Glasilo Jugoslovanskega utlteljstva V8© spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 40-— K pol leta .... 20-— „ četrt leta .... 10 — „ posamezna številka po 80 vin. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine Se 45 K. Za ozuaniia je plačati od enostolpne petit-vrste, ie se tiska enkrat . . 90 vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ trikrat . . 50 „ za nadaljnja o vrstenja od petit-vrste po 40 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Telefon nredništva štev. 312. Članstvo Zaveze jugoslovanskega uči-teljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljaU samo na naslov: Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubljani, Mestni trg št. 17/IIL Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini, reg. z. z o. zavezo. Poziv k pristopu. Jugoslovansko učiteljstvo je storilo zopet važen korak v ojačenje svoje gospodarske organizacije. Ustanovilo je pod zgornjim imenom zadrugo, katere namen je: ustanovitev in vzdrževanje zdraviliškega doma v Rogaški Slatini predvsem za zadružnike, pa tudi za druge zdraviliške goste; po potrebi tudi ustanavljanje enakih domov v drugih zdraviliščih in ko-oališčih kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor je že poročal „Učit. Tov." v svoji 21. štev., je okrožno trgovsko sodišče v Celju odobrilo pravila te zadruge. Začasno načelstvo se pogaja za nakup skoraj nove, najmodernejše opremljene hiše s 17 sobami in bo kupna pogodba v najkrajši dobi sklenjena. S tem vabimo vse tovariše in tova-šice širom naše države, da prijavijo svoj pristop k tej za osamosvojitev našega stanu velevažni zadrugi ter jih opozarjamo na § 3. zadružnih pravil. Opravilni delež znaša 1000 K (250 dinarjev), ki se ga more plačati hkratu ali v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 100 K. Vsak zadružnik plača tudi pri vstopu vstopnino v znesku 20 K. Prijave se naj pošiljajo začasnemu poslovodji zadruge, šolskemu ravnatelju Antonu Gnus na Dolu pri Hrastniku, ki da vsakemu priglasitelju potrebno število položnic na razpolago. Ko bo priglašenih primerno število članov zadružnikov, skliče se rrvi redni občni zbor, ki izvrši volitve načelstva in nadzorstva v smislu zadružnih pravil. Pravila Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini, registrovane zadriige z omejeno zavezo. L Tvrdka in sedež zadruge. § 1. Tvrdka se glasi: Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini, registrovana zadruga z omejeno zavezo. . jp* Zadruga ima svoj sedež v Rogaški Slatini in ie ustanovljena na nedoločen čas. H. Namen zadruge. § 2. Narnen zadruge je ustanoviti in vzdrževati v Rogaški Slatini zdraviliški dom za zadružnike v prvi vrsti, potem pa tudi za druge kopališke goste. Po potrebi ustanovi zadruga enake domove tudi v drugih zdraviliščih in kopališčih kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. m. Članstvo. § 3. Zadružniki lahko postanejo učitelji in njihove žene, oziroma vdove, učiteljice in učiteljska društva. člani zadruge morejo biti le tisti učitelji in takih učiteljev žene, učiteljice in učiteljska društva, ki so člani Zaveze jugoslovanskega učitelj-stva v Ljubljani, oziroma Unije jugoslovanskega učiteljstva v Beogradu. Število zadružnikov je neomejeno. § 4. Da postane kdo zadružnik je potrebno:, a) lastnoročno podpisana brezpogojna pristopna izjava, b) sklep načelstva, da se dotičnik kot zadružnik sprejme. § 5. Naselitve mera vodi« natančen zapisnik (re- ; ®ster) vseh članov, v katerega se vpiše tekoče i število, znesek