Ql^Jom
^TVand
s-Vui&ce...
NO. 121
Ameriška Domovi ima
SZ^4^'"^SL 'Jj^i I 4 n Lcftlk Ig S O Ji T11	ZZ^Z—
• //-> lICAN IN SPIRIT	^
KAN IN SPIRIT FOlw-Vj^lN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 22, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla
Kot v preteklih letTi tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne ho izšla, ker bo celotno osobje v Uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in citatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osobja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 5. do 11. julija. Urad bo zaprt od 3. do 11. julija._
Pobeg A. Fedosejeva zavit v vrsto tajen
Visoki sovjetski uradnik in ena vodilnih osebnosti v sovjetskem v e s o 1 j s kem programu je pobegnil s pariške 1'etalske razstave dne 1. junija in je sedaj v okolici Londona na Angleškem.
LONDON, Vel. Brit. — Ana-t°l Fedosejev, 52 let stari vodnik sovjetskega vesoljskega programa ali vsaj blizu temu poletju, je 1. junija nenadno izginil iz svojega hotela v Parizu, kjer je bil član sovjetske delegacije na pariški mednarodni letalski razstavi. Sovjeti so obvestili o izginotju francosko polici-j° in obdolžili Francijo, da mu le pomagala k pobegu.
Francozi so svoje sodelovanje °dločno tajili, niso pa mogli izginulega Rusa najti. Končno so ga le odkrili v okolici Londona fra Angleškem, kjer naj bi bil s svojo “prijateljico”, o kateri pa ^e vedo, ali je Rusinja ali Angležinja. Z njo naj bi se bil se-2hanil že v Sovjetski zvezi.
Anatol Fedosejev je vsekakor eden najvišjih sovjetskih predstavnikov, ki je prebegnil na Zahod po drugi svetovni vojni. ^ njem sodijo, da pozna tajnosti sovjetskega vesoljskega progama, tudi te o vesoljski postali Saljut in njenih ciljih, zlasti ^°jaških. Ameriški vojaški stro-k°vnjaki ugibljejo, da bi naj bi-a med nalogami vesoljske po-staJe tudi iskanje in sleditev a-meriških Polaris podmornic v
svetovnih morjih.
Včeraj je sovjetski poslanik v °hdonu Smirnovski uradno ^ehteval od britanskih oblasti, va dovolijo zastopniku poslaništva ZSSR razgovor s prebeglim • Fedosejevim. Britanci so od-g°Vorili, da bodo zahtevo sporo-Fedosejevu, ki ima sicer pol-svobodo, da kliče poslaništvo ^SSR kadar le hoče.
Novi grobovi
Lydia Mazzolini
V Polyclinic bolnišnici je umrla zadnjo soboto 77 let stara Lydia Mazzolini s 1047 E. 70 St., roj. Moscardini v Bargi v Italiji, od kcfcler je prišla v ZDA 1. 1918 in bila zaposlena kot nadzornica pri S. K. Wellman Co. Bila je žena Silvia, mati Bruna J., sestra Angele, Nelle, Elite (prva v Chicagu, drugi dve v Italiji), pok. Sophie Adami in pok. Antonia. Pogreb je danes ob 9. iz Zakrajškovega pogreb, zavoda, v cerkev sv. Filipa Ne-rija ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Tudi katekizmi bodo reformirani
VATIKAN. — Posebna komisija je tri leta pregledovala gradivo za nove katekizme, ki naj bodo sestavljeni v duhu zadnjega cerkvenega koncila. Delo je sedaj končano in objavljeno v posebnem dokumentu, napisanem v latinščini. Dokument naj bo navodilo, kako je treba sestaviti novo besedilo, kadarkoli so potrebne nove izdaje katekizma.
Načrt za nov katekizem je posledica spora radi znanega “holandskega katekizma”, ki je postal zelo hitro sporno jabolko med katoliškimi teologi.
Položaj ob Sueškem prekopu spet kočljiv
Tako v Jeruzalemu kot v Kairu govorijo, da sedanji mir ne ho več dolgo trajal.
Eisenhower se lahko moti
WASHINGTON, D.C. — Pokojni predsednik Eisenhower je l. 1968 prerokoval, da bo Nixon izvoljen za predsednika, toda le za 4 leta, ne pa še za druga štiri leta. Ponovno ne bo mogel kandidirati z uspehom, ker se bo moral zariti v boj proti inflaciji in draginji in v tem boju bo propadel, kajti inflacija je močnejša, kot mislimo.
Eisenhower j evo
BEIRUT, Lib. — Premirje ob Sueškem prekopu, ki je bilo u-veljavljeno lani avgusta, postaja negotovo in vesti tako iz Jeruzalema kot iz Kaira trdijo, da ne bo več dolgo držalo. Ozračje je polno napetosti. Izrael je strašno nejevoljen zaradi napada na petrolejsko ladjo Coral Sea v morskem prelivu Bab en-Mandeb.
V	Kairu so to videli in so vse oborožene sile stavili v izredno pripravljenost, ker niso bili prepričani, da ne bo Izrael na ta napad odgovoril s kakim vpadom ali napadom na Egipt. Egiptska letala so v zadnjem tednu ponovno priletela nad po Izrealcih zasedeni Sinaj na vzhodni strani prekopa. Za enkrat so Izraelci streljali na letala s tal, prihodnjič se utegnejo pognati za njimi z lastnimi jet lovci.
Obrambni minister Izraela Moshe Dayan je dejal pretekli teden, da je možnost izbruha novega vojskovanja preko Sueškega prekopa v zadnjih tednih močno narastla. Po njegovem se je mogoče temu izogniti le ,če pride do kakega dogovora o odprtju Sueškega prekopa, za kar pa je razlika stališč prevelika, ali pa če pride v Egiptu do kakega novega notranjega prevrata.
V	Egiptu med tem vedno glasneje pripovedujejo, da ne bodo dolgo čakali na politično rešitev in osvoboditev arabske zemlje. Čas se naglo steka, je zapisal kairski poluradni list. Ko se v Kairu zanašajo na v pogodbi o zavezništvu obljubljeno vojaško pomoč, sodijo v Jeruzalemu, da te ne bo pri morebitnem poskusu egiptskih oboroženih sil udariti preko prekopa, bodo pa na razpolago, če bi izraelske sile hotele proti Kairu, Aleksandriji ali Asvanu.
SES^S^CIHE V MAJU PORASTLE
MOČNEJŠE KOT DOTLEJ!
WASHINGTON, D.C. — Tajništvo za zdravje, prosveto in socialno skrbstvo je objavilo, da se je število ljudi na javni podpori, odkar je predsednik Nixon objavil načrt o reformi socialnega skrbstva, povečalo za 50'/ ali za 3,441,000 oseb. Predsednikov predlog o družinskih podporah je naletel na precejšen odpor v Kongresu.
Predsednikov načrt obsega temeljito reformo zveznega socialnega skrbstva, ki ima svoj začetek v letu 1935 sredi velike gospodarske depresije, ki je zajela ZDA in dejansko ves svet.
Načrt predvideva, naj zvezna vlada prevzame sama odgovornost za socialno skrbstvo, ki ga je doslej delila z državami. Družine, ki nimajo dovolj dohodkov za skromno preživljanje, naj bi dobile te iz zvezne blagajne. Podpore bi dobivale tudi družine, katerih očetje so zaposleni, pa ne zaslužijo dovolj.
Priporočajte A.D. fem, ki jo še nimajo!
inflaciji, ker v boju proti njej nima sreče. Razmere ga lahko prerokovanje ponovno poženejo v ta boj. Kak-
se najbrže ne bo uresničilo. Ni-|šne bodo, je pa brezplodno ugi-xon je namreč opustil boj proti bati.
Pod tremi zastavami
WASHINGTON, D.C,- Sovjetska zveza je začela graditi obsežno tovarno za tovorne avtomobile ob reki Kami-. Za delno pomoč je pridobil francosko avtomobilsko tovarno Renault, za drugi del pa je v razgovorih z Mack Truck Co. iz Michigana. Ta naj bi zamislila in dobavila potrebne stroje za novo tovarno v skupni vrednosti preko 700 milijonov dolarjev.
Sporazam med ZSSR in Mack Truck Co. je bil že dosežen pred dvemi tedni, mora pa dobiti še odobritev vlade ZDA, predno bo dobil končno vejavnost. Sodijo, da bo Nixonova vlada sporazum odobrila, četudi je sličen dogovor s Fordom lani odsvetovala.
Moskva predložila razgovor petih atomskih sil
WASHINGTON, D.C. — Sovjetska zveza je pretekli teden uradno predložila ZDA razgovor petih atomskih sil o omejitvi a-tomskega oboroževanja. Predlog je prvič omenil L. Brežnjev na kongresu Komunistične partije ZSSR v Moskvi 30. marca letos.
Konference naj bi se udeleževale ZDA, ZSSR, Vel. Britanija, Francija in L.R. Kitajska.
Pretekli mesec so cene porastle za 0.6%, še enkrat več kot v prvih štirih mesecih letošnjega teta. Prejšnje štiri mesece so rastle po 0.2 ali 0.3%, kar je bilo sorazmerno malo v primeri s porastom v letu 1973 in 1S69. Upajo, da majski porast ne pomeni novega zagona v rasti cen.
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je včeraj objavilo, da so življenjski stroški pretekli mesec porastli za 0.6'/ , še enkrat več kot povprečno v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Pri tem je brezposelnost ostala še vedno na nad 6% celotne delovne sile. Omejena rast življenjskih stroškov v prvih štirih mesecih je dajala upanje, da so se cene začele ustaljevati in da smo se rešili vsaj iz naj-hujšega valu inflacije. Zdaj so začeli nekateri o tem dvomiti. Zvezna vlada in njeni gospodarski strokovnjaki poudarjajo, da en mesec ne moremo še vzeti za znamenje, da smo v novem valu inflacije. Opozarjajo, da je polovico porasta v višjih cenah za obleko, rabljene avtomobile, hiše in poštnino.
Porast v cenah hrane je bil v trajnejšem blagu in v raznih vrstah postrežbe. Povprečje cen je v maju porastlo na 120.8 povprečja iz leta 1967, torej pred 4 leti. Cene v zadnjem letu od maja 1970 so porastle povprečno za 4.4%, torej nekaj izpod povprečja za vsa štiri leta. Porast je vsekakor prevelik. Trdijo, da bi bil polovico manjši še nekam sprejemljiv na daljšo dobo, četudi še vedno previsok.
Na splošno je porast življenjskih stroškov v ZDA v svobodnem svetu skoraj najnižji. Nekaj boljše sta se odrezali le Belgija in Švica, vse ostale industrijske države pa so doživele precej višji porast. Ta je višji v Zahodni Nemčiji, pa tudi v Franciji in Veliki Britaniji. V zadnji naj bi bil dosegel okoli 10%!
Cene hrani so porastle v maju za 0.2%, nekaj manj kot v preteklih 4 mesecih. Nekaj porasta je bilo v cenah sadja in sočivja, govedine in mlečnih izdelkov, cene piščancev in jajc pa so se znižale za manj kot običajno v tej letni dobi. Cene ostalih potrebščin z izjemo hrane so po-
rastle za 0.7%, kar vzbuja glavno skrb. To je bil z izjemo v zadnjem decembru največji porast za te vrste potrebščin v vsem letu.
Brezposelnost je ostala v glavnem na pretekli višini, ki se giblje še vedno okoli 6.2%. To priganja zvezno vlado k poskusom pognati gospodarstvo v hitrejši tek, ko se bliža leto predsedniških volitev.
Ohajski demokratje bodo deiali svojo “ustavo”
COLUMBUS, O. — Ta teden se bodo zbrali vodilni demokratje Ohia v Columbusu, da poskusijo sestaviti pravila za svojo strankino organizacijo. Doslej je pravzaprav niso imeli. So se o-pirali kar na tradicijo in navade, pri tem pa morali vpoštevati razne privilegije, ki so si jih s časom nabrali okrajni strankini načelniki. S temi privilegiji marsikateri demokrat ni zadovoljen, zato želja, da državna stranka dobi svoja pravila.
Kaj naj pride v ustavo, je še sporno. Še bolj sporno je, kako naj bodo posamezni paragrafi formulirani. Na seji se bodo navzoči razdelili v dve struji: v tiste, ki bodo branili pridobljene pozicije, in na tiste, ki bodo hoteli ravnopravnost v vseh strankinih organih. Glavno besedo pri tem bo imel guverner J. J. Gilligan, seveda, če jo bo hotel imeti, kar pa še ni gotovo, ker se ne želi nikomur zameriti
Ženskam bi se rad prikupil
WASHINGTON, D.C.— Sen. , McGovern, ki je znan kot pr-V* objavljeni demokratski pred-Sedniški kandidat in kot vnet ^govornik takojšnjega kon-aoja vojne v Vietnamu za vsa-Združenih narodih in žensko acionalnemu demokratskemu ubu dejal, da bo takoj imeno-al žensko za zastopnico ZDA kU Združenih narodih in žensko G prvo izpraznjeno mesto v Vrhovnem sodišču ZDA, — če 0 izvoljen za predsednika ZDA!
Otok Malta v Sredozemlju prihaja zopet do veljave
Vremensk
prerok
pravi:
Večinoma ^ajviš
sončno in milo. ja temperatura okoli 74.
WASHINGTON, D.C. — Malta je primeroma majhen otok v Sredozemlju, južno od Sicilije. V mirnih časih ni nikoli igrala velike vloge, zato je pa bila važna v vsaki vojni, ki je bila navezana na Sredozemsko morje. Zato so tam dolga stoletja gospodarili Malteški vitezi, otok je torej imel vojaško upravo.
Za Malto se je na primer močno zanimal Napoleon, hotel je iz nje napraviti svojo vojno luko. Za njim so se otoka polastili Angleži in napravili iz njega svojo skoraj najmanjšo kolonijo. Tik pred njimi so malteški vitezi ponudili ruskemu carju mesto velikega mojstra. Seveda jih to ni obvarovalo pred angleško zasedbo.
Malta je primeroma malo pomenila v prvi svetovni vojni. Avstrijska vojna mornarica je bila blokirana v Jadranskem morju, Nemci so pa
imeli le malo velikih ladij v Sredozemlju, pa še tem so bile angleške vojne ladje vedno za. petami. Večji pomen je Malta igrala v drugi svetovni vojni, dokler niso zavezniki vrgli Italijane iz Afrike; potem je otok zopet padel v svojo malo pomembnost. Svet je postal nanj zopet pozoren, ko je Anglija hotela dati Malti neodvisnost, pa se dolgo ni mogla sporazumeti z otokom, kakšen videz naj ima ta neodvisnost. Neodvisnost ni bila glavno vprašanje.
Malta je bolj gledala na gospodarske koristi, ki jih je imela od angleških investicij v vojno luko. Neodvisnost je prišla, odšla je pa vojna luka, ki je dajala kruh tisočem domačinov. Nad Malto in Londonom je končno vendarle prišlo do sporazuma: Malta je dobila 1964 neodvisnost, ohranila pa še nekaj dobrot, ki jih je preje imela kot angleška kolonija. Vendar je Malta
imela svojo “zunanjo politiko”, ki se je pa že ob rojstvu neodvisnosti naslonila na NATO, ker je otok pač pričakoval od brodovja NATO nekaj koristi. Korist je prišla, toda ni je bilo toliko, kolikor so jo Maltežani pričakovali.
Ker na otoku vlada svobodna demokracija, imajo tam tudi dve stranki, ki se razlikujeta v tem da to, česar noče ena, želi druga. Ker se je ob rojstvu republike vladajoča stranka nagnila na Zahod, je morala opozicija v nevtralnost, kajti na komuniste ni kazalo se naslanjati.
Tako je bilo do dneva samostojnosti pa do sedaj. Sedaj je večina med 200,000 volivci izbrala opozicijo za vodilno stranko; političen voditelj dežele je postal Dominik Mintov, ki bi rad vpeljal politiko nevtralnosti in namerava radi tega odpovedati Angliji podaljšanje dosedanje
pogodbe o vzajemni obrambi.
Sedaj je prišla ura za Moskvo. Moskva ima že svoja oporišča v Egiptu in Siriji. Poskušala jih je dobiti tudi v Alžiriju, pa ji je spodletelo. Podobno smolo je imela sovjetska diplomacija tudi v Libiji. Sedaj cika na Malto. V Londonu to vedo, nočejo pa povedati, kako bodo odgovorili na ta novi položaj.
Seveda še ni rečeno, da bo Malta hotela napraviti pogodbo s Kremljem. Malti ni namreč le za svobodo in neodvisnost, še bolj ji je za kruh, kajti na otoku vlada zmeraj brezposelnost in vsaka služba v luki pride prav. Ali bodo Sovjeti mogli dati dosti dela v luki? Okoli tega se bo vrtela glavna debata med Malto in Moskvo. Kar se danes more reči, je le to, da je Moskva sedaj tako blizu do cilja v srednjem delu Sredozemlja, kot še ni bila nikoli v zgodovini. To je pa tudi vse.
Brezposelnost goni fante v vojaške akademije?
WASHINGTON, D.C. — Vsaka med našimi tremi vojaškimi akademijami, West Point za armado, Colorado Springs za letalske sile in Anapolis za pomorske, je dobila zadnja leta nekaj nad 6,000 prošenj za vstop. Letos se je v vse tri akademije prijavilo veliko več kandidatov, število presega redno 7,000. Po tradiciji igrajo pri sprejemanju v akademije priporočila članov Kongresa precejšnjo vlogo.
Letos se ni prijavilo le več kandidatov, tudi povprečna kvalifikacija kandidatov je boljša od prejšnjih let. V akademije bo sprejetih povprečno po 1,250 do 1,400 kandidatov. Sprejeti kan-didatje se bodo praviloma javili že prihodnji mesec v zavodih, kamor bodo sprejeti. Uprave a-kademij se tega zelo veselijo, j kaj ti že dolgo niso imele priliko, da lahko tako temeljito izbirajo med kandidati.
Iz Clevelanda in okolice
Na obisk v Slovenijo—
Mrs. Ursula Unetič, 1134 E. 76 St., odide jutri, 23. junija po 50 letih bivanje v Ameriki prvič na obisk v Slovenijo, v rodni kraj Cerklje — Sv. Križ na Dolenjskem. Pred odhodom lepo pozdravlja vse svoje prijatelje in znance. Srečno pot in vesel povratek!
Na obisku iz Slovenije—
Iz Št. Jošta sta prišla na obisk k hčeri ge. Marijanci Dragar na White Road in k hčerki ge. Ančki Oberstar v Waukegan, 111., g. Janez in ga. Francka Tominc. Ostaneta dva meseca. Dobrodošla!
Pozdravi iz Kalifornije—
Mrs. Mary Muniza z Edna Avenue, sin Marjan in družina pošiljajo pozdrave iz Los Angelesa v Kaliforniji sosedom in prijateljem v Clevelandu.
Nova maša—
Rev. James Urbanic bo svojo novo mašo ponovil pri Sv. Vidu v Clevelandu 4. julija ob 9. dopoldne.
Pogreb—
pogreb umrlega Josepha Blaža bo v četrtek ob 8.45 iz Fortunovega pogrebnega zavoda na o316 Fleet Avenue, v cerkev sv. Leona na Broadview Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Vrtna veselica—
Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje vabi jutri popoldne ob enih na vrtno veselico na dvorišču Slovenskega doma na Holmes Avenue. Vse bo po 25^. Vsi vabljeni!
Gvrlje zapušča Vatikan
VATIKAN. — Titov veleposlanik pri Vatikanu Vjekoslav Cvrlje je 12. junija priredil poslovilno kosilo pred svojo vrnitvijo v Jugoslavijo. Na kosilu so bile številne ugledne osebnosti Vatikana, med njimi državni tajnik Jean Villot in nadškof A-gostino Casaroli, ki vodi stike z državami.
Ob tej priložnosti je kardinal Villot izrazil zadovoljstvo nad razvojem odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo, kateri so po njegovih besedah dosegli visoko stopnjo razumevanja in medsebojnega zaupanja.
Vzpostavitev diplomatskih odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo, nedavni obisk predsednika Tita v Vatikanu, njegovo srečanje s papežem Pavlom VI. je kardinal Villot označil kot zgodovinski dogodek širšega mednarodnega pomena, ker prispeva k boljšemu razumevanju in sodelovanju med narodi in ohranitvi miru na svetu.
Cigani se trdoživo pleme
ORPNIGTON, Ang. — Kot vsako leto so se tudi letos zbrale ciganske delegacije iz 15 držav, da zborujejo na svojem mednarodnem kongresu. Program je bil nespremenjen, tudi v referatih ni bilo novih idej.
Največ protestov je bilo proti temu, da večina držav hoče asimilirati ciganske “otoke”. Asimilaciji se ciganski rod upira z vsemi silami in jo smatra kot rodomor.
Vse je bilo v redu, le to se je čutilo, da so se delegacije —
“Včerajšnji možje”?
LONDON, Vel. Brit.— Britanska televizijska mreža je prinesla poseben program o H. Wilsonu in ostalih vodnikih delavske stranke pod naslovom “Včerajšnji možje”. Ti so naslovu oporekali, ker res ne more nihče reči, da ne bodo ti “včerajšnji možje” zopet enkrat tudi “ju-trajšnji”, pa jih BBC ni poslušala.
