavijo. Prù bi bluó, de bi odperli tud blok u Stupci, saj cjesta, ki gre skuoz našo dolino, peje naraunost u Predii an potlé naprej u Trbiž an Avstrijo. Avstrijci, ki hodijo u Italijo na izlet bi imjel krajšo pot, če bi šli po tej cjesti. Tuo bi zlo pomagalo tud našim vasem, ker bi se lahko na tisto vižo pomagale s trgovino an juškim prometom. Odkar je meja par nas, so use naše vasi mrtve, ker so odrezane od svojega zaledja s katje-rim so nimar trgovale. GORENJI MERSIN — Na dan sv. Ane sta se poročila 76 ljetni Gujon Jožef an 63 ljetna Kukovac Jožefa. Svatba je bla zlo vesela, saj so plesali, de malokdaj takuo. Novoporočencema želimo dosti sreče an veselja u zakonu. MOTIV IZ TANAMEJE v Gornji Terski dolini v neposredni bližini jugo lovanske meje. To je ena izmed lepih izletniških točk, ki bi lahko privabljale turiste iz sosednjih pokrajin, če bi bile prometne in gostinske razmere bolje urejene. M i t t 11I I n » iliii i lil Li 1111 I I 111 II l l i l i 11 ••••il n i i in i G.iii i m i l i i l u i III11 lllill,I I IliifJllMli m m DREKA Naj nas njemajo za norca že pred zadnjimi votacijoni je ministrstvo za javna dela (ministero dei laveri pubblici) odobrilo 24 milijonov lir za zgraditeu ejeste od Trinka do Truš-njega. 13 milijonov lir pa od Petarnjela do Dobenjega, Na žalost pa moramo povedati, de tisti denar ni še paršu v roke tistim ljudem, ki bi muorali odpreti dje-lo za zgraditeu teh ejest. Stuo an stuo-krat smo se že obarnili do videmskih en domačih oblasti. Prosili smo jih, de naj poskarbe za zgraditeu teh ejest, a do do-nas smo imjeli samo obljube, ne de bi sledila dejanja. Lepe an velike so obljube kadar se bližajo votacjoni, a malo je dobruot an djel, ki jih storijo za naš interes kadar jim z našimi glasovi pre-skarbimo parlamentarni stolič u Vidmu al pa u Rimu. Kadar nucaio od nas naše glasove nam obljubljajo vse dobro brez nič slabega, kadar sprimejo od nas kar žele, imamo od njih vse slabo brez nič dobrega. »Imajo nas samo za norca«, pravijo judje iz omenjenih vasi. »Namesto, de bi nam poskarbeli za naše potrebe, poskarbe, de nam oblasti zvišajo da-jila.« Tardno verjemo an upamo, de oblasti ne bodo čakale novih votacijonu, de bi začeli graditi te naše potrjebne ejeste, ker jih potrebujemo ne samo takrat, kadar demokristijanski deputati potrebujejo stolič u rimski parlament. Dobili smo poštni urad Končno je bila uslišana naša dolgoljet-na prošnja an takuó smo dobili poštni urad u Pačuhu. Tuo je za nas velikega pomjena, posebne u današnjih časih, ko ; 1 i II i I ! 11111 II III il I II 1111,1 li i lil 11 11 l| l s pred destimi Jjeti an u tjem času ni nar-šu nikul damù. Use svoje bogato premoženje, pravijo, de je zapustil sorodnikom. Naj mu bo lahka juška zemlja. TRUŠNJE — U saboto 31. julija smo imjel mladega novica u naši vasi. Oženu se je triindvajsetletni Trušnjak Albin z 21 letno Trušnjak Marijo iz Arbide (Fu-facovo) po domače. Poročila sta se v Barnasu. Mlademu paru želimo vse kar tudi ona dva želita. DOBENJE — U četartak 22. julija se je rodila družini štjeficijovi ednà lepa čičica. Okrstili so jo za Marijo. Mladi či-čici želimo puno zdravja an sreče v življenju, ki ga. ima pred sabo. II111 n u m 11 ii 111 n 1111 nui i.i i iti ri 11 vi 11111111111 ■ 11111111111111111111111111'"1 'i • m 111 hi i vi mn vinmi TIPANA Tu Debeležu no muorejo se sami škuolo mantenjati si stalno dopisujemo s svojci, ki živijo po sviete. Do sada smo imjeli najbližji poštni urad u Klodiču, ki pa je oddaljen od Dreke 10 kilometru. U Pačuhu se usta-vja tud autobus an zatuó se nam zdi, de so izbrali za puoštni urad rjes pravi kraj. Troštamo se, de bomo cd zdaj naprej dobivali pošto buj u redu. SMRT NAŠEGA ROJAKA U AMERIKI U Clevelandu (Severna Amerika) je umrù pred nekaj mjescu nek Medved Anton iz Prapotnice. Mož je šu u Amerike Judje uón z našega kumuna no ne boju vjervali, ki tu Debeležu, če no majo uojo mieti škuolo, no muorejo Debeleži sami plačuvati fit od nje an maještro. Debelež to je na uàs, ki na mà nih 20 hiš an na šteje nih 100 judi. Otruok to nje tekaj, ma to jih je rat oré lošti no škuolo. Ljetos te jih bó 11 use skop. Do dveh ljet od tega so Debeleži posijali njih otroké škuoli tu Karnahto, vas tale, ki na je deléò dobró uro hodà. Za otročiče te bó tuo zlo težko, posebno tazime, kar te bi snjeh an kar te bi dež. Judje njeso morii več jeti indavant itako, zak njih otroci so bé poduarženi dosti peri-kuljam, te parvi te bi te od zdravja, saj e več kuj kak otrok naredu ejele mjesce pasteje zavoj tega, ki e se jéu bou kar PRILJUBLJENA REZIJANSKA OBRT JE BRUSAČ, ki hodi od vasi do vasi in od dežele do dežele ter popravlja dežnike, veže lonce in brusi nože. Včasih so rezijanski brusači hodili ne samo v Gornjo Soško dolino in na Koroško, ampak tudi po ostalih kr. j ih Slovenije ter celo na Hrvaško, ter se na zimo vračali z zaslužkom demov. e hodu škuoli. . ebeleži so nardili zatuó domando, zak na se jim tu vasi postavi škuola, ma na žalost jim njeso tega par-poznali, češ, ki tu Debeležu to nje rat otruok za no škuolo ore daržati. Manko tnal, ki ve vjemó, ki te bó 11 otruok, z?k to je nam znano, ki tu več krajah naši regioni, so ore postavili škuolo še za pet otruok. Debeleži so se potem ponudili, ki no té oni plačati no part špež za škuolo uzdaržati, le bal no jim dali škuolo. Pro-veditorat iz Vidma e jim pod tjem pogojem odper škuolo. Takoviš, ljetos, fame-je, ki so pošijale škuoli njih otroké so muorle plačati še po 5000 lir za usakega otroka an, a »turno« so rcuorle plačuvati 1500 lir po mjesce fita za lokal, kjer so se otroci učili. Tuole te točalo tu Debeležu, potem no pravijo naši poglavarji, ki governo talja i o se močno interesà za naše uàsi an po žornaljah ve beremo, ki no špenduajo desetine milijone lir po ljete za dati no ištrucjon našim otrokam. Manko mal, ki judje no njeso več štupidi tej dan bót za jo kapiti kako so oku noganjani od naših govemantou. Tu Debeležu ne vjemó, če no boju jeli še časi dan sam vot te judje, ki no storijo staršem plačati tako veliko taso, zak no se njih otroci učita. Ma prej, ki ve uzabimo, ve muoremo povjedati še no drugo. Tu Debeležu no njemajo ne fontane an po njih uàsi o teèé karnajski akuedot ki o daje uódo sedam kumunou od Farjula. Anjelé usaki človek o more sam se narditi dan utis kako smo tratani par nas. Kar te za dati ve muoremo simpri beti te parvi, dru-gačej četa sobeto vidati ežatorja oré po uratah penjoruat to boho kravico, kar te za mieti, smo simpri te zadnji. Naj se bi nas almankuj Buoh usmilil, zak takole to vero ne more jeti več indavant. FOJDA Djela ob reki Grivò Te dni so spek začeli z djelom ob uo-di Grivó, ki so ga muorali ustaviti že več mjescu zavoj deža. Tle no djelajo zaščitni nasip, de bo zadaržou vodo, kadar naraste. Pretekli tjedan, kar je dež močno liu je voda u kraju, kjer djelajo nasip, odnesla use opore. Z veliko težavo so rešili mašine s katjerimi mješajo mauto, leseni materjal je biu skuaže ves odplavjen, le nekaj so ga rešili u vodi Ter. Kar bo ta rečni nasip naret, bo u dolini nad Fojdc manj perikulja za poplave. Troštamo se, de bo djelo nareto do jeseni, kar bo začelo jesensko dežeuje. S trebuhom za kruhon Iz čenebole bo u kratkem odšlo u Kanado 15 domačih djelouceu. Venčpart so možje oženjeni an boju muorli pustit družino an iti u neznani svjet se borit z najtežjemi djeli za se zaslužit usakdanj' kruh. Iz Cenebole je že več kot 100 djelouceu po svjetu, tuó se pravi več kot polovica djelazmožnih mož. Troštamo se, de boju tisti, ki grejo u Kanado imjeli dobro djelo an dobar zaslužek an usjem želimo dosti sreče. CJESTA PODCERKEV-FOJDA Lansko ljeto so začel djelat cjesto, ki bo pejala iz doline nad Fojdo u Podcer-kev. Nardil so jo pa samo en kos. Ljetos se je upalo, de boju nadaljeval z djelom. a do sadà se ni-še nobedan zmeniu. Ljudje iz vasi Podcerkev se obračajo na nas, naj bi opozorili oblasti, ker ne morejo več naprej takuó živjet. GORJANI V ZAPADNI BENEŠKI SLOVENIJI SV. PETER SLOVENOV S Ukinitev autobusne proge Videm - Špeter Zadnjič smo pisal u našim listu, da bo s 26. lujem na novo postavjena autobu-sna proga Videm-špeter, denas pa muo-ramo povjedat, de so tisto progo ukinili še prej ko je začela djelovat. Objubili so, de bo proga postavjena pozneje, a niso še določili točnega datuma. Ljudje so zlo nezadovoljni zavoj tega, posebno zatuó, ker so imjeli trošt, de bo s postavitvijo nove proge lahko parhaja-la pošta u špeter dvakrat na dan. Tuo je rjes prava sramota, ker špeter je oddaljen od Čedada le 5 km, pošta pa par-haja samo enkrat na dan an še tista pozno popudan. Špeterske oblasti bi muo-rale intervenirati par višjih oblasteh, de ne bi predeugo odlašale za, gor postavit tisto autebusno progo, ker ta je zarjrs potrjebna. PES MU JE REŠIU ŽIVLJENJE Pretekli tjedan ie ma!o manjkalo, de ni postu žrtu Nadiže prof. Onofrio Vitiello, ki uči na šnjertarskem učiteljišču. Profesor se je šu kopat u Nadižo, s sabo je imeu tud svojega psa,. Ker ni znù dobro plavati an ie zašu preveč delčč, kjer je voda zlo globoka, bi ga tista sigurno odnesla, če ne bi na lajanje psa priteku na pomuoč nek mož, ki ga je z velikim trudom rešiu. Cs ne bi pes začeu lajat, bi kopalec prù sigurno utonu u valovih Nadiže. U OKO SE JE RANIU Venturini Benjamin iz Ažle se ie par cljelu raniu u oko. Snarva se mož ni dosti brigu za tisto nesrečo, ki ga .ie dole-tjela na njivi, šele kar je parSù damù je vidu, de mu je sjerku list oko močno poskcdevù. Muoru je iti h mjedihu, ki ga je pošju u videmski špitau an tam se bo muoru zdra.vit več časa. ~— — Stran 3 Primer naše govorice iz 1.1497 PLODNO ŽIVLJENJE GORIŠKEGA PISATELJA " “"li,,,,!!"" "‘D,„„11»'" "II,,, ............... «• 11.I «U„ Kdor količka i vozna slovensko litera- K turo ali bere slovenske povesti in romane, mu prav gotovo ni neznano ime France Bevk. Da ga ra bcste bolje spoznali in ljubili vam bomo dane; na kratko podali njegov ziv'je jevis. France Bevk se je rodil 17. septembra teta 1890. v Zakojci pri Cerknem. Njegovi starši so bili zelo revni. Oče, ki je bil Po poklicu, čevljar, je v mladih letih hodil po svetu -za zaslužkom, mati je pa dninarila pri premožnejših kmetih, da ie mogla preživljati številno družino. Kot vsi bajtarski otroci, tako je tudi mali France moral zgodaj prijeti za delo. Romaj je začel nositi hlačke, že je motal biti za pestunjo, pasel kravo in pomagal materi pri delu. Najraje je hodil na pašo in o teh lepih dneh je napisal celo vrsto povesti. S sedmim letom je začel obiskovati vaško enorazrednico in ko mu je bilo šti-vinajst let ga je oče poslal v Kranj, da se izuči za prodajalca. Ta poklic va ga ni veselil in zato se je že čez nekaj mesečev vrnil domov. Ker mu je ravno takrat umrla mati, je pomagal očetu pri gospodinjstvu. V svojih prostih urah se je zatekal na podstrešje domače hiše in tam Pisal svoje prve pesmi in povesti. Ko se ie oče zopet poročil, je France odšel v ^°le. Začel je na učiteljski pripravnici v Fodgori, odkoder je odšel na učiteljišče v Koper in pozneje na učiteljišče v Golico. Kot učite'jiščnik pa ni samo mnogo bral, ampak tudi mnogo pisal. Prispevke Je pošiljal skoraj vsem tedanjim listom in revijam. V tej dobi je dosegla vrhunec slovenska moderna in ni čudno, da Je dokaj močno vplivala na novo gene-Tacijo, ki je priznava’a njeno ceno in celo nevarno prehajala pod njen vpliv. Pravo književno delo Franceta Bevka se je pričelo šele leta 1914 ko je objavil v »Domu in svetu« prve boljše pesmi, črtice in novele, med katere spadajo »Most samomorilcev«, »Grešnik« in »Anuška Pred poroto«. ■ Po dovršenem zrelostnem izpitu na ■ učiteljišču leta 1914 je nekaj let učitelje-Val v Orehku in v Novakih pri Cerknem. Evropa je tedaj trepetala v krvavih krčih svetovne vojne. Gorje je pljusnilo tudi preko slovenske zemlje. France Bevk ni pomišljal kaj mu 'je storiti. Ostro je naperil pero proti vpijoči krivici, se zavzemal za človečanske pravice m obsojal vojno, a cenzura mu je plenila sPise in slednjič je bil prijet in zaprt,. F>a jim ne bi bil nevaren so ga odtrga * od rodnih krajev in ga zavlekli v 97. tržaški pešpolk kot navadnega vojaka. *č°t tak je preromal krvavo pot preko slovanske zemlje od Trsta do Odese ob ^rnem morju. Vsa krutost teh dni, vsa beda in trpljenje in v blato pogažena Pravica in človečanstvo je opisana v črticah in novelah, ki jih je zbral po voj-Pi v »Faraonu« in v »Rabljih«. Po zlomu Avstrije se je France Bevk vmi v jeseni leta 1918. v domovino in Se nastanil v Ljubljani. Začasno se je tudi posvetil časnikarstvu ih sodeloval J0SIP JURČIČ : Prvo poglavje Gorje, kdor nima doma, kdor ni nikjer sam svoj gospod. S. Jenko Sili so pri nas na Slovenskem nekdaj *jrdgi in drugačni časi. Ko bi bilo mogo-e> da pride kdo naših dedov z onega SVeta, bi težko spoznal spremenjenih VllUkov in lastne svoje domovine. Ne mi-imo pa samo tiste spremembe, ki jo še ^ahdanašnji stari očetje z zapečka pri-k°Vedujejo in tožijo, da se je nas napuh ^°I>rijel, da se mi oblačimo v tanka, 6hka oblačila, naši očetje pa in naše fttere so nosili in nosili surovo prteni-domače preje in domačega kroja: tem-«denimo le spremembo splošnega življa vsega ljudstva. ^Gospoda po gradovih, zidanih visoko Sorah in gričih in trdno na skalo ^stavljenih, ie imela največjo oblast. niet ji je bil bolj hlapec kot prost člo- pri »Slovencu« in »Večernem listu«. Toda ni mogel pozabiti lepe Primorske in zato se je leta. 1921 vrnil v Gorico. Po povratku v Gorico je prevzel ured- PRIMORSKI PISATELJ FRANCE BEVK . hištvo »Mladike« in nekaj časa urejeval tudi politično glasilo goriških Slovencev »Goriško stražo«. Da bi s satiro in ironijo bičal in smešil ravnanje s Slovneci v Italiji, je Bevk začel izdajati humorislič-no-satiričen list »Čuk na paVci«, ki pa mu je kmalu zaradi ostrih puščic nakopal štiii mesece zavora. Nadalje je bil ravnatelj Narodne knjigarne in je dal tudi pobudo za osnovanje »Biblioteke za pouk in zabavo«. V teh letih je Bevk zorel v prvega in najplodovitejšega slovenskega pisatelja. Njegova dela so bila prava iskrena podoba človeka in zemlje, odkoder je pisatelj izšel. Bil je v svoji snovi blizu svojih ljudi, bodisi da jo je zajemal iz zgodovine ali va iz sodobnosti — v vseh nje- živel je nekje vdovec, ki je imel tri oženjene sinove. Sinovom ni bilo prav, da se jim oče v starosti ženi. Zato so veleli svojim ženam, naj lepo z očetom postopajo in naj mu dobro strežejo. Vsaka žena je svojemu možu trdila, da mu ona streže, ali v resnici ni bilo tako. Da bi siromak starec dokazal svojim sinovom, da je prisiljen se oženiti in da mu snahe prav nič ne strežejo, si izmisli tole zvijačo: Nekega dne pokliče vse tri sinove v svojo sobo in jim reče: »V tej sobi sem imel tri sto cekinov, zdaj pa jih ne najdem več. Ena vaših žen mi je ta denar ukradla, kajti sami dobro veste, da nihče drug ne prihaja v mojo sobo.« Sinovi pokličejo tedaj žene in najstarejši vpraša svojo, ali je morda ona vzela očetov denar. Ona odvrne: »Če sem tudi stopila v sobo, je od tedaj že osem dni, naj na mestu oslepim, če to ni res!« Nato se srednja zakolne, da sta pretekla že dva tedna, odkar je stopila v sobo. Naimlajša se nrav tako zakolne, da 1. vek. Nevednost je bila doma pri gospodu in tlačanu, pri bogatinu in beraču. Kjer je pa nevednost, tam je mnogo neumnosti, prazne vere in vraž. Zato se bere v starih listinah, da so v prejšnjih časih marsikatere grše babše, ker so menili, da je čarovnica, posadili na gorečo grmado in jo živo sežgali. In koliko so zlasti naše slovenske dežele prebile po Turkih! Skoraj čuditi se moramo, da so še take ostale. Svoje pradede pa moramo spoštovati, da so nam ohranili deželo in rod. In kje so današnji dan gradovi, nekdaj sovražnikom trepet in strah? Le razvaline še vidimo po gorah le majhni ostanki nam pričajo, da so nekdaj bili, io živo pripovedujejo, da človek malo časa potuje tod; posamezni človek mine, rod ostane. Le še v pravljicah in pripovedkah žive med nami vitezi, ki so delali nekdaj za dom s krepko desnico. govih delih nastopa človek iz preprostih kmečkih in delavskih vrst, človek, katerega je ljudstvo spoznalo v sebi. Leta 1933 so Bevka konjinirali na otok Ventotene pri Neaplju. Fašistična policija bi bila rada podrla glavni steber. Očitali so mu protiitalijansko propagando, očitali so mu škodo, ki jo povzroča s svojimi spisi italijanski državi, češ da neti med tujerodci nestrpnost in neprijatelj-sko razpoloženje do Italije. Po dveh mesecih so ga izpustili, a kmalu nato je moral iti v internacijo. Po intervenciji raznih vplivnih ljudi so oblasti omogočile Bevku enomesečen dopust, a oblastem v Gorici to ni bilo pogodu in so ga ponovno vrgli v goriške zapore. Rešili so ga partizani 10. septembra 1943. Še isti dan se je odpravil v partizane. Primorsko ljudstvo se je vzradostilo, ko je dobilo Bevka v svoje partizanske vrste. Narod mu je podelil častno mesto predsednika pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora. Postal je glasnik narodne osvoboditve in glasnik človečanskih pravic vseh ljudi. Narod je globoko doumel, da lahko samo tistemu poveri častno vodstvo, ki se je v najtežjih časih odpovedal vsem svojim osebnim koristim in ki mu je zvest ne samo v radosti, ampak tudi v borbi in trpljenju. Ob petdesetletnici je France Bevk izjavil Albertu Široku: »Napisal sem toliko knjig, kot še noben slovenski pisatelj do zdaj! Napisal sem res kakih šestdeset knjig in imam'že petdeset let, čutim pa, da sem še mlad in zdrav, poln moči in načrtov. Spisati moram sto knjig! Ko se to zgodi, tedaj odložim pero in bom počival.« ni stopila v sobo že mesec dni. Tedaj jim oče reče : »Tu je denar, ni mi zmanjkal. Hotel sem samo, da vaše žene same priznajo, da mi ne strežejo. Nate ta denar, za vas sem ga prihranil. Zdaj pač sami sprevidite, da sem prisiljen oženiti se.« Izmed mnogih razvalin po dolenjem Kranjskem je znamenit grad Kozjak, kolikor se ga še ni sesulo. V petnajstem stoletju je stal grad še trden, kakor bi bil zidan za večnost. Ponosno so moleli okrogli stolpi na hribu proti nebu. na-znanjevaje od daleč vsakomur, da tu noter ne pride nihče, kogar gospodar noče sam rad sprejeti. Obzidje, zidano po umetni roki, je stalo nepredrtno, kakor stara skala. Kakor grad so bili tudi njegovi stanovalci silni, mogočni gospodje. Ohranili so bili svoje prosto slovensko ime Kozjak, ki je v rodovini segalo daleč nazaj v nepomljive čase slovenske zgodovine, tudi potem, ko so se morali večidel vsi prosti domačini umakniti tujim plemenitašem iz Nemške in Laške. Kozjaki so bili torej plemenita rodovina slovenska, kakršnih je zdaj, žal, čisto malo pri nas, ker so še tiste pomrle, kar smo jih imeli nekdaj, kakor, postavim, ravno le-ta. Na' drugem hribu, nedaleč od Kozjaka, je stal drugi grad — Sumbreg. Neka pravljica pripoveduje, da sta bila zidarja, ki sta zidala ta dva gradova, brata in da sta zidala obenem. Ker pa sta imela oba samo eno kladivo, je moral tedaj prvi kamenje vtikati, kadar ga je drugi Slovenci živimo več kot 1000 let na tej prelepi zemlji po gorah in dolinah pod Matajurjem, pod Stolom in pod Kaninom. Proti soncu gledajo naše vasi in naše hiše. Naša domača beseda •— če »guorimo«, »čekeramc« ali »rumunimo« -— je živa veia slovenskega jezika in ne »lengač baštart«, kakor pravijo nevedni ali hudobni ljudje. 500 let bo kmalu, odkar našo dcmačo slovensko besedo tudi pišemo. Bratov- ščina sv. Marije v vasi črneje si ni mogla dosti pomagati z latinskimi in italijanskimi zapiski v svojih knjigah zato je poiskala človeka, ki je te zapiske leta 1497 prestavil v naš vsakdanji jezik —-»lingua sclabonica«. To je bil notar Jo-hanes — »publicus notarjus Johanes a. Nicolai«. Nesrečo pa smo imeli, da se v času od prvih pisanih dokumentov in vse do 19. stoletja pri nas ni rodil mož, ki bi mogel dati pravo veljavo naši pisani besedi. A zato moramo še boli občudovati n?še ljudstvo, ki je znalo obvarovati pred močnim tujim pritiskom živo slovensko besedo. Komaj 19. stoletje nam je prineslo vrsto kulturnih delavcev, ki so prijeli za pero in začeli zopet pisati tudi v našem slovenskem jeziku : pesnil: Peter Podreka, A. Klodič, J. Vogrič, Blazutič, Skur, Gorenjščak in drugi mlajši; nad vsemi se seveda dviga osebnost Ivana Trinka. Brez dvoma bo vsakogar zanimalo, tolkel. Pred kakimi štiri sto leti sta živela dva brata Kozjaka, Marko in Peter. Marko, starejši brat, mož blizu štiridesetih let, je bil gospodar rodovinskega gradu in nekaj drugih lastnii, ki so bile kozjaškega imena in lasti. Bil je mož zastaven po telesu, krepke roke pa tudi blagega srca — dobra duša. Ubogim kmetom ni bil noben graščak boljši oče ko Marko Kozjak, Ko je bil komaj otročja leta prerasel, ga je poslal oče na Nemško, da bi se izuril v tedanji vedi, edino imenitni in veljavni — v orožju. Mladenič se je večkrat skazal hrabrega junaka; v marsikaterem boju na tujem se je razvila gibčnost njegovega duha in telesa. In ko mu doma oče nana-gloma umrje in ga pokličejo na dom, da bi prevzel lastnijo po očetu, so ga odpustili s pohvalo iz cesarske vojske. Doma so mladega viteza častili in ljubili vsi pošteni sosedje. Seznanil se je bil kmalu potem, ko je prišel na dom, s sosedovo devico, hčerjo Šumbregovo in jo tudi v zakon vzel. Toda bog mu ni dal dolge zakonske sreče : žena mu umr.ie že pri prvem porodu, zapustivši mu edinega sina — Jurija. Da bi se bil Marko Kozjak v drugič oženil, tega ni bilo mi- kakšna je bila naša govorica približno pred pol tisočletjem. Zato prinašamo tukaj v fotografskem posnetku slovensko pisanje iz černeie (Cergneu) — občina Nimis. Autor tega pisanja je notar Janez sin Nikolaja in ga je napisal leta 1497. V rokopisni knjižnici ustanovnih maš je ta odlomek na listu 8 v. Če ta odlomek prenesemo v današnji slovenski pravopis, bomo brali takole: »Mihela rajnika Marina s černjeu jest ostavila jednu zemlju za sfoju dusu bra-tine sfete Marije s černjeu da se jima stuoriti fsako leto jedno mašu. Miklau rajnika Paula s černjeu jest ostavil bratine sfete Marije s černjeu jeano dobro, za ko dobro se plača fita bratine soiad trideset ino dua, da se jima stuoriti fsako leto jednu mašu za sfoju dusu. Maur i Štefana, nje gospodinja, su ostavili bratine sfete Marije zlatih duar nist, s kih zlatih jest kupljeno fita bra-tine sfete Marije jedan star pšenice da se ima stuoriti jednu mašu fsako leto za sfoju dušu.« Zajahaj osla, osla išči (Makedonska narodna pripovedkah Nekoč je neki drvar zbral deset mestnih oslov in se z njimi odpravil po drva. Ko je osle pognal pred sebe, jih ie pre-štel — bilo jih je deset. Nato je enega zajahal, druge pa je vzel pred sebe in jih gnal dalje. Potem jih je zopet pre-štel, da bi videl, ali so vsi, štel je in štel, a naštel jih je samo devet, eden mu je manjkal. (Ni mu prišlo na misel, da bi štel tudi tistega osla, ki ga je jezdil.) Ubogi mož se je prestrašeno vprašal, kam mu je zginil osel, še preden je prišel na planino. Razjahal je, da bi ga poiskal. Ko je osla razjahal, jih je zopet preštel in bilo jih je natančno deset. Pomiril se je, ker se je osel našel. Tako je storil še nekajkrat. Povzpel se je na enega osla, jih preštel in jih naštel devet. Kadar je razjahal in jih preštel, pa jih je naštel deset. Nikakor se ni domislil, da bi štel tudi tistega osla, katerega je jezdil. Navsezadnje se je vendarle domislil in si rekel: »Uf, osla zajahaj, osla išči!« siiti; ljubil je rajno svojo ženo preveč, morda toliko bolj, ker jo je imel le malo časa. Torej si nameni posvetiti vso skrb in ljubezen le temu, da bi svojega sinčka Jurija, ki ga je živo spominjal na rajnko ženo, zredil za dobrega kristjana in dobrega državljana. Ves drugačen mož je bil njegov brat Peter Kozjak. — Ker ie bil drugi sin, mlajši od Marka, ga je odmenil oče za duhovski stan. Bil je tudi slabe postave, za orožje čisto nesposoben. Že v mladih letih je bil potuhnjen, zvit in poreden; in ko mu je še mati umrla, starejši brat pa odšel na Nemško v vojno, se ie izpridilo še tisto dobro v njem, kar ga je imel po naravi. Ker ga je oče odstavljal in se malo menil zanj, so ga odstavljali tudi drugi; celo posli so ga zametavali. Zato pa se mladi gospodič ni bližal nobenemu človeku; vsakega je sovražil, ker je menil, nekoliko res po pravici — da ga vse sovraži.. Pečal se že kot otrok ni z ljudmi, le gosi je preganjal po očetovem dvoru in s palico pobijal živali. Tako se je navzelo mlado, zanemarjeno srce tudi neusmiljenosti. Kar pa se mlademu človeku vsadi, to pri starem obrodi. Ne glede na nagnjenje in poklic, ne (Nadaljevanje ria 4. strani) i tu mi n i mm* ii n i ; rirrtt' > m : n mn tintinnimi! m m Himni i n imunimi • 11 m milili n m umnimi. Prebrisani vdovec (Srbska narodna pripovedka) Jurij Kczjak SLOVENSKI JANIČAR = I v . A Aufa jifir 14 d L.-.'- n L; fpè‘ b* ***** "* ■ /h— m nu «k ‘cJUtr* P*- -T r ODLOMEK IZ ČERNEJSKEGA ROKOPISA, ki je nastal leta 1497 in spada med najstarejše dokumente slovenske govorice. STRUPENA (Stara mersinska) Lan’ sem se oženu, »Bargeške« dol mi slječe, . magar’ b’ se ne biu; s palco od zad’ m’ jih da; žena mene ku tuče, vsega me zasječe, sem še ’no malo žiu. sem speka kruha sit. Kruha sem jo vprašu. Foram se je podru, pa ona ga ne dà; ne v jem ki b’ začeu; za lasé me povlječe, baba mi je umarla, uón s hiše me velječs. sem speka jest veseu. Peč smo por un ali, hvala bod’ Bogu; babo podkopàli, juhhù — juhuhuhu! Stran 4 »MATAJUR«- ZA NASE DELO Djelo u vinogradu Ljetos imamo zlo dažeuno poljetje an zatuó je u vinogradih use pouno plevela. Zavoj daža so tud tla postala tarda an zatuó je trjeba vinograd prekopat. Ne simjete pozabit, de je vinjika zlo hua-ležna, če se jo dobro obdjeluje an de se z dobro obdjelavo ima več, kot pa z dodatnim gnojenjem. Nikul pa ne smijete obdjelovat vinograda kadar je mokro. Zadnje zeleno poljetno opravilo u vinogradu je varšičkanje zelenih mladik. Z varšičkanjem se proč odtargajo var-šički mladik, ki močno senčijo vinjike. Z varšiškanjem pomagamo tud razvoj spuodnjih očes, ki so važna za rodnost vinjike u prihodnjem Ijetu. Ostalo listje bo imjelo tud več sonca an ajarja, kar bo dobro djelalo na povečanje aktiuno-sti zelenih organou. Z varšičkanjem pa smijete začet šele takrat, kar že upada življenjska moč vinjike. Tuó vidite po tjem, de se mladike na svoji osnovi arja-vo pofarbajo an varšički vinjik zrauna-jo, kar so bili prej upognjeni. Zavoj preveč zguodniega varšičkanja odženejo ta zguorna očesa na mladikah, ki ponu-cajo dosti hranilnih sostane. Par zguod-njih sortah je trjeba nardit varšičkanje malo prej. če je bilo listje poškodovano od kajšne boljezni na spuodniem kraju mladike se ne smije varšičkat, ...na vrtu Rjedčite pregoste setve, posebno korenje an peteršil. Sadite pozno zejé an pozne karfjole. Sejte tud endivjo za jesen. Kar je ljepa ura poberite čebulo, česen an šalote. Presušite jih na soncu, očistite an spravite u suho podstrešje. Parve-žite paradižnike (pomodore) an proč od-targajte zalistnike. Nad petim nastau-kom skrajšajte rastline, de boju sadovi prej sezdreli. Proč odtargajte suhe an boune liste, zdravih ne, ker s tjem kuari-te an slabšate pardjelek. Kakud se brani živino pred muhami Provajte tele rječi: Skuhajte orjehove-ga listja ali zelenih orjehovin lupin u vodi ali ažejdu. Adnó pest navadnega tobaka pa skuhajte u adnem litru vode. Na tri parti vode parlite adnó part petroleja. Parlite vodi maio neočiščene, sjerove karbolne kisline. Adnemu litru vode pa parlite tarkaj lizola, de bo postu likuid bjeu. Adnó od telih petih reči nucaite takuole : namažite živino na narbuj občutljivih krajih, na primer po ušesih, vratu, okuol oči, pod trebuhom an takuó naprej. Muhe boju bježale proč an živina bo mjerno počivala. Mouža brejih krau Navadno zgubi krava mljeko dva ali tri mjesce pred storitvijo. Nekatjere krave pa mouzejo do zadnjega. Tuó ni prii, zatuó je trjeba skarbjet, de se mljeko ustavi, če se mouze kravo do storitve, se ima rjes več mljeka, a par tjem tarpi sad, ki je u materinem telesu an tam bo škoda buj velika, kot tuó ki sta ušafali za mljeko. Ceglih kravo zlo dobro fuo-trate, jo ne smijete mousti preveč dougo. Mljeko se muora počasi ustaviti an zatuó naj se ena mouža opusti, a par usa-ki mouži naj se pomouze čisto. Kravi naj Roparji so tisti divji ali vodni pogan-ki, ki poženejo iz luba ali pa iz zemlje par deblu an zlo hitro rastejo, največkrat naraunost u luft, takuó de jih že od deleč ločimo od drugih mladik an pogan-kou. S tjem, de so jim dali ime »roparji«, so tjeli stari sadjarji povjedati, de so tisti odganki na sadnem drevju škodljivi, de ropajo (kradejo) hrano ostalim mladikam an de je trjeba runati z njimi kot z roparji: iztrebiti jih. Rjes so roparji u večini primjerou za razvoj sadnega drevja škodljivi, a usedno jih dobar sadjar ne smije kar od kraja rjezat, ampà muora prej ugotoviti, zaki roparji na sadnem drevju poganjajo, ker šele, kar dobi odgovor na tisto upra-šanje, vje, kakuó naj z njimi postopa, Zaki rastejo roparji na sadnem drevju? Par precjepljenjem drevju na primer ste s tjem, de ste odstranili krono, uzeli drevesu use listje an s tjem tud možnost usvajanje hrane iz ajarja, pa tud dihanja. Sokovi, ki jih useadno drevesne koreninice še sesajo, še pritiskajo nauzgor po deblu, a drevesne korenine nujno Dotrebujejo hrane, ki se djela u listih. Prehranjevanje sadnega drevja je dvojno: part hrane ušafa drevo iz zemlje s pomočjo korenin, a part iz ajarja s pomočjo zelenih listou. Pardobljeno hrano pošiljajo listi koreninam po vejah an deblu nauzdol, po dnaki poti pa korenine u zemlji ušafano hrano listom. S precjepljenjem je ta narauni tok hrane ustavjen; raunovesje med kuanti-teto listne an koreninske hrane je podrto an drevo bi muoralo se posušit. Za tajšen primjer pa je sadnemu drevesu dana možnost hitrih rešilnih ukrepou: iz debla, iz vej an iz korenin požene precjepljeno drevo dosti odgankou, an tuó na tajšnih mjestih, kjer ni bilo videti očes. Ker roparji zlo hitro rastejo, so par precjepljenem drevju zlo nagobarni, de zadušijo žlahtne cepiče, če se ne odstrani roparje, začne iti ves tok hrane iz korenin samo roparjem an cepič se posuši. Zatuó je posebno važno, de se parvo lje-to precjepljeno drevo večkrat pregleda an če je cepič ujeu, je trjeba odstranit use roparje, ki poganjajo iz zemje, iz korenin an okuol debla. Tuó nardite narbuj lahko u tjelem času. Če bi pustili se daje malo manj fuotra, a ne premalo. Naj se ji daje na primer manj otrobm. Tajšne krave naj se spusti večkrat na prosto, ker gibanje stor izgubit mljeko. Samo tajšne krave, ki zguodaj parpusti-jo naj se dougu mouzejo, predougo se-vjeda tud ne. Nekatjere krave izgubijo mljeko, če so boune an tajšnih naj se ne nuca za spodrejo. «r Se nekaj Zadnjikrat smo povjedali zaki se mljeko rado pokuar, donàs pa bomo napisal o napakah mljeka, ki pridejo zavoj boljezni krau. SLANO MLJEKO je na videz normalno, le okusa je slanega. Tajšno mljeko dajejo krave, ki imajo inflamano vime ali solne na vimenu. Izvjer (uržuh) tiste boljezni je največkrat u slabi mouži, kjer ostaja mljeko u vimenu an ga kuar. Slano mljeko ni dobro za djelat sir, ker se težkuo zasiri an povarh tega stor ser napihovat. KRVAVO MLJEKO ima tista krava, ki ima u notranjosti ranjeno vime. Na dnu posode se usedejo karvni drobci, ki močno smardijo. Tajšno mljeko ni dobro za nuc an tud ni zdravo, če se pojavi tista boljezen, je trjeba k'icat. živino-zdraunika an kravo zdravit. VODENO MLJEKO imajo tiste krave, ki so boune na prebavilih ali drugih organih. Pojavi se tud par nekatjerih kravah kadar se poj a jo (ččjo iti h juncu). Dostikrat pa je tud uržuh vodenemu mljeku slab, voden an marzu fuotar. SJERASTO MLJEKO imajo krave z inflamanim vimenom ali pa tudi par usakem neredu u organizmu. Tisto mljeko se usjeri šobit po mouži ali pa med kuhanjem, čeglih je sladkuó. Uržuh sje- --------------------------------štev. 94 o mleku rastega mljeka so dostikrat tud bakterije, ki se razvijajo u umazanih an gorkih shrambah. Tud slab fuotar parnaša dosti napak mljeku an tuó so tele: GRENKO MLJEKO ima tista krava, ki jo fuotrate s fuotrom, ki ima u sebi rman, pelin, lupine an druge grenke rastline. Tud star an mufou fuotar da grenko mljeko. Maslo iz tajšnega mljeka je glih takuó grenko. SMARDLJIVO MLJEKO imajo tiste krave, ki jih fuotrajo s pokuarjeno en-silažo ali če je biu hljeu preveč dižinfe-tan s smardljivimi kemikalijami kot na primer petrolej an katran. Smardljivo mljeko storijo prit tud neprijetni duhovi, ki se jih mljeko nauzame med mou-žo, kot na primer duh po hljevu, mufa ali u slabi shrambi, kjer je kislo zejé, gniu krompir itd. STRUPENO MLJEKO storijo nardit strupene trave u fuotru (podlesek) an strupi, ki jih je krava pojedla u zdravilih. škodljivi mikroorganizmi storijo nardit ardeče, piavo, rančido an vIe čliivo mljeko. ARDEČE MLJEKO storijo prit bakterije, ki pridejo u vime ali tud u mljeko iz ajarja an vode. Ardeče mljeko dajejo krave tud kar pasejo, če snjedo a.rdečo bjetu'o ali kajšne druge še ne znar.e trave. PLAVO MLJEKO pride, če dougo stoji u zapartih prostorih. Maslo iz taišne-ga mljeka ima slab okus. RANČIDO MLJEKO storijo nardit bakterije, ki ejepijo mliečno maščobo. Razvijajo se u slabih shrambah. VLAČLJIVO MLJEKO storijo nardit bacili, ki spravijo mlječni cuker do vrenja. Bacili se razvijajo u smardljivib hljevih, od koder pridejo u vime an kua-rijo mljeko. Tajšno mljeko se vleče kot nit., ima slab duh an okus an ni za nuc. Mlječne napake se odstranijo z zdravljenjem živine, dobrim fuotrom, s čistočo hljeva, mljekarne, posode an z dižinfe tjeranjem. ZAMAZANO FARBANO POHIŠTVO očistite s tjem, de ga umijete z mlačn0 vodo, katjeri ste dolili malo petrolej»' Lahko pa ga umivate tud z vodo, u katjeri ste namočili otrobe. JAJČNI BELJAK se bo dugo čas» ohranu, če ga daste na plat an pustit»’ de se posuši. Pred nucom parlijte mal° vode, beljak bo šu preč od piata an lab" ko ga nucate. PRERJEZANA LIMONA se bo dug° ohranila, če jo daste z odriezano plati0 na plat, na katjerega ste dali malo sol* ali pa ažejda. RAZPOKE MED DEŠČICAMI lahk0 zakitate (zaštukate), če kit (štuk) dobi0 predjelate z malo mlačne vode, potem P5 zamašite špranje. Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric» Roparji na sadnem drevju tiste peganke rasti okuol debla, bi se lahko ejelo drevo posušilo. Zlo dobro pa je, posebno če je precjepljeno drevo debelo an če cepič slabo odganja, de pustite parvo ljeto po cjepljenju nekaj ropa-rjeu, tuó pa zatuó, de pomagajo s svojimi listi djelati potrjebno listno hrano. Ce pa se cepiči njeso ujeli, muorate pustit na drevesu nih par narbui visokih roparjeu, use nižje pa spruoti rježi-te. Na tisto vižo se ohrani deblo močno an drevo lahko čez ljeto ali dve spet malo nižje ejepite. Uničevanje fižolarja Lansko ljeto je fižolar nardiu veliko škode. U dostih krajih je uniču ves pardjelek, pokazu se je več ali manj skoraj pousod. Uničevanje fižolarja, ki je u stročju an zrnju, je zlo težkuo, učasih se skoraj ne more drugega nardit, kot fižou vreči u ogenj. Ker strokounjaki učijo, de fižolar živi an se razmnožuje ejelo ljeto u fižolu u shrambah, a mjesca avošta zleti na njive, kjer znese jajca na fižolovo stročje, bi tuó pomenilo, de bi fižolarja z lahkoto uničili, če bi mjesca avošta ne bilo u nobedni shrambi infetanega fižola. Zatuó svetujemo usem, ki so imjeli lansko ljeto fižolarja, naj šobit spravijo fižou (lanski), u geste an močne papirnate žakje an jih dobro zavežejo, de fižolar ne bo mogu ven. Shrambe, kjer se je fižou sušiu an kjer ste ga hranili pa dobro očistite, de ne bo rastresenega fižola po tleh. če u infetanim kraju tud en sam človek ne bo pravočasno očistiu shrambo an fižola ne spravu u papirnate žakje, bo fižolar tud ljetos paršu na njive. Shrambe dižinfetirajte z ogljiikovim žveplom. Ali smjete dajati konjem sjerak namjesto ovsa? Oves (vena) je sigurno narbuojši fuotar za konja, ker ima u sebi 80 gramu prebauvljivih beljakovin (albumine) an 600 gramu škrobne vrednosti (amidi). Sjerak pa ima u sebi 70 gramu prebauvljivih beljakovin an 800 gramu š