deleža, ime, priimek, stan in bivališče zadružnika, dan vstopa, dan odpovedi in čas izstopa. § 6. Članstvo neha: 1. z odpovedjo, ki se mora izvršiti vsaj do 30. junija vsakega poslovnega leta, identičnega s koledarskim letom, izstop velja potem koncem poslovnega leta; 2. v slučaju smrti; tu preneha članstvo koncem poslovnega leta, v katerem je zadružnik umrl; 3. z izključenjem iz zadruge po sklepu načelstva. Zadružnik se sme izključiti: a) ako podkopava zadrugi kredit in dobro ime, b) ako ne izpoljnjuje dolžnosti določenih mu v teh pravilih, c) ako ni več zmožen plačila ali pa se mu odtegne samostojno oskrbovanje lastnega imetja. Zadružnik, ki ga je izključilo načelstvo, ima pravico do pritožbe na občni zbor, ki v takih slučajih sklepa končnoveljavno o izključenju. § 7. Zadružnik, ki je iz zadruge izstopil ali ki je bil izključen, nima do rezervnega sklada in drugega imetja zadruge nobene pravice. Delež se mu izplača v isti višini, kakor je postavljen v bilanco poslovnega leta, katerega je izstopil ali bil izključen. §8. Vsak zadružnik ima pravico: 1. prihajati k občnim zborom ter se udeleževati posvetovanja, glasovanja in volitev. 2. posluževati se zadružnih naprav na podlagi tozadevnih določb. 3. biti deležen na poslovnem dobičku po določbah teh pravil. § 9. 1. da izpoljnjuje določbe teh pravil in na podlagi njih sestavljenega poslovnika, 2. da ne nasprotuje koristim in sklepom zadruge, 3. da sip ridobi po vsaj en zadružni delež in tega plača kakor je predpisano, 4. da vplača takoj pri vstopu enkrat za vselej v rezervni sklad 20 K pristopnine, 5. da jamči za obveznosti zadruge z enkratnim zneskom deleža (omejena zaveza). IV. Organi zadruge. § 10. Organi zadruge so: 1. Načelstvo, 2. nadzorstvo, 3. občni zbor. Načelstvo. § 11, Načelstvo zastopa zadrugo pri sodniji in iz. ven sodnije. Načelstvo je sestavljeno iz načelnika, njegovega namestnika, tajnika in dveh članov. Načelstvo se voli na občnem zboru za dobo dveh let ter se že pri volitvi doioči načelnik, njegov namestnik in tajnik. Bivši člani načelstva se smejo po končani poslovni dobi spet voliti. Načelstvo legitimira zapisnikar občnega zbora. Načelniku in tajniku se sme za njiju trud in posel priznati nagrada, ki jo določi občni zbor. § 12. Za zadrugo podpisujeta načelnik, oziroma njegov namestnik in eden član načelstva, in sicer na ta način, da postavita podpisatelja zraven tvrdke zadruge svoja podpisa. § 13. Načelstvo vodi vse posle zadruge z ozirom na obstoječe zakone, pravila, poslovnik in sklepe občnih zborov ter mora svoje posle vestno in marljivo izvrševati in vedno upoštevati korist zadruge. § 14. § 24. O zadevah, spadajočih v delokrog načelstva, sklepa načelstvo na sejah, ki jih skliče in jim j predseduje načelnik, oziroma namestnik. Za ! sklepčnost sej je potrebna vsaj navzočnost treh članov načelstva, ki sklepajo z nadpolovično večino. Vsi sklepi se vpišejo v sejni zapisnik in podpišejo od navzočih članov načelstva. § 15. Člani načelstva, ki svoje dolžnosti zanemarjajo, jamčijo zadrugi osebno in solidarno za vso, vslcd njihove malomarnosti nastale škode. Nadzorstvo. § 16. Nadzorstvo obstoji iz pet članov, ki si volijo iz svoje srede predsednika in njega namestnika. Nadzorstvo voli občni zbor za dobo dveh let. Služba nadzorstva je častna in ne dobijo člani nadzorstva nobene nagrade Glede malomarnosti članov nadzorstva veljajo iste določbe kakor za načelstvo (§ 16. teh pravil). § 17. Člani nadzorstva ne smejo biti obenem člani načelstva, tudi r.e uradniki pri zadrugi. § 18. Seje nadzorstva skliče redno vsak četrt leta, izredno v slučaju potrebe predsednik nadzorstva, oziroma njegov namestnik, ki jim predseduje. Razen tega mora sklicati tudi izredne seje, če to zahteva večina članov nadzorstva ali načelstva. Seje so sklepčne, če je navzoča nadpolovlčna večina članov nadzorstva, sklepa se z nadpolovično večino navzočih. Sklepi se morajo vpisati v sejni zapisnik, ki ga morajo podpisati vsi navzoči člani nadzorstva. § 19. Nadzorstvo nadzoruje vse zadružne posle. Ono lahko zahteva vsak čas od načelstva natančno poročilo o poslovanju zadruge, mora najmanj Jvakrat v letu pregledati vse knjige, spise, blagajino stanje ter vse imetje zadruge. Nadalje mora pregledati letni račun, bilanco in predloge glede čistega dobička in izgube ter o tem poročati občnemu zboru. Nadzorstvo mora sklicati občni zbor, ako to zahteva korist za druge. § 20. Nadzorstvo je pooblaščeno zastopati zadrugo pri sklepanju pogodb z načelstvom in voditi na podlagi sklepa občnega zbora tožbe s posameznimi člani načelstva ali z vsem načelstvom. V tožbah proti nadzorstvu zastopajo zadrugo od občnega zbora voljeni pooblaščenci. § 21. Nadzorstvo ima pravico člane načelstva do določitve občnega zbora, ki se mora nemudoma sklicati, začasno odstaviti ter vse potrebe glede poslovanja zadruge do občnega zbora ukreniti. Občni zbor. § 22. Zadružniki, oziroma zadružnice izvajajo svoje pravice tičoče se poslovanja, pregledovanja bilance ter razdelitve čistega dobička in izgube, na občnem zboru. Vsak zadružnik ima toliko glasov, kolikor ima deležev, vendar ne čez pet glasov. Zadružniki se smejo dati na občnem zboru zastopati. Zastopniki se morajo izkazati s pismenimi pooblastili. En zastopnik pa ne more zastopati več kot pet deležev. Kakor zgoraj so tudi tu moški m ženske enakopravni. § 23. Občni zbor skliče načelstvo. V slučaju zakas-nelosti in posebnih, po zadružnem zakonu ali po teh pravilih določenih slučajih sme nadzorstvo sklicati občni zbor. Razen v zadružnem zakonu in v teh pravilih naveaenin siučajlii se ir.cra cbčn' zbor sklicati, če to zahteva korist zadruge. Občni zbor je sklepčen, ako je zastopanih , vsaj ena petina zadružnikov. Vsak občni zbor se j mora zadružnikom vsaj 14 dni popreje v listu | »Učiteljski Tovariš« naznaniti ter mora vabilo, biti podpisano od sklicatelja. Vabilo mora vsebovati namen, kraj, uro in j dnevni red občnega zbora. Ako bi prvi sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki }e sklepčen ob vsakem številu zastopanih zadružnikov. To je treba v razglasu občnega zbora vedno izrečno pripomniti. § 25. Redni občni zbor se mora vršiti v teku prvih štirih mesecev po končanem poslovnem letu. Glavni predmeti razprave so v prvi vrsti letni račun in bilanca ter razdelitev dobička in izgube. § 26. Občnemu zboru predseduje načelnik, oziroma njegov namestnik. Če sta oba zadržana predseduje najstarejši odbornik. Predsednik imenuje zapisnikarja in potrebno število skrutinatorjev. § 27. Pri volitvah se glasuje z glasovnicami. Volitev z vzklikom se vrši le tedaj, ček do tak način volitve predlaga in na poziv predsednika nihče ne ugovarja. § 28. Sklepi občnega zbora so veljavni, če se je občni zbor pravilno sklical in se je pravilno sklepalo. Da so sklepi veljavni je treba, da glasuje nadpolovična večina navzočih zadružnikov za nje; sklepi glede izpremembe in dopolnitve pravil, | glede izključenja kakega zadružnika, glede od-stavljenja načelstva in nadzorstva ali posameznih članov načelstