Likovna dokumentacija v predšolskem obdobju Doroteja Šlebinger, dipl. vzg. pred. otrok, Vrtec Benedikt V vrtcu se zelo pogosto srečujemo z umetnostjo kot področjem kurikuluma. Otrokom ponu- jamo različne dejavnosti, kjer v igrivem, raziskovalnem svetu spoznavajo različna področja umetnosti. Otroci so ustvarjalni na veliko načinov in se izražajo, komunicirajo v risbi, plesu, gibanju, dramatizaciji ipd. Zelo pogosto posegajo po likovnih materialih, ki jih imamo ved- no na razpolago. Kadar so dejavnosti načrtovane s strani vzgojitelja, pa imajo možnost spoznati nove tehnike, barve in materiale. Večina njihovih izdelkov kasneje krasi prostore vrtca. Zelo pomembna je vloga vzgojitelja, da opazuje otroke pri nastajanju likovnih del in da se pravilno odziva na njihovo srečanje z umetnostjo. Vzgojitelj mora ustvarjati prijetno vzdušje in medsebojno zaupanje pri vrednotenju otrokovega likovnega dela. Uvod Otrok v umetnosti lahko predstavi svoja najbolj Potreba po risanju je pri otroku tako razvita kot skrita počutja in čustvene vsebine, natančno opiše potreba po igri, gibanju in govoru. Njegove risbe ali predstavi neki dogodek ali stvar, lahko se posve- so domišljijsko zelo bogate. V njih zmore vse, kar ča estetskim vidikom, izrazi svojo etično presojo o hoče. In prav zato odrasli včasih težko razumemo sebi, dogodku ali pa eksperimentira z umetniškim njene razsežnosti. Otrokova likovna ustvarjalnost jezikom. Pri tem postopno izkuša kompleksna nima meja. Izraža se pri njegovem risanju, slika- področja realnega sveta skozi majhne obvladljive nju, oblikovanju in barvanju. Otroci po vsem svetu delčke in spoznava sebe kot samostojnega obliko- se v svojih risbah izražajo enako, le njihove risbe valca simbolov in ustvarjalca, svoja dela pa kot po- se razlikujejo po motiviki, ki je značilna za okolje, membne in trajnejše produkte. Z njimi prispeva k v katerem živijo. V otroški risbi lahko zasledimo oblikovanju okolja, zaradi česar doživlja svojo vlogo pomembne zakonitosti otrokovega celostnega v skupnosti kot smiselno in gradi samozavest. duševnega in telesnega razvoja. Otrok z govorico risbe najpristneje, čeprav pogosto v zelo preprosti »Izkušnje na področju umetnosti so zaradi celovi- likovni tehniki, in najhitreje izrazi tisto, česar ustno tosti doživljanja in ustvarjanja pomemben dejav- ne zna ali ne zmore. S svojo risbo se tudi na svoj- nik uravnoteženega otrokovega razvoja in dušev- stven način izraža, ne da bi se tega zavedal (Pogač- nega zdravja« (Bahovec et. al. 2008, 38). nik Toličič 1986). V kotičku za umetnost so otroci dejavni in kreativ- Risba je pristni izraz otrokovega sveta in enkratno- ni: slikajo s čopiči, rišejo z različnimi materiali na sti otroštva. Iz njegove risbe lahko odrasli razbe- različne površine, uporabljajo lepilo, škarje, papir, remo otrokovo čustveno doživljanje in veselje, pa krede, plastelin in druge izdelke. Kotiček za ume- tudi njegove stiske, ki so nam pogosto uganka. Če tnost prispeva k vsem področjem razvoja: čustve- govorico otrokove risbe pravočasno spoznamo in nemu, fizičnemu, socialnemu, intelektualnemu in jo razumemo, mu lahko pomagamo. Hkrati se mu kreativnosti. tudi približamo, ga spoznamo in tako z njim zaživi- mo polno. (Pogačnik Toličič 1986). Vloga vzgojitelja Dovzetnost vzgojiteljev se kaže v otrokovem zado- Razumevanje umetnosti voljstvu (aktivnost vzgojitelja pozitivno vpliva na Otrok se umetnostno izraža v likovni, glasbeni, otrokovo dejavnost), ustreznem ravnanju (otroko- plesni ali dramski dejavnosti. Na vseh področjih je vo ravnanje na vzgojiteljevo vzpodbudo) in pripra- ustvarjalen, če mu pustimo dovolj časa za razisko- vljenosti (čas med otrokovim dejanjem in vzgoji- vanje in spoznavanje sveta umetnosti. Z dobrim teljevim odzivom). Občutljivi vzgojitelji so pozorni opazovanjem vzgojitelj spozna otrokove zmožno- na otrokov temperament, razvojno stopnjo in na sti in kje je posamezni otrok v razvojni stopnji. Nudi razpoloženje. mu spodbudno učno okolje pri slikanju, risanju, petju, plesu, igranju na instrumente ali dramski Otrok je po naravi nagnjen k igrivemu razisko- igri. Pri spodbudnemu učnemu okolju niso po- vanju. Vloga odraslih je, da to potrebo zadovolji z membni samo didaktični pripomočki, ampak na- vzpodbudnim učnim okoljem in razvojnimi inte- mensko organizirani in urejeni prostor, še posebej rakcijami. Te naloge za vzgojitelja niso enostavne, igralnica. vendar le tako nastajajo otroška umetniška dela, ki 21 Didakta USTVARJALNE DEJAVNOSTI V VRTCU kažejo drugačnost in izvirnost. Pomembno je, da skupnostjo in svetom. Omogočiti je treba, da otrok imajo otroci dovolj časa za dejavnosti in da vzgoji- v umetnosti izraža svoj intimni svet in komunicira telji v skladu z načelom različnosti omogočijo, da je z okoljem spontano, neposredno in individualno« posamezen otrok dejaven na tistem področju, kjer (Bahovec et. al. 2008, 47). kaže osebni interes. Motivacija »Odrasli otrokovih del ne ocenjujejo, komentirajo, Motivacija je dejanje opogumljanja nekoga, ki izvrši grajajo, prav tako ga nikoli ne spodbujajo k ustvar- tisto, kar mora in česar ne bi mogel začeti ali kon- janju shematične všečne, običajne, prilagojene čati sam. Ko nekoga motivirate k nekemu dejanju, oblike in ga tudi pretirano ne hvalijo. Otrokova gradite na njegovi skriti notranji želji, da bi to storil. estetska presoja jih zanima, vendar vanjo ne pose- Po vedenjski teoriji lahko človek motivira drugega gajo. Zavedajo se, da je otroku proces nastajanja človeka preprosto s tem, da zaželeno ravnanje nad- dela pomembnejši od rezultata« (Bahovec et. al. gradi, nezaželenega pa kaznuje ali prezre. Izkustve- 2008, 46). na teorija trdi, da ljudi najbolj motivirajo stvari, ki budijo njihovo radovednost, jih zanimajo ali se jim Vzgojitelj naj bo pozoren na naslednje: zdijo zabavne. Ljudi motivirata k dejanjem dve vrsti - vsak otrok naj ima dovolj prostora, nagrad: notranje in zunanje nagrade. Notranje na- - otrok naj izbira med barvami, podlagami in de- grade so naša neotipljiva čustva, ki nas motivirajo, javnostmi, kot na primer sreča, priznanje, izpolnitev, ljubezen, - naj sedi zraven otroka, ki potrebuje spodbudo, razumevanje, mir in odobravanje. Notranje nagra- - naj se odziva otrokom, ki delajo, de so za dolgoročno motivacijo najbolj osrečujoče - naj omogoči otrokom čas in svobodo, in najmočnejše. Vendar pa jih je tudi najtežje izvaja- - delo se lahko spodbuja ob glasbi, ti, ker zahtevajo aktivno vlaganje čustvene energije. - izdelki se razstavijo v višini otrok, Zunanje nagrade so otipljivi predmeti, ki nas moti- - spodbuja se otroke pri pospravljanju. virajo, vključno z denarjem, priznanji, napredovanji in darili. Zunanje nagrade je zelo lahko dajati in so »Odrasli ustvarjajo prijazno vzdušje medsebojne- močni kratkotrajni motivatorji (Sang 2001). ga zaupanja, s čimer otroka spodbujajo k odprto- sti in želji po izražanju. Varen in svoboden otrok Dejavnosti razvija in udejanja svoje ustvarjalne in razvojne Za izvedbo dveh dejavnosti sem izbrala enega iz- potenciale na sebi lasten način. Odrasli otrokovo med otrok. Pri štirih letih je njegov likovni razvoj ustvarjalnost pričakujejo in negujejo na nivojih zelo napreden, saj so vsa njegova dela nadpovpreč- vsebine, zamišljanja, oblikovanja in sprejemanja. na. Dečkova mama pravi: »Že kot dvoletni otrok je Podpirajo ga v in k individualni izbiri prioritetne- najraje čečkal s svinčnikom in barvicami po papirju. ga področja umetnosti, iniciativi, ustvarjalnih in Niso ga zanimali avtomobili, ampak likovni pripo- drznih idejah, radovednosti in izvirnosti. Prepo- močki. Že takrat smo doma ugotovili, da ga zanima znajo otrokove specifične potenciale in limite, ker umetnost in da je nadarjen«. jih otrok kaže skozi umetniške dejavnosti, prepo- znane umetniške nadarjenosti pa spodbujajo in Prva dejavnost je slika, na kateri je štiriletni deček po potrebi poskrbijo zanje ali svetujejo dodatno naredil letalo. ustrezno edukacijo. Umetniško/estetsko doživlja- nje razumejo kot neposredno dojemanje s čuti, Dečku je bil ponujen naravni material. Izbiral je lah- kjer doživetja in oblike niso doživete v logičnem, ko suho listje, storže, mah, smrekove in macesnove biološkem in etičnem pomenu, marveč kot uži- vejice, žir, orehe, vejice in lubje različnih dreves. Za tek, ki nudi globljo izpolnitev. Za tenkočutno do- temeljno ali likovno ploskev mu je bila dana podla- življanje in ustvarjanje umetnosti je namreč po- ga A3 format (blokov list). Za lepljenje sem mu dala trebna povečana pozornost, torej zbrano poslu- lepilo mekol. Na to pravokotno ploskev je lahko šanje, opazovanje, tipanje, ki omogoča večanje upodabljal po lastni izbiri. S prej navedenim narav- senzibilnosti, ozaveščanje estetskega doživljanja nim materialom se je lahko srečeval z različnimi ne- in spoznavanje bogastva, ki ga prinaša tak stik s navadnimi oblikami likovnih ploskev. Ker je velikost svetom« (Bahovec et. al. 2008, 46–47). likovne ploskve v predšolskem obdobju odvisna od starostne stopnje otrok in izbrane likovne tehnike, »Poleg tenkočutnega doživljanja in zaznavanja sem zato dečku ponudila A3 format. Njegovo likov- zamišljanje in predstavljanje umetniškega dela no delo je bilo spontano. temelji tudi na bogatih predstavah. Hkrati mu omogočajo, da gradi predstave o posameznih V okolju, ki nas obdaja, in v likovni umetnosti se umetniških vejah, umetnosti kot celoti, izražanju, srečujemo z oblikami, ki so omejene s svojimi zu- komunikaciji, bogati in poglablja pa tudi predsta- nanjimi mejami. Eno od prvih stopenj razumeva- ve o svetu, življenju, kulturi, sebi ter o povezanosti s nja oblike je razlikovanje med ozadjem in figuro. 22 Didakta Pravilno je tudi izbral velikost motiva. Pri sestavi li- kovne kompozicije analiziramo njeno obliko. V tem primeru je likovna kompozicija vezana na specifič- no likovno ploskev in je trikotna. Pri drugi dejavnosti je deček naslikal ogenj. Ponudila sem mu tempera barve, pri čemer je lah- ko izbiral med mnogimi različnimi barvami. Na raz- polago je imel tudi paleto za mešanje barv, čopiče, različne kose blaga, lepilo mekol in lonček z vodo. Ploskev je bila A3 format (blokov list). Otrok se je od- ločil za rumeno barvo, ki pa je ni mešal z vodo, tako kot vode ni uporabljal tudi pri ostalih barvah. Rumena barva spada med tople barve. Njena la- stnost je, da je barva sonca, svetlobe in optimizma, Slika 1: Letalo ki poživlja, aktivira in osvobaja pred strahovi. Ohra- nja budnost in spodbuja koncentracijo, simbolizira ustvarjalnost in modrost. Spodbuja motoriko, njena Večinoma zaznamo figuro kot obliko, ozadje pa le pomembna lastnost pa je komunikativnost. Opa- redko. Oblike zaznamo z gledanjem (v zgodnjem zila sem, da deček velikokrat vzame oziroma upo- predšolskem obdobju tudi s čutom tipa). Točka je rabi rumeno barvo, kar kaže tudi na njegove oseb- orisna likovna prvina, ki jo zaradi njene izhodiščne nostne lastnosti, saj je zelo komunikativen otrok vloge imenujemo tudi praprvina. Točka pritegne in zelo popularen med vrstniki, je poln optimizma, in zadrži pogled na sebi, vendar ne izraža gibanja. zelo ustvarjalen in vedno osredotočen na opravlja- Na sliki letala je točka uprizorjena z mahom na sre- nje naloge. Z različnim gibanjem roke je puščal sle- dini trupa. di črt. Uporabljal je le en čopič, čeprav jih je imel na razpolago veliko več. S čopičem je delal črte gor in V tem primeru imamo ostre, okrogle, trde, mehke dol, ter levo in desno in s tem povzročal horizontalni in organske oblike. Otroku sem omogočila razisko- lok z vertikalami in tudi desno kotno strukturo. vanje oblik v naravi in v lastnih likovnih delih. Na sliki se odraža tudi simetrična oblika. Ponudila sem mu tempera barve, pri čemer je lah- ko izbiral med mnogimi različnimi barvami. Na raz- Otrok je začel na gosto lepiti kostanjeve liste in po- polago je imel tudi paleto za mešanje barv, čopiče, vedal je, da je to trup letala. Ko je lepil mah, je rekel, različne kose blaga, lepilo mekol in lonček z vodo. da so to ljudje v letalu, ki gledajo skozi okna, te je Ploskev je bila A3 format (blokov list). Otrok se je od- ustvaril z žirom. Oreh je dal na konico lista, ter rekel, ločil za rumeno barvo, ki pa je ni mešal z vodo, tako da je to pilot. Nato je povedal, da letalo ne more le- kot vode ni uporabljal tudi pri ostalih barvah. teti brez kril, zato je vzel dva storža, jih pravokotno postavil glede na trup letala in ponosno povedal, da zdaj lahko leti. Vzel je smrekove vejice, jih nalepil ob letalu in mi razložil, da letalo leti med oblaki. Rekel je, da so te vejice oblaki. Vprašala sem ga, zakaj se je odločil za letalo. Odgovoril mi je, da ima zelo rad letala, in ko bo velik, želi voziti letala. Nato mi je začel pripovedovati, kakšne igrače ima doma, med njimi je polno letal, tudi letalo na daljinca, tako da sem iz njegovih besed razbrala, da je res navdušen nad letali, zato pa se je tudi odločil, da naredi letalo. Razvojna stopnja njegovega likovnega izražanja, je stopnja izražanja s kombiniranjem simbolov oz. sto- pnja shematičnega prikazovanja, ki je značilna za obdobje od tretjega do šestega leta. Ker je v likovni kompoziciji pomemben tudi položaj likovnih enot (na ploskvi ali v prostoru), je iz slike razvidno, da je motiv (letalo) postavil tako, da lahko sklepamo, da zna izkoristiti prostor (v tem primeru list papirja). Slika 2: Ogenj (nastajanje) 23 Didakta USTVARJALNE DEJAVNOSTI V VRTCU Slika 3: Ogenj (nadaljevanje) Slika 4: Ogenj (končni izdelek) Iz slike tri je razvidno, da je dodal rdečo in svetlo rja- in rdeč. Ko so bila vrata štedilnika odprta, je ven šla vo barvo. Rdeča je barva življenja, strasti, veselja, od- vročina. Babica ni pustila, da bi dolgo gledal, kako ločnosti in moči. Rdeča je topla barva. Rdeče linije gorijo drva. Bilo mi je zelo zanimivo«. niso povezane, ampak so ločene med seboj. Rjava barva je zmes osnovnih barv in barvnih mešanic v Črni koščki blaga so določene točke na sliki. Iz slike raznih odtenkih, zato seveda ne spada med osnov- štiri je razvidno, da je likovna kompozicija vezana ne barve. Temeljna likovna prvina v tej sliki je črta, ki na specifično likovno ploskev in je prosta. Likovno je posledica gibanja čopiča. Otrok je raziskoval raz- področje je slikarstvo. Deček se je s sliko približal lične debeline, smeri in dolžine barvnih črt, s čimer ognju, takemu, kot v naravi. Zelo lepo je izrabil po- je ustvarjal kontrast med barvami. Če primerjamo dano ploskev, saj je elemente slike razporedil po ce- rjavo in rdečo je to kontrast barve proti barvi, če pa lotni površini. vzamemo celoto, pa je to komplementarni kon- trast. Z gibanjem čopiča je ustvarjal mehke oblike. Zaključek Velikokrat se vzgojiteljice premalo poslužujemo na- Na sliki štiri vidimo, da so črte naslikane zelo na ravnih materialov in uporabljamo preveč umetnega. gosto. Otrok je imel na voljo različne barve blaga, Ugotovila sem, da moramo otroku ponuditi dovolj vendar se je odločil za črnega in ob tem povedal, da časa za lastno ustvarjanje in jih pri tem motivirati na so drva črna, ko gorijo, in s tem tudi povedal, da je pravi način. Ne smemo jim vedno že v naprej »servi- naslikal ogenj. Dečkove besede: »Z babico sva pekla rati«, kaj naj počnejo, in jih motiti pri ustvarjanju. Vse, kekse in zraven ima stari štedilnik, v katerega daje kar potrebujejo, je nudenje ustrezne podpore. drva. Jaz sem stal zraven nje in videl, kako je dajala drva v štedilnik in ta so gorela. Ogenj je bil rumen Minili so tisti časi, ko je bilo nekaj let šolanja dovolj in so nam veščine, ki smo se jih takrat naučili, zado- stovale za vse življenje. Svet se čedalje hitreje spre- minja. V majhnih otrocih je dovolj radovednosti in samozavesti, da preizkušajo nove reči. Ne sramujejo se in ne bojijo se delati napak. Ustvarjalni ljudje se teh sposobnosti oklepajo vse življenje. Otrok, ki so ga spodbujali k ustvarjalnosti, bo verjetno ostal tak in se bo prilagajal spreminjajočemu se svetu (Einon 2002). LITERATURA: Bahovec, E. et al. (2008): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministr- stvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Einon, D. (2002): Ustvarjalen otrok. Tržič: Učila International. Pogačnik Toličič, S. (1986): Govorica otroške risbe. Zveza prijateljev mladine Slovenije. Sang Kim, H. (2001): 1001 Način, kako motivirati sebe in druge. Ljubljana: Založba Tuma. 24 Didakta