H. Wilson, ki je prizadet tudi s tem, da so pustili v javnost del razgovora, ki ga on ni pustil na program, preudarja zdaj, da bi BBC tožil.
postarale, kar se je posebno o-pazilo takrat, ko se je kongres
nretvnril v ciffanskn vesplip
Ameriška Domovina
V V* ■ ■/ I c- \ v
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
r*ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
i£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece da Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18 n0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
83
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
No. 121 Tuesday, June 22, 1971
Amerika in Pakistan
V Ameriki se je prvi vnel za prijateljstvo s Pakistanom pokojni državni tajnik Dulles. Ko je ustvarjal prvo o-brambno zvezo v južni Aziji, je mislil tudi na Pakistan. Ta dežela mu je bila všeč, ker so mu jo naslikali kot deželo junakov. Junake je Dulles zmeraj rabil v svoji zunanji politiki. Njegova obrambna zveza CENTO ni po naključju obstojala le iz junaških držav Turčije, Irana, Anglije in Pakistana. Amerika ni bila in ni članica te zveze, jo pa smatra kot nekaj “svojega” in jo je radi tega tudi bogato podpirala.
Pakistan se ni vnel toliko za prijateljstvo z našo deželo kot za ameriški dolar in stavil na pravilno karto. Dobil je postopoma od nas okoli 4 bilijone dolarjev v posojilih in darilih za civilne in vojaške potrebe. To pa še ni vse. Nova posojila in podpore so mu bile obljubljene in A-merika je po možnost tudi ob spremenjenih mednarodnih prilikah držala svojo besedo.
Tako smo torej do Pakistana v sledečem finančnem odnosu. To, kar je bilo darovano ali posojeno (okroglo 4 bilijone), je vsaj številčno ugotovljeno. Koliko je bilo od tega že darovano in koliko še bo, se ne ve. Drži pa, da Pakistan rad prosi za odlaganje zapadlih obvez in tudi dosega svoj cilj. Koliko je torej naša “terjatev” do Pakistana dejansko “vredna, ne ve nihče, niti Pakistan niti Amerika. Ameriški kapital je bil v glavnem investiran v velike mreže namakalnih naprav, ki še danes niso končane. Končati jih je treba, kajti drugače bi bila zguba večja od dosedanjih investicij. Koliko bo treba še dodatno investirati, ne ve nihče. O tem obstojajo načrti in ocene. K temu je treba dodati še investicije za čisto nove projekte, ki so potrebni, kajti drugače ne bi dosedanje, že narejene investicije, kot tudi tiste, ki še niso končane, ne dajale pravega haska.
V Pakistanu morajo o tem že vedeti nekaj več, kajti v mednarodnih finančnih krogih se govori, da bi pakistanska vlada rada dobila do pol bilijona dolarjev posojila, da dovrši predviden obseg investicij. Baje je bila o tej pakistanski nameri poučena tudi naša administracija, ki pa še ni rekla niti svoje začetne besede. Zaenkrat bi Pakistan rad dosegel vsaj novo posojilo za $80 milijonov za nujne potrebe, obenem pa še odlaganje plačila zapadlih finančnih obvez.
O vsem tem so se baje začeli razgovori še pred 26. marcem, ko je Vzhodni Pakistan ali Bengla Deš, kot se nova država v Vzhodnem Pakistanp vsaj na papirju imenuje, proglasila svojo neodvisnost. Posledica tega manifesta je sedanja državljanska vojna, ki so bili v njej pripadniki bengalskega naroda utrpeli poraz, toda vojskovanje še ni končano, čeprav to želijo in svetujejo vse večje države na svetu.
Tega mnenja so tudi ZDA in ga ne skrivajo. S tem se je samo poživilo staro pakistansko nezaupanje do naše dežele. Nezaupanje izvira že iz časov, ko je Pakistan postal neodvisna država in se je hitro sprl z Indijo radi Kašmirja. Ta spor silno bremeni pakistansko zunanjo politiko. Natvezel je namreč Pakistanu stališče: Kdor je z Indijo, je proti nam. Temu stališču nasprotujejo interesi naše dežele. Amerika vidi v Aziji še zmeraj svojega glavnega nasprotnika v rdeči Kitajski. Isto misli tudi Indija, zato sta 'Indija in Amerika bolj povezani v zunanji politiki kot A-merika in Pakistan. To ima tudi praktične posledice: Indija dobiva od nas več gmotne in diplomatske podpore kot Pakistan. To Pakistanu ne gre v glavo. Kako to, da naj Pakistan kot zaveznik Amerike dobi iz Washinetona manj ugodnosti kot Indija, ki se postavlja v mednarodnem svetu kot del vodstva neuvrščenega bloka držav.
Pakistan je dalje verska država, tam je islam državna vera. Zato smatrajo v Pakistanu vse muslimanske narode kot svoje verske brate. Kdor torej ne podpira •muslimanskih držav, ni preveč dobro zapisan v Rawalpindiju. Zadnja leta se je zgodilo, da je Amerika očitno podprla Izrael, ki v njem v Pakistanu vidijo svojega sovražnika.
Amerika ve za vse to in vse skupaj mirno prenaša. Upa, da ji bo čas pomagal iz zagate. To je tudi razlog, zakaj naša javnost tako malo poroča o pakistanski državljanski vojni. Noče še podžigati uradno pakistansko nezadovoljnost z ameriško politiko. Ako bi ameriško časopisje toliko poročalo o državljanski vojni kot na primer evropsko, bi bil v pakistanskem časopisju takoj ogenj v strehi.
To stanje je umetno, ne more več dolgo trajati.
Naša vlada je sicer v dobrih stikih s pakistansko, toda pravega prijateljstva ni, ga namreč kazi nekaj čisto nove-ga.
Bengalci so svoj upor proti pakistanski vladi organizirali sila pomanjkljivo. Zdi se, da so upali, da se bo pakistanska vlada ustrašila bengalskih manifestov in prokla-macij in vpoštevala, da je Bengalija odnesla sijajno zmago
Waukegan, 111. — Raznih dogodkov in novic je po naši Ameriki in tudi drugod po svetu vsako uro in vsak dan vsepolno. D' brih malo, slabih pa vse pre-Vi-Š. Pregovor pravi:	“Kar kdo
seje — to žanje.” Pa tudi opozori: Kdor nič ne seje — tudi nič ne žanje ...”
Oba pregovora sta resnična. Ljudje jih le premalo upoštevamo.
Pri prvem pregovoru je kar na mestu pripomba: Ljudje, ki tvorimo družbo, sejemo vse preveč slabega (ne vsi, večina pa). Dobrega sejemo pa vse premalo. In ker dobrega premalo, imamo tudi malo za žeti dobrega. Ce postavimo ti dve bilanci skupaj, dobimo odgovor, zakaj je vedno več slabega, kakor dobrega.
Človeško življenje obsega obširno polje. “Vrtnarjev” vseh vrst, ki sejejo po tem polju vsak svoje vrste semena, je vse polno.
Tisk, radio, televizija, gledališča in razna obnašanja in vse o-koliščine tega imajo zasluge pri tem (za slabo in dobro), da je tako, kakor je. Ti ustvarjajo vsak po svoje.
Prav je imel, ko je pred par meseci glede tega kritiziral slab tisk in nekatere slabe prikaze na televizijskih oddajah podpredsednik Agnew. Seveda niso bili z njegovimi opazkami zadovoljni. Po pravi, zdravi pameti povedano zato ne, ker je po pravici in resnici o vseh povedal, kakor je.
Posledice gredo naprej in te dokazujejo, kdo je v pravem in kdo ne. škoda le in žalostno je zraven, da nima še kdo drugi glede tega korajže in poguma v Washingtonu, da bi povedal in posvaril javnost, kakor ima to podpredsednik Agnew.
Vse, od jeseni sem in še od prej so poročali v tisku in na televizijskih oddajah, kako se mladi obnašajo vse križem dežele. V Kaliforniji po gorskih letoviščih in tudi drugod. Pobegli mladci in pobegle mladenke se zagovarjajo pred sodišči radi tega in onega. Ne radi tega, da so bili pridni in se lepo obnašali. Ravno nasprotno. Ni treba navajati dokazov, saj jih dan za dnem objavljajo v tisku in televiziji. Ne samo nedostojno oblečeni, ampak nagci in nagce plešejo po nekaterih nočnih zabaviščih, po barah pred pivci in veseljaki okrog bar.
Vse preveč takega obnašanja je vse križem po deželi. Tudi o-krog naših Velikih jezer je vse preveč nemoralnega obnašanja. Ob “weekendih” in tudi med tednom so taki pojavi. Zdaj, ko ima vsak pobalinček avto, se taki tiči vizijo vse naokrog. Vabijo na izlete in vožnje mladenke,
pri volitvah. Predsednik Yahya Khan se tega ni ustrašil. Napovedal je, da bo bengalsko vstajo zadušil z ognjem in mečem in je to tudi storil. Pravijo, da je bengalske upornike hitro spravil na kolena, sedaj jih pa hoče še iztrebiti. Indija poroča o tem grozne stvari, toda na njeno poročanje se človek ne more popolnoma zanesti, akoravno se pakistanska vlada ne trudi preveč, da bi pobijala obtožbe bengalskih upornikov in indijske vlade,
Med tem so se posledice državljanske vojne pokazale v vsej svoji grozoti. Požgane vasi, razdejana mesta, uničene prometne mreže, milijoni beguncev v Indiji, vse to priča, kaj se se je moralo goditi v državljanski vojni. Sedaj je pakistanska vlada morala priznati vsaj to, da v bengalskih krajih res vlada lakota in da razgrajajo bolezni, posebno kolera. Pakistan se je obrnil za pomoč na ZDA in druge mednarodne dobrodelne organizacije, kot je Rdeči križ, toda pomoč pa hoče deliti sam, kar se zdi sumljivo. Vlada ZDA se je odločila, da nosi 40-50% stroškov vseh podpornih akcij v Indiji, toda v posebne obveze se pa noče zaplesti. Čas jo bo prislil tudi na to, Tako bo Pakistanska politika delala naši diplomaciji dosti preglavic. Popolnoma črtati našega sodelovanja pri mednarodnih akcijah" ne more, da ne požene Pakistana čisto na stran kitajskih komunistov.
BESEDA IZ NARODA
ki še osnovnih šol ne končajo. Tu in tam padejo v slabo družbo odraslih lopovov, kateri jim prodajajo razna mamila, ki jih o-mamijo, da ne vedo, kaj delajo. Nekatere vodijo v oddaljena slaba, deželska, zakotna zabavišča in ob raznih počenjanjih postanejo nekateri hitro, drugi polagoma moralno propadli.
Takih dogodkov je več in več. Glede tega so se vendar nekaj zganili nekateri župani mest po severnem Illionisu, zlasti v našem Lake okraju, okrog jezer in letoviških krajev. Sestanek in posvetovanja teh so zanimiva in važna. Poročevalci omenjajo ne-karere in kake izjave so jim dali glede tega. Pokažejo, kdo ima še kaj med njimi korajže in odločnosti pogledati raznim zlom v oči in jim stopiti na prste. Zanimive so njihove izjave in mnenja o vsem tem.
Poglejmo jih:
V lokalnem listu “WNS” je pred nedolgim pisal in razpravljal o tem poročevalec Manning. Pravi, da taka obnašanja so se najprvo prikazala v okolici mesta Kenošhe, ki je gori tik nad illinoisko mejo v Wisconsinu. Potem v neki gostilni severno od Round Lake v našem okraju. Nato pa omenja, kaj o vsem tem menijo in mislijo župani mest po našem okrožju in okolici.
Župan mesta Winthrop, ki je tik ob meji ob jezeru med Illinoisom in Wisconsinom, Arthur Possland, je izjavil, da je zelo nasproten proti takim zabavam. Ne vem, kaj bi napravil, če bi se pri nas kaj takega dogodilo. To mi ni ljubo. Pri nas bi nastopili postavnim potom, da bi se to ustavilo, je poudaril.
Naš waukeganski župan Robert Sabonjian je tako plesanje imenoval “skin entertainment”, ki je podlo in da upa, da ga ne bo nihče prinesel med nas. U-pam in sem gotov, da ljudje, ki prodajajo pijače, se kaj takega ne bodo posluževali in da ne bo nihče prinesel med nas takih vrst zabav.
Zupan North Chicaga Leo K,' kla je poudaril, da večina državljanov ne odobrava nagih predstav. Nato je vprašal: “Kaj pa v resnici moremo mi sploh napraviti?” Dalje se je podobno izrazil glede neučinkovite akcije proti nečednim umetniškim slikam, podobam itd. Resnica je, da osebam, ki bi morale na to paziti, manjka moči, da bi tudi nato pazili bolj, kakor samo nadlegovati lastnike gostiln. Sodišča so odločila, da ni nič razuzdanega v nagoti. Ce ni nič razuzdanega in pohujšljivega pri tem, kaj morem pa jaz storiti kot župan? (Nekaj že, le odločnosti je treba! Op. pisca.) Dalje je še omenil: Je to naša zadeva. Kam gremo in kam bomo prišli s tem? Jaz ne morem nastopiti s krusado, kadar so ljudje v svojih legalnih pravicah. (Tu je najbrž imel v mislih razna sodišča, ki o tem razsojajo, kakor je že preje omenil). Je res tako,
razna sodišča so v takih zadevah vse premehka. Policija in razni redarji, ki razženo razne razgrajače in jih nekaj polo ve in pripeljejo pred sodišča, jih tam vse premalo kaznujejo. Nekatere še oproste in gredo skozi druga vrata zopet ven na prosto. To je marsikje in v marsikakem slučaju. S takimi “zdravili” sodne oblasti ne bodo ozdravile in ne omejile take slučaje.
Župan mesta Zion W. Bruce Dunbar pa je glede tega izjavil, da čuti, da nizka morala bo prinesla propad ZDA. V Zionu nimajo gostiln. Mesto je z volitvami že dalj časa nazaj uveljavilo in uvedlo prepoved prodajanja in uvažanja opojnih pijač. To spremeniti bi mogle le volitve. Kot župan Ziona je pripomnil: Jaz ne bi dovolil nikakih zabav z nagimi nastopi kjerkoli v našem mestu.
Podobno so se izrazili o takih nemoralnih zabavah, v katerih nastopajo nage plesalke itd., tudi župani drugih bližnjih mest po našem okraju. Dal Bog, da bi javnost, posebno pa oblasti to vpoštevale in za naprej strogo pazile in tudi strogo kaznovale take pregreške.
Vrhenšk Tine
Od Sv. Vida zvon
CLEVELAND, O. — Zadnje nedeljo smo pri fari sv. Vida praznovali god farnega patrona sv. Vida. Pri maši ob pol enajstih so se oglasili tudi naši zvonovi. Naši zvonarji so slovesno pritrkavali in tako naznanjali daleč naokrog ta naš veliki farni dogodek.
Danes teden smo na tem prostoru med drugim pisali o krajih na Slovenskem, ki nosijo ime po svetem Vidu. Veliko jih je. Kakor pa smo slišali pri eni izmed pridig zadnjo nedeljo, je na Slovenskem danes še več cerkva, ki so posvečene mučencu sv. Vidu. Kar 76 jih je. Od teh jih je 38 župnijskih. — V Severni Ameriki odnosno v Kanadi je pa samo ena slovenska cerkev, to je naša clevelandska, katera je posvečena temu svetniku.
Ker štejejo cerkve svetega Vida med naj starejše, saj segaj c že kar v sam začetek krščanstva med Slovenci, domnevajo nekateri učenjaki, med njim: tudi tak, kot je bil rajnki ljubljanski univ, profesor za staroslovenski jezik in književnost dr. Rajko Nahtigal, da so jih naši davni predniki postavljali zlasti po tistih krajih, kjer so prej častili Sventovita, enega izmec bogov poganskih Slovanov.
Kakor beremo v 2. delu knjige “Leto svetnikov”, Ljubljana 1970, stran 600, so se sv. Vidu priporočali in se še danes priporočajo za zdravje živcev in oči (vida), dalje zoper tako imenovani Vidov ples in božjast, oh nevarnosti bliska in ognja, potem zoper kačji pik, za ohranitev čistosti. Za nebeškega pri-prošnjika pa so ga imeli odn.-ga še imajo lekarnarji, kotlarji, pivovarji, mutci in gluhci, vini čarji in rudarji, pa tudi odrsk: igralci in plesalci.
Sv. Vida upodabljajo na dvč načina:	kot mladeniča s palme
(tako na obeh kipih tudi v naš: cerkvi in na reliefu v desni steni nad glavnim cerkvenim vhodom), dalje s palmo in krokarjem, s knjigo in levom, kot mučenca, stoječega v kotlu vrelege olja ali pa s kotličem v roki. V svojem času so mu kot zaščitniku države dodajali še cesarske insignije: hermelin, cesarsko jabolko, orla ali petelina — so zmotno razlagalali kot spomin na Sventovita, ki ima za svoje znamenje petelina. — Tu naj pripomnim, da kdor si je dobro ogledal nedeljski para-ment pri mašah, je lahko opazil na hrbtu mašnega plašča všitc podobo sv. Vida s petelinom.
Relikvije sv. Vida so 1. 775 prenesli v samostan St. Denis pri Parizu. Francozi imenujejo
tega svetnika Guy (izg. Gd). Odtod je dobil 1. 836 del relikvij samostan Korvey v Vestfaliji na Nemškem. Cesar Henrik L pa je roko sv. Vida poklonil češkemu knezu sv. Venčeslavu (Vaclavu); danes jo hranijo v veličastni cerkvi sv. Vida na Hrad-čanih v Pragi na Češkem. — Del relikvij, seveda prav majhen, ima tudi naša cerkev; zadnjo nedeljo smo imeli priložnost, da smo jih po “vsaki maši lahko poljubili.
*
Preteklo nedeljo, 13. jun. tl., smo imeli pri sv. maši ob 9. pri Sv. Vidu graduacijo. Naš g. župnik R. Praznik je po sv. maši razdelil srečnim graduantom in graduantinjam diplome o uspešno opravljeni ljudski šoli. Gra-duirala sta 2 razreda:	razred
Mr. Grandillo-ja, 45 učencev, od tega 22 dečkov in 23 deklic, in razred sestre Mary Robertine, 44 učencev, 20 dečkov in 24 deklic. Skupaj je torej letos gra-duiralo 89 učencev, 42 dečkov in 47 deklic. Kar lepo število. Njihova imena so bila objavljena v Ameriški Domovini od zadnjega petka, 16. tm.. Večina, se pravi, razen par od njih, pojde jeseni nadaljevat študije na srednjo šolo. Obenem ko vsem iz vsega srca iskreno čestitamo ob tem lepem njihovem prvem večjem življenjskem uspehu, jim želimo takšnega ali pa še večjega uspeha na njihovi nadaljnji študijski poti. Študij je danes ena izmed prvih življenjskih potreb.
Eni so se torej poslovili od naše šole, drugi pa bodo na jesen prvič vanjo stopili. Vpisovanje novih učencev in učenk bo prihodnjo soboto, 26. junija, v župnišču od 2. ure pop. naprej. Pridejo naj v spremstvu svojih staršev, matere ali očeta. Tisti, ki ne spadajo v našo župnijo, pa bi se radi vpisali v našo farno šolo, morajo pri vpisu predložiti svoj krstni list. — V otroški vrtec se lahko vpišejo samo tisti otroci, ki bodo do 30. sept. tl. dopolnili pet let starosti; v prvi razred pa se morajo vpisati tisti, ki so že dopolnili šest let.
*
Zadnja nedelja je bila očetovska nedelja — očetovski dan. Kakor smo zvedeli od vseh strani, so ga praznovali povsod zelo lepo in tudi spoštljivo, kar je čisto prav. Ne bi radi, da bi šle mimo nas krasne besede, ki jih je za letošnji očetovski dan napisal v Ameriškem Slovencu od 16. tm. pisatelj Karel Mauser:
“Morda očetovski dan manj globoko občutimo kakor materinskega, ker se nam zdi, da je oče razum, gospodar, skrbnik in ne pokaže čustev, ki so pri materi bolj na vrhu. Mar ne pozabljamo, da so skrbi hujše, ker so globlje zakopane, da je ljubezen bolj močna, ker se včasih nerodno izrazi, da so solze marsikdaj bolj pekoče, ker ne teko po licih, temveč po srcu.”
“Taki so očetje. Za otroke pomenijo moč, varnost, zaupanje in vseznanje. Saj ne čakajo na mehke besede, čutijo še vedno, kako lepo je bilo, ko je bila majhna otroška roka zaupljivo v njihovi.”
“Čakajo le, da bi imeli zavest, da hodite z njimi, da ste z njimi ohranili vero v življenje, vero v resnico in v pravico, vero v ponos in vero v tisto ljubezen, ki sicer gori globoko spodaj, toda nikoli ne ugasne.”
“Čakajo, da bi se življenja nikoli ne bali in da bi ga sprejemali z možatostjo, kakor so ga oni.”
“Biti tak, je najlepši dar oče-
ke pete ter se radi zavrtijo, četudi jim lezejo že leta na hrbet in jih noge nočejo več tako poslušati kot nekdaj.
Na našem pikniku bo igral Peconov orkester, vsem poznan in vsem priljubljen. Ples bo v dvorani, kjer so tla gladka. Tisti, ki smo za vrtenje prepočasni, se bomo spravili po klopeh na našem velikem, lepem izletniškem središču v Leroyju, se pogovarjali in opazovali vrvenje onih, ki še niso zreli za počitek.
Tistim, ki še ne poznajo dobro izletniškega središča naše Zveze v Leroyju, naj povem, da so tam lepo urejena balinišča! Kar štiri skupine se na njih lahko na enkrat pomerijo. Tudi za otroke je poskrbljeno, priložnosti za igranje in zabavo imajo povsod dovolj. Treba se je le malo ozreti okoli sebe.
Odbor našega društva je na zadnji seji 13. junija sklenil, da odbor poskrbi, da bo dovolj pijače in jedi za vse navzoče. Nikomur ni treba nič nositi s seboj. Vsega bo dovolj na mestu, na našem pikniku ne sme nič manjkati!
Na svidenje na izletniškem središču ADZ v Leroyju 18. julija na pikniku Društva Kras št. 8. Igral nam bo Peconov orkester!
Ivan Kapelj, zapis.
------o-----
/esti iz Slovenije
Žabnice - 500 let župnije
Letos obhajajo Zabnice pod 3v. Višarjami izreden jubilej, poteklo je namreč 500 let, odkar je bila posvečena župna cerkev sv. Egidija. Posvetil jo je dne 28. marca 1471 škof Andrej iz Ferrentina, ki je bil v tistem času generalni vikar oglejskega patriarha za avstrijski del oglejskega patriarhata. Zabnice so namreč v tistih časih spadale pod oglejskega patriarha kot večina slovenskih dežel južno od Drave.
Zabničani so ta jubilej obhajali z vso slovesnostjo dne 28. aprila, ker je bila 28. marca tiha nedelja, ko liturgično niso dovoljene zunanje slovesnosti. Cerkev so za to priložnost lepo o-krasili zunaj in znotraj. Najprej je zunaj blestel napis z lučkami “500 let” in seveda ni manjkal slavolok, kot je že tradicionalno v Žabnicah. Tudi znotraj je bila cerkev vsa v cvetju.
Tega praznovanja so se udeležili vsi župljani iz Kanalske doline s trbiškim dekanom na čelu-Ta je vodil slovesno somaševal-no mašo ob 8. uri zv. in imel g°' vor v italijanščini. Tej maši je prisostvoval tudi dekan iz Šmo-hora (St. Hermagor), ki je imel govor najprej v slovenščini, nato še v nemščini. Pevski zbor je zelo pripomogel pri tej maši, da je čim lepše uspela. Pel je latinsko mašo in vmes tudi slovenske pesmi. Cerkev je bila polna vernikov, čeprav je bilo praznovanje na delovni dan.
K. G-
Največja naklada
Časopisno podjetje “Delo” je pred tremi leti začelo izdajati posebno revijo za televizijo, ra' dio, film in zabavno glasbo 2 imenom ‘Stop”. Revija je v marcu dosegla naklado 100,000 izvodov.
“Delo“ je pisalo, da je to prva slovenska revija, ki je dosegi3 naklado čez 100,000, kar pa ne drži. Verski list “Družina” je t0 že davno dosegla in presegla, saj jo tiskajo do 145,000 izvodov.
tu z očetovski dan!”
Faran od Sv. Vida


pikniku Kresa št. i ADZ bo igral Pecon
Mariborske trgovce peče, da ! meščani še vedno hodijo naku-jpovat v Lipnico ali Gradec v Avstriji.
Tja hodijo, ker je večja izbir3 I kakor v drugem naj večjem slo venskem mestu. Drugi vzrok je postrežba; prodajalci so v Av-
Euclid, O. — V zadnjem poročilu o pripravah za naš piknik ___________,
18. julija sem pozabil omeniti striji vljudnejši kakor pa v Ma godbo in godbenike. To je zelo riboru. Tako ugotavlja dopisal važno za vse tiste, ki imajo lah- “Dela”.
Iz slovenskega Toronta
Klic iz daljave: Pomagajte!
V zadnji številki “Kanadske Domovine” smo objavili prvi del pismo slov. misijonarja č. g. Cikaneka z Madagaskarja. V njem pripoveduje, kako delo o-pravlja, kake načrte ima, kako veliko ozemlje mu je zaupano v dušnopastirsko oskrbo in kako je odvisen od pomoči misijonskega zaledja.
Danes naj nadaljujemo z objavo pisma in sicer tisti del, v katerem kliče po pomoči. Pomoči potrebuje, ne zase, temveč za misijon, ki mu je izročen v o-skrbo. Misijon je pa širjenje božjega kraljestva na zemlji in sicer v krajih, kjer tega kraljestva še ne poznajo. Ali je med tolikimi tisoči bralci “Kanadske Domovine” kdo, ki bi hotel temu gospodu, temu božjemu garaču pomagati? Takole prosi: '“Naj se vas drznem, dragi gospod (blagajnik Baragovega misijon. krožka) po vsem tem prositi, da ob podeljevanju kakšne pomoči od vaše strani mislite tudi na nas dva: Cikaneka in Cesnika ali bolje na najin misijon, ki je težak in tako obširen kot cela koprska škofija ali mor-da celo ljubljanska nadškofija. Še bolj bi naju razveselilo, če bi ham mogli kje v Ameriki ali Kanadi (ali kot drugod) oskrbeti neko stalno gotovo pomoč, pa čeprav tudi manjšo, — samo da he bi živela v stalni negotovosti s temi “ficki” in da bi mogla vsaj nekaj gotovega predvideti in tako planirati. Ali bi bilo kaj takega mogoče? Morda kakšna dobra kanadska župnija?
Naj še to omenim zaradi sv. maš. Nekateri rojaki radi pošiljajo v misijone denar za sv. mase. Pri tem pa sebično računajo misleč, da more misijonar za denarja opraviti več sv. maš kot krajevni duhovnik. Povem vam kar naravnost, da nam pomagate samo tako, če nam za sv. mase pošljete enako vsoto, kot bi j ° dali za sv. maše pri krajev-hem župnem uradu. Upam, da 3e en misijonar vreden vsaj to-hko pozornosti, da se mu izka-2llje vsaj toliko takta, kar se ti-Ce mašnega štipendija, kot ga izkazujete vašim duhovnikom, še Posebno, če pomislite, da mi tudi s tem denarjem socialno deluje-hio sredi lakote in bede.”
<( ŠE ZAHVALA IZ DALJAVE. Na tem mestu bi se rad zahvalil resničnim dobrotnikom v Ka-hadi in Združenih državah, ki has stalno in lepo podpirajo. Le-Pa hvala in Bog plačaj sledečim v Kanadi: Gospodu Jakobu Kranjcu iz, Wallaceburga, Ont., 2a stalno pomoč: moji sosedi Tončki Erjavec iz Don Mills-a *h njenemu bratu Jožetu; go-sPe prof. Krašna iz Toronta; družini Žonta iz Islingtona in ne hazadnje dobremu Janezu Ma-fohtiču iz Toronta, ki nama je Poslal zadnjič za sv. maše s šti-Pendijem po $3.00. Bog povrni! e Veroniki Dičeko, Willowda-e> se priporočam za paket!
Gospod predsednik misijon-skega krožka, Bog plačaj za ves vaš trud in prizadevanje v ko-*.lst rnisijonov. Želim vam še na-alje polno blagoslova pri tem elu in naj vam Gospod da mi-°st vztrajnosti pri tem, tudi do-ajkrat tako nehvaležnem delu. ^ hVedajte pa se, da vas vsi mi-lonarji zelo cenimo in smo od-jsni od vaše pomoči. Bog vas agoslovi, Ya| Stanko Cikanek. ismo je bilo napisano v Kanoma 27. apr. 1971.)
XII. slovenski dan — praznik slovenske mladine
-ladnja leta je pišlo v navado, aa Je bil SLOVENSKI DAN po-avečen kaki veliki osebnosti, do-
godku ali obletnici iz slovenske zgodovine. Letos pa nismo posegli nazaj v zgodovino, da bi se krepili ob vzorih iz preteklosti ali se utrjevali ob spominu na dogodke, ki so oblikovali slovensko zgodovino. Ko smo se pogovarjali, čemu ali komu naj bi bil Slovenski dan letos posvečen, smo opazili okoli sebe vse polno naše mladine, ki bo zdaj, zdaj to, kar smo bili dve desetletji mi. Ali pa bo res to?
V dneh, ki hitijo mimo nas, je polno glasov o mladini. Mladina je v novicah na dnevnem redu. Mladina razgraja; mladina z dolgimi lasmi in s čudnimi navadami: mladina, ki jo starejši rod obsoja; mladina, ki se je mnogi bojijo; mladina, ki da čutiti človeški družbi, da hoče sodelovati pri oblikovanju svoje bodočnosti. Kdor pa ima z mladino opravka vsak dan od blizu, lahko sprevidi, da je v njej mnogo dobrega, veliko iskrenosti, in mnogo volje do aktivnosti, ki ustvarja. Ce ni vsa mladina taka, je zato, ker je tudi mnogo starejših, ki z mladino sploh ne znajo govoriti, ki ji nimajo ničesar povedati in ne znajo prav usmeriti njenih ustvarjalnih teženj.
Kako prav je torej, da vsaj en dan v letu Slovenci posvetimo svoji mladini, da ji povemo, kdo smo in kdo so oni. Pokazati ji je treba, koliko je sedanji rod storil, zanjo in kje je mesto, ki ga bo morala zavzeti prav kmalu. SLOVENSKI DAN, POSVEČEN SLOVENSKI MLADINI, bo torej priznanje vsemu, kar je dobrega v naših mladenkah in mladcih, in bo opozorilo, katerih potov naj se varujejo. Obenem jim bo pa ta dan pokazal naloge, ki jih čakajo, ko bodo njihovi očetje in matere legle v grobove. Slovenska mladina, ali boš obdržala visoko gorečo bakljo slovenske svobode tudi takrat, ko tvojih očetov in mater več ne bo?
Na svidenje torej na XII. SLOVENSKEM DNEVU, ki bo praznik slovenske mladine, 25. julija 1971 na Slovenskem letovišču. Bog živi!
Odbor Društva Slovencev Baraga
Čestitke novemu doktorju
Slovenci v Torontu smo dobili novega doktorja teologije. Č. g. oče Jožef Plevnik D.J. je promoviral na univerzi v Wuerz-burgu za doktorja teologije, študiral je pri znanem svetopisemskem znanstveniku, prof. dr. Rudolfu Sohnackenburgu. Tema njegove dizertacije je bila esha-tologija v pismih sv. Pavla. Es-hatologija pomeni v slovenščini nauk o poslednjih rečeh.
Jezuit Jožef Plevnik je kot mašnik izšel iz slovenske skupnosti v Torontu, kjer je tudi imel svojo novo mašo. Slovenci mu k njegovemu napredovanju v znanosti, zlasti v znanosti o poslednjih rečeh, iz srca čestitamo in mu želimo obilo uspehov, ko bo to svoje znanje širil v slavo božjo in v korist človeškim dušam.
Por.
“Caravan ’Tl”
TORONTO, Ont. — S hitrimi koraki se bližajo zanimivi dnevi torontske karavane — potovanja po svetovnih mestih, ki so skrita v naši pisani metropoli. Vse bo oživelo v tistem tipičnem ozračju in dogajanju, ki je lastno mnogim evropskim in drugim svetovnim narodom. V množici pisanih noš, v odmevih neštetih ritmov in pesmi, v vonju vabljivih domačih kuhinj in žlahtnih pijač, v bogastvu in raznolikosti domače umetnosti
iin folklore, ki izraža bistvo in duha teh narodov, bomo v dneh od 24. junija do 1. julija pozabili ceste svojega torontskega mesta.
“Caravan ’71” nas vabi in prijazno kliče, da se pridružimo tisočem, ki bodo takrat postali svetovni državljani. Enkratni potni list za tri dolarje vam daje to pravico. In posebne štampiljke, ki jih izdajajo posamezni paviljoni, vam bodo lep spomin na letošnjo “Caravan ’71”.
Ce ljubite Slovenijo bolj kot vse druge dežele na svetu in vam ni mogoče vse dni potovati po svetovnih paviljonih v času “Caravan ’71”, vam ne kaže drugače, kot da obiščete našo lepo Ljubljano, ki bo v vsem svojem času zaživela v slovenski dvorani na Manning Ave. v Torontu.
Za enkratni obisk slovenskega paviljona Ljubljana brez potnega lista za “Caravan ’71” plačate le en dolar. Pod zelenimi venci vas bodo sprejeli naši fantje in dekleta, med njimi uradno izvoljena “Miss Ljubljana”, in vas popeljali v veseli domači kraj. V čaru domače pesmi in zlatih narodnih noš, v slikah zasanjanih planin in tihih zelenih dolin, v cvetju s kmečkih oken in poljskih ozar vas bo pozdravljala daljna domovina.
Pridite, za vse je dovolj prostora, dovolj dobre volje in domače besede. Za vsakega bo nekaj posebnega, česar se bo poznejša leta spominjal.
Na policah se hlade sveže pečene orehove potice in krofi. Spretne kuharice bodo vsak večer pripravile okusno večerjo in gostom postregle z domačim golažem, kislim zeljem in klobasami.
Pridite, pričakovali vas bomo vsak dan od 24. junija do 1. julija od 6. ure do 11. ure zvečer, v soboto, nedeljo in na praznik, 1. julija, pa že od ene popoldne do 11. ure zvečer v slovenski dvorani na Manning Ave.
Vabimo vas na “Caravan ’71”, v paviljon Ljubljana, da skupno krepimo našo narodno zavest in pokažemo kanadski javnosti naravno podobo in kulturo naše rodne domovine Slovenije.
Pripravljalni odbor paviljona
Ljubljana, ‘Metro Caravan ’71’
“Košček zemlje nadvse drage”
TORONTO, Ont. — Tako je o-značil pred nekaj leti Slovensko letovišče ob cesti 9, nekaj milj zahodno od High Way No. 27 North g. Janez Bančič. Letos je bila dolga zima in so zadnje krpe snega zginile s Slovenskega letovišča šele s prihodom meseca maja. Vendar je bil ta košček zemlje nekaterim Slovencem drag celo pozimi. Ko je pa napočila pomlad, je Slovensko letovišče takoj oživelo.
Odbor za Slovensko letovišče ima polno dela in oskrbnik brat Ciril Hribar se je v 1. majem že za stalno naselil na Slovenskem letovišču. Odprli so ga na nedeljo Gospodovega vnebohoda, 23. maja. Telovo procesijo so imeli letos na Slovenskem letovišču v nedeljo, 13. junija. Ta zajame vsako letos največ Slovencev.
Letos naj ne bi zaostajal za Telovo procesijo katoliški dan v nedeljo, 4. julija, ki bo posvečen Mariji.
Naj bi bilo Slovensko letovišče tudi v tej letni sezoni mnogim Slovencem kraj prijetnega oddiha in veselega razvedrila, res “košček zemlje nadvse drage”.
B. B.
------o-------
Izvor imena
Država Ekvador v Južni Ameriki ima ime po ekvatorju (ravniku), ker se razteza na obe strani od njega.
Srečanje z apostolskim pronuncijem
WINNIPEG, Minn. — Duhovščina vvinnipeške škofije je prejela od svojega škofa-kardinala povabilo, naj se 5. maja opoldne zbere in pozdravi novoimenovanega pronuncija dr. Gvido Del Mestrija, ki je te dni na uradnem obisku škofij zahodne Kanade. Povabilu je bilo dodano priporočilo, naj bi prišli kar mogoče vsi. Krasen sončen dan je omogočil, da so prihiteli tudi oni iz oddaljenih podeželskih Ižupnij. Točno opoldne smo se začeli pomikati proti dvorani, kjer je bilo pripravljeno kosilo. Pri vratih sta stala pronuncij in kardinal, ki mu je vsakega duhovnika predstavil. S tem in onim se je kar malo zadržal v pogovoru. Tudi midva sva po pozdravu s p r e g ovorila nekaj stavkov, na koncu je pa on lepo izgovoril “Hvaljen Jezus”. Oba sva se nasmehnila.
Ko smo bili že vsi v dvorani, s kozarcem v roki, se je približal naši skupinici. Začudil sem se, ko se je takoj obrnil k meni in poudaril, “da mu je kardinal pohvalil Slovence kot" dobre, verne, delavne in miroljubne ljudi”. Takoj se je zanimal tudi za Hrvate. Gledala sva za hrvaškim duhovnikom, pa ga ni bilo. Naročil mi je, naj ga v njegovem imenu lepo pozdravim, pa tudi povem njegovo željo in prošnjo, naj bo res duhovnik, ki skrbi za dušni blagor vseh. To bi mogel doseči le, če se bo držal ob robu političnih vprašanj ter ostal nevezan glede te ali one politične skupine in struje.
Ko je bilo dano znamenje za kosilo, mi je šolski kancler naznanil, da je rnoje mesto pri glavni mizi ob strani pronuncija; kardinal pa je v svojem nagovoru, ko je pronuncija duhovnikom predstavil, pojasnil, da sem ob njem zato, ker sva’ bila oba rojena v Jugoslaviji. Med kosilom sva imela precej časa za pogovor o marsičem. Začudil se je, da sem kot redovnik lazarist sam tako daleč stran od naj bližje redovne postojanke. Še bolj je gledal, ko sem mu pojasnil, da v gotovem pogledu skrbim za vse slovenske in še nekaj hrvaških naseljencev na zahodu Kanade. Seveda se je zanimal za njihovo vernost, za kulturno povezanost s staro domovino, pa tudi za to, kako se vživljajo v novo in kakšno je njih ekonomsko stanje. Ustavila sva se tudi pri kočljivem vprašanju odnosa Cerkve in države v Jugoslaviji kakor tudi o Titovem obisku pri pape-
očeta njegova velika odprtost do vseh, tudi do nevernih in brezbožnih. Gre za blagor ljudi, ljudstva in narodov in ne za sisteme te ali one politične ideologije. Sveti oče noče biti zgodovinar, ki natančno registrira, presoja in morda obsoja dejanja preteklosti. Mnogo je bilo zgrešenih, nekatera celo zločinska. Gorje nam, če bi premlevali le preteklost. Papež gleda bolj v prihodnost in išče pota, kako bi pomagal njim, ki že dolgo ječe pod težo sovražnega sistema, da ne bodo omagali. Tudi on — pronuncij — je prepričan, da je to edino prava pot v sedanjih razmerah. V kratkem nagovoru je v svojem in papeževem imenu pozdravil zbrane duhovnike, priporočil vsem umerjenost in a-postolsko gorečnost pri izvrševanju svojega vzvišenega poslanstva v današnji družbi ter obljubil, da se bo pri prihodnjem obisku dalj časa zadržal med nami, ko bo skušal priti v čim tesnejši osebni stik z verniki samimi.
Nekaj podatkov iz njegovega življenja. Rodil se je v Banjaluki, še pod cesarjem Francem Jožefom, 13. januarja 1911. Po prvi svetovni vojni se je družina preselila v Gorico. Tam je vstopil v semenišče. Kot mlad duhovnik se je trudil, da bi zasilno obvladal tudi slovenščino, saj jo je v spovednici nujno potreboval. Pozneje je stopil v diplomatsko šolo in odprla se mu je nova pot. Najprej je bil kot tajnik na nunciaturi v Belgra-du, nato v Sofiji, Bukarešti. Pozneje je bil v Siriji, Libanonu, Indoneziji, zapadni Nemčiji in v Zahodni Afriki, nazadnje pa kot papeški delegat v Mehiki. Za apostolskega pronuncija v Kanadi je bil imenovan 20. junija 1970.
V nastopu je zelo preprost, lahek in prijeten v občevanju z vsemi. Kadi cigarete, popije kakšen kozarec vina. Z whisky-jem se pa še ni sprijaznil. “Tako daleč moje amerikaniziranje še ni seglo,” so bile njegove besede.
Jože Mejač, C.M., v B.B.
Davčne spremembe v Kanadi usmerjene k poživitvi gospodarstva
OTTAWA, Kan. — Finančni minister je pretekli petek objavil proračun, ki kaže očitno stremljenje doseči poživitev gospodarstva. Tako ukinja posebno dodatno davčno dohodnino žu. Poudaril je, da je posebna 3% na privatnike in podjetja s značilnost za sedanjega svetega L julijem, povečuje osebno izje-
ETNA BRUHA — Iz ognjenika Etna na Siciliji je od začetka aprila letos pa do preteklega tedna ^>edno znova bruhala goreča lava. Slika kaže žarečo lavo, ko teče po bregu navzdol, ponoči.
mo na $1,500, zmanjšuje davke pri dohodnini do $8,000, povečuje pa jih tistim, katerih dohodek presega to vsoto.
Zvezna vlada se je odločila povečati izdatke v taki meri, da bo imel proračun okoli 750,000,-000 primanjkljaja. Preko 200 milijonov dolarjev bo pa še v letošnjem letu pustila gospodarstvu davčna reforma. Zmanjšanje davkov naj bi pospešilo kupovanje potrebščin in tako pognalo industrijo v hitrejši tok, pa ji pokazalo tudi možnosti po razširitvi. Trdijo, da bo okoli 5 milijonov ljudi plačalo manj davkov, okoli 1.3 milijone pa več. Kanada z novim davčnim predlogom prvič uvaja davek na kapitalni dobiček.
•-----o-----
Več ovčme naj bi jedli
SASKATOON, Sašk. — V pokrajini Saskatchewan obnavljajo in širijo ovčjerejo, ki je v zadnjih 40 letih postopno nazadovala od 380,500 glav na komaj okoli 126,000. Trdijo, da bi bila naloga velika lažja, če bi Kanadčani rajše jedli ovčino, kot jo zdaj. Zato svetujejo, naj bi restavracije in hoteli pospeševali uživanje ovčine (bravine).
Bravina je precej mastna in ovčji loj se še hitrejše strdi kot goveji. Jedi morajo biti torej skoraj vroče, ko jih jemo, če naj imajo dober in prijeten o-kus. V restavracijah in drugod naj bi pazili, da bi bilo ovčje meso res dobro in okusno pripravljeno, da bi se tako priljubilo med prebivalstvom in postalo večji del prehrane.
Doslej so ovce redili večinoma na prostem. Ta način naj bi bil negospodarski in zato zastarel.
V bodoče bodo ovce slično kot prašiče gojili in redili v posebnih stajah, kjer bodo te na varnem in pod stalnim nadzorom. Dajali jim bodo močnejšo hrano, da bodo hitrejše rastle. Pri tem bodo gledali, da bodo dobili vrsto, ki bo imela več mesa, pa prav malo loja.
—------O-------
tiio je odgovoren za "kuHurno" revolucijo!
PEIPING, Kit. — Tuji diplo-matje v Peipingu opažajo že dalj časa, kako se sedanji komunistični režim trudi, da bi spravil v pozabo vse, kar je storil slabega režim kulturne revolucije. Kulturna revolucija je namreč pustila za seboj sledove, ki sedaj na Kitajskem nikomur niso všeč.
Zoprn je postal vsak spomin na osebna preganjanja vseh, ki so trpeli od kulturne revolucije, ker so ji bili naravnost nasprotni, ali pa je niso mogli razumeti. Zoprn je tudi vsak pogled na gospodarska razdejanja, ki jih je kulturna r e v o 1 ucija ustvarila. Najbolj zoprn je vsak namig na vse, kar so pod kulturno revolucijo trpeli redki tujci, ki so takrat tam živeli.
Res nekaj izrednega je bilo, da so junaki kulturne revolucije razdejali angleško poslaništvo, kar je pozneje obžaloval pred angleškim upravnikom poslov sam Ču En-laj. Ravno tako zoprn je spomin, da so kulturni revolucionarji hoteli raz dejati burmansko in indonezijsko poslaništvo. Da so nekaj dni držali v priporu samega kitajskega zunanjega ministra, je tudi spomin, ki kazi sedanjo kitajsko zunanjo politiko.
Da se vse te zadeve operejo pred tujim svetom, je sedanji režim začel iskati krivce za vse napake v dobi kulturne revolucije. Prvo tako žrtev je dobil v osebi diplomata Yao Ten-Shana, ki je menda igral v kulturni revoluciji precejšnjo vlogo. Režim bo gotovo našel še druge žrtve.
Vse skupaj je dokaz, kako kulturna revolucija še sedaj dela sitnosti sedanjemu režimu, ki išče boljše stike z zunanjim svetom.
------o----—
* Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini;
Nove čete v Ulster
BELFAST, Sev. Ir. — Severna Irska ali Ulster se ne more pomiriti, skrajneži prihajajo do večjega vpliva, kot so ga imeli. To ustvarja nove napetosti in nudi nove priložnosti za trenja in spopade med katoličani in protestanti.
Vlada Velike Britanije, ki je odgovorna za red in mir v Severni Irski, v kolikor tega ne more vzdrževati sama krajevna oblast, je poslala koncem tedna tja novih 550 vojakov. Tako je skupno v Severni Irski že 10,000 vojakov, ki skušajo zatirati nasilje.
Vojska je napovedala, da bo d e m o n s t rante in izgrednike škropila z rumeno, modro in vijoličasti barvo, ki jo ne bo mogoče naglo zmiti. Na ta način bo mogoče udeležence izgredov kasneje prijeti.
Prihodnji tedni bodo nevarni za ohranitev miru zaradi številnih spominskih pohodov, tako protestantovskih kot katoliških. Taki pohodi so v preteklosti največkrat privedli do nasilij.
Angleški parlament bo glasoval o EGS jeseni
LONDON, Ang. — Pristop Anglije k EGS bo predmet glasovanja v angleškem parlamentu šele proti koncu oktobra. Pogodba z EGS še ni popolnoma dogovorjena, prihodnjih par tednov bo vlada porabila, da konča to delo. Proti koncu julija bo parlament debatiral o pogodbi verjetno ves teden, potem pa šel na počitnice.
Boj za in proti pogodbi seveda ne po poznal počitnic. Mislijo, da bo večina konservativcev za pogodbo, dočim se bodo delavski poslanci cepili za in proti.
Usoda pogodbe bo odločena na letnih skupščinah delavske in konservativne stranke, ki bosta v septembru pred začetkom zasedanja parlamenta. Glasovanje o pogodbi bo v parlamentu proti koncu oktobra. Tak je načrt angleške vlade, ako ga ne prekucnejo nepredvideni dogodki.
—--O———————
Preveč jadra, premalo dela
LONDON, Vel. Brit. — Delavska opozicija, pa tudi časopisje je začelo predsedniku vlade E. Heathu očitati, da se preveč u-k var j a z jadranjem, premalo pa z vladnimi posli.
Množični list “Sun” se je E. Heatha lotil na prvi strani z velikim napisom “Pridi na breg, krmar! Je kasneje, kot misliš.” E. Heath je navdušen prijatelj jadranja in je odnesel par lepih zmag. Zadnjič se je z dovoljenjem kraljice rajše podal na neko tekmo, kot pa da bi bil navzoč pri praznovanju njenega rojstnega dne.
clevelandToT
Moški dobijo delo
Moški dobi delo
Pomivalec posode in portir.
Za ponoči.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214 _______________________(121)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Enodružinska hiša, 2 kuhinji,
4 sobe spodaj, 4 gori. Vse prenovljeno. Med E. 185 in Euclid. Samo resni kupci, kličite lastnika 531-2489 po 5. uri.
__________ (122)
EVROPSKO POHIŠTVO
Dobro ohranjeno v St. Vidu nad Ljubljano izdelano pohištvo za dve spalnici je ugodno naprodaj. Na ogled samo danes, v torek, in jutri od 2. pop. do 8. zvečer na 15107 Shore Acres Drive. Tel.: 881-6422.
V najem
5-sobno neopremljeno stanovanje se odda v svetovidski okolici. Za pojasnila kličite od 9. dop. do 5. pop. 881-2345.
raz imajo oči tega ubogega starca, kateri edini me še ljubi na svetu in katerega — Bog mi oprosti, če je to obrekovanje — ne ljubi na svetu nihče razun mene. Če bi vedeli, kako me je pogledal, ko je izvedel za moj sklep, kakšno očitanje je sijalo iz njegovih očij in se izražalo v njegovih solzah, ki so brez tožbe, brez vzdiha počasi drsele čez njegova nepremična lica! Ah, Maksimilijn, tedaj sem čutila nekaj, kar je bilo slično očitanju vesti: padla sem mu k nogam in vskliknila: ‘Odpustite, odpustite mi, oče! Naj napravijo z menoj, kar hočejo, jaz vas ne zapustim.' In on je dvignil svoje oči proti nebu. Maksimilijan, lahko se zgodi, da bodem morala trpeti se mnogo, toda ta pogled ubogega, starega deda me je že naprej odškodoval za vse.”
“Ljuba Valentina! Vi ste an-gelj, in res ne vem, s čim sem si, ko sem sekal s svojo sabljo na desno in levo po beduinih, zaslužil, da ste mi podarili vi svoje lepo srce. Toda povejte vendar, Valentina, zakaj želi gospa Ville-fort, da se ne omožite?”
“Ali vam nisem pravkar rekla, da sem bogata, Maksimilijan, prebogata? Po svoji materi imam skoro petdeset tisoč liber rent; roditelja moje matere, marki in markiza de Saint-Me-ran, mi zapustita prav toliko. Gospod Noirtier kaže zelo jasno namen, da napravi mene svojim jedinim dedičem. Iz tega seveda sledi, da je moj brat Edvard, ki nima od svoje matere pričakovati ničesar, v primeri z menoj reven. Če bi postala nuna, pa bi pripadlo vse premoženje mojemu očetu in po tem čisto naravno temu tako oboževanemu sinu.”
“O, kako nekaj tujega je taka lakomnost pri tako lepi mladi ženi!”
“Pomislite, Maksimilijan, da
ni lakomna za se, ampak za svojega sina, da je torej to, kar ji očitate vi kot napako, s stališča materinske ljubezni skoro čednost.”
“Toda kako bi bilo, Valentina, če se odpoveste jednemu delu tega premoženja na korist dečku?”
“In kako morem napraviti tak predlog ženi, ki ima neprestano na jeziku besedo nesebičnost?”
“Valentina, moja ljubezen mi je bila svgta od prvega pričetka in kakor vse, kar mi je sveto, sem jo zavil v pajčolan spoštovanja ter jo zaprl v najglobokej-še dno svojega srca. Nihče na svetu, tudi moja sestra ne, nima slutnje o tej ljubezni. Valentina, ali mi dovolite, da razkrijem to ljubezen nekemu prijatelju?”
Valentina vstrepeta.
“Prijatelju?” pravi. “O moj Bog, Maksimilijan, groza me obhaja, ko vas slišim tako govoriti! Prijatelju! In kdo je ta prijatelj?”
“Čujte, Valentina: ali ste kdaj čutili za kakega ono simpatijo, ki vas vleče k njemu izza prvega trenotka, tako da vam je, kakor da ga poznate že dolgo in se vprašate, kdaj in kje ste ga videli, in da si končno, ko se ne morete spomniti kraja in časa, mislite, da je bilo to v nekem drugem svetu in da je ta simpatija samo spomin iz onega sveta?”
“Da.”
“Torej to sem čutil jaz, ko sem prvič videl tega izrednega moža.”
“Da.”
1 “Katerega poznate torej že dolgo?”
“Komaj osem ali deset dni.”
“In moža, katerega poznate osem ali deset dni, imenujete prijatelja? O Maksimilijan, kar se tiče lepega naziva prijatelj sem mislila, da ste bolj skopi.” (Dalje prihodnjič)
IX
Imenik raznih društev
5	j.
“Da, Maksimilijan, prav imate,” odvrne Valentina na ta vsklik melanholično; “vi imate ubogo prijateljico. Kako nesrečnega vas delam, Maksimilijan, vas, ki ste tako opravičeni, zahtevati'srečo! Verujte mi, da si to bridko očitam.”
“Ej, ne menite se za to, Valentina, kajti jaz se čutim tako srečnega: to dolgo čakanje in hrepenenje se mi poplača s tem, da vas gledam tekom petih minut, da slišim iz vaših ust dve besedi, da sem prepričan, da Bog ni ustvaril drugih dveh src, ki bi bili tako harmonični kakor najini, in jih pripeljal skupaj na tak skoro čudežen način, da ju nato zopet loči.”
“Prav, Maksimilijan, upajte za oba vi, kajti to zmanjša mojo nesrečo za polovico.”
“Kaj pa se je zgodilo, Valentina, da me morate zapustiti tako hitro?”
“Ne vem; gospa Villefort me je prosila, naj pridem k nji zaradi posvetovanja, ki se tiče dela mojega premoženja. Ah, moj Bog, naj si vzamejo moje premoženje, saj jaz sem itak prebogata, a če si ga vzamejo, naj mi privoščijo prostost in mir. Vi bi me ne ljubili nič manj, če bi bila uboga, ali ni res, Morrel?”
“O, vedno, vedno vas bodem ljubil. Kaj se brigam za bogastvo ali ubožnost, če bi bila le pri meni moja Valentina in bi si bil svest, da mi je nihče ne more ugrabiti! Toda ali se ne bojite, Valentina, da bi se to posvetovanje lahko tikalo vaše možitve?”,
“Mislim, da ne.”
“Vendar me čujte, Valentina, in se ne prestrašite: dokler bodem živel, bodem samo vaš in nobene druge.”
“Vi mislite, da me pomirite, če pravite to, Maksimilijan?” “Oprostite, prav imate! Jaz sem blazen. Torej hotel sem vam povedati, da sem se seznanil zadnjič z gospodom Morcer-fom.”
“No, in?”
“In Franc je njegov prijatelj, kakor veste.”
“Da, in?”
“In on ima od Franca pismo, v katerem mu ta javlja, da se kmalu vrne.”
Valentina prebledi in se na-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
DENTAL TECHNICIAN
Top chrome-partial to head my Vitallium dept. Must know all phases. Also top maxers and finishers to gold dept. Excellent benefits. Write: P. O. 771, Ottawa, 111. Phone eves. 815-434-3680. Days 815-434-0655
(122)
HOUSEHOLD HELP
BABYSITTER
For infant in my home. Part time, permanent. Location 4300 N 1900 W. References necessary. Start Monday. Call 472-7170.
REAL ESTATE FOR SALE
IMMED. POSS-Brk. Oct. 5 & 3% rms. 2 baths, ww carpeting, finished basement, gas heat, 1% car garage. 6900 W. —2000 N. Mid $30’s. By Owner.
637-4464
;i ________________________(i2i)
OPEN HOUSE SUN. 1-5 6521 S. Kilpatrick. By Builder 5% rm. brk. bldg, w-3 bdrm., Itfe baths, full bsmt., mod. kit. w-blt. ins. Low $30’s. For info 582-2375
(121)
sloni na omrežje.
“Oh, moj Bog,” pravi, “če bi bilo to! Toda ne, v tem slučaju bi me ne bila pozvala gospa Villefort.”
“Zakaj?”
“Zakaj? ... Tega vam ne morem povedati natanko, a zdi se rpi, da gospa Villefort tej možitvi ni naklonjena, dasi se ji naravnost ne ustavlja.”
“Ej, Valentina, zdi se mi, da pričnem gospo Villefort še . oboževati.”
“O, ne prenaglite se, Maksimilijan,” pravi Valentina z žalostnim smehljajem.
“Če torej tej možitvi ni naklonjena in se ji posreči, da jo prepreči, ali bi ne bilo mogoče, da se jo dobi za kak drug predlog?”
“Ne mislite tega,” odvrne Valentina, “kajti ne mož, ampak možitev sploh je zoprna gospej Villefort.”
“Kako, možitev? Če je taka nasprotnica zakonskega stanu, zakaj pa se je omožila?”
“Vi me ne razumete, Maksimilijan. Torej poslušajte! Pred jednim letom sem izrazila željo, iti v kak samostan, in ona je za-čula moj sklep z veseljem, kljub temu, da mi je zaradi lepšega ugovarjala. Celo moj oče je dovolil v to, mislim, da vsled njenega vpliva. Preprečil pa je ta korak moj ubogi ded. Ne morete verjeti, Maksimilijan, kakšen iz-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
FOR SALE — HOUSE 3 bdrms., IVz baths, din. rm., fam. rm., crptg. and drapes. Full bsmt., mod. kit., 2c garage. See owner at 7944 S. Fairfield.
OPEN HSE. SAT. & SUN. 2-7 PM By Pvt. Owner
Streamwood — 3 bdrm. IVz bath raised ranch. Crptg., cust. made draperies thruout, full bsmt., 2V2C. gar. Low $30’s.	289-1017
_______________________ (122)
HIGHLAND PARK — Sherwood Forest Area, 3 bdrms., Dk bath bi-level. Drapes, crptg., gas & elec, range incl. Fam. rm., util. rm. Low $30’s. Call owner for appt.
831-5149
(122)
3 flat brick.
7 rooms Nr. Evanston
$39,500	761-4266
(PARK FOREST — 4 bdrm. 1V2 bath split tri-level. Att. dbl. gar., end. porch, wooded cor. lot. Secluded patio. $36,500. Pvt. party.
By appt.	748-5251
PALOS HEIGHTS — Ishnala. 4 bdrm., 2Yz ba. Col., fam. rm., cent, air, frplc. Moving out of state. Priced to sell. Call owner 448-3413
(122)
OPEN HOUSE SUN. 1-5 601 S. Wenonah — Oak Park.
3 bdrms, 2 bath home, w-lge. kitchen, full bsmt., garage. Cor. lot. Low $30’s. Call Owner. 386-4181 ________________________________(122)
HINSDALE AREA 5 bdrm., 2% baths, dlx. Col. w-country kit., & natl. frplc. Pan. rec. rm. $51,600. 4 bdrm. dlx. bi-level. $49,700 IVz baths, w-blt. in vacum clean, sys. & bit. in intercom. On Vz A. lot. By Builder. 323-1439
8 Locations
Chicago area. Also free delivery to any midwest state. Custom built home, for your budget and needs. For details call 438-7213
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajjlo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M ir tel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen predsednik Albin Orehek, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve
Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik:	Mike	Turpack, 2351
Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali:	Jože Sajevec,
Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec.
Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osmih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Linda Shaver, 1288 E. 167 Street, 481-7763, blagajničarka Miss J o Ann Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. Poročevalci: Miss Josephine Mišic, Mollie Frank, R. Klancher. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar John Paznik. Nadzorni odbor: J. Globokar, J. Hrovat, R. Kozan.
Vaje so vsak torek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Marija Kocjan, tajnica Cvetka Rihtar, 1033 E. 67 St. 391-4767, blagajnik Frank Sever. Krajevni odborniki: Milan Gorenšek, Peter Dragar, Joe Habjan, Metka Gorenšek, Zofi Malovrh, Roži Dolinar. Nadzornika sta Ivan Hauptman in Tone Adamic. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1083 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Louis Smrdel, podpreds. Jennie Primc, tajnik-biagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik.
Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, 1. podpreds. Frank Culkar, 2. podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Jacob Jesenko. Posebni odbor:	Vlasta Radisek,
Ella Samanich, Marie Pivik, Margie Peresutte, Frank Culkar, Joe Pultz. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Jakob Mejač, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, O. 44119 tel. 531-6196; blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved; programski odbor Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Jakob Mejač, Zdenka Zakrajšek, Stane Gerdin, Srečko Gaser, Marinka Hočevar; oderski mojster France Jenko, arhivar Srečko- Gaser, bara Lojze Mohar, France Ka-stigar, Polde Zupančič, kuhinja Rezka Zupančič, reditelja France Stanonik in Peter Trpin, knjižnji-čar France Jenko, športni referent Peter Dragar; nadzorni odbor Milan Zajec, Lojze Mohar in France Zalar. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA”
Predsednik Frank Kokal, podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Sylvia Evatz, 430 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel. 486-9934, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odbor:	Edward
Leskovec, Louis Stavanje, Jennie Hrvatin. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu. 20713 Recher Ave. Euclid, O.
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Stanley Pockar, finančni tajnik Frank Bavec, blagajnik Michael Dancull, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopisovalni tajnik Emil Martinsek, 4365 W. 155 St., 941-7085, nadzorni odbor John Taucher, Joseph Trebeč, Henry Bokal. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Dan Chesnik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf.
Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.; 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, John Burjak. Seje za 1. 1970 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer.— KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1-1876; blagajnik Anton Jerak zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lavšin, Mary Branisel, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik John Adams; tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John Evatz, Gospod, odbor: Ed Leskovec. Preds., Ray Bradač, Frank L. Kozlevčar
Direktorij: S, J. Kasunic, Al Pestot-nik, Joe F. Petrie, Jr,, John Troha. Upravnik (Poslovodja); Charles Starman — Tel.; 531-9309; Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave.. Euclid. Ohio.
SLOVENSKI DOM
15810 Holmes Ave.
Častni predsednik John Habat; predsednik Edward Kocin; podpredsednik John Habat; tajnik Al Marn, 725 E. 156 St. tel. 681-6650; blagajnik Joe Ferra; zapisnikar Frank Hren; nadzorniki Ciril Štepec, Anton Nemec, Mary Okicki; gospodarski odbor Stanley Spilar, August Dragar, Matevž Tominec; odborniki Joe Somrak, Tony Godec, John Trček in Joe Lipovec. Upravnik John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Jennie Trennel, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: John J. Prince, Joe Muzic, Tony Primc, poslovodja Fred Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt. Jennie Primc in Ann Žele. Telefon: 481-5378.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, in Anton Kaplan, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odbor-
niki Andrew Rezin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-IKOVEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Angela Magovec. taj. Stella Mahnič, blag. in zaois. M^r, Taucher. nadzornice: Anna Krese-vic, Angela Magovec in Josenhine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. CTair
Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Može Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razng prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik: Mate Resman; Podpredsednika:	Peliks Breznikar,
Branko Pogačnik; Tajnik:	Vili
Zadnikar, 6920 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga. Berta Lobe; Odborniki: Frank Blatnik, Jože Cah, Ivan Hočevar, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc, Jože Leben, Emil Mauser, Edward Podržaj, Stanko Frisian, Jože Žnidaršič. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič; Duhovni vodja: Rev. Jože Palež.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
mm-
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
e za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.

-
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Dlinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(lce) v naši okolicL
IME ..................................................
NASLOV ...............................................
MESTO ................................................
DRŽAVA ............................... CODE

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave:	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov; ..............................
Moj novi naslov;
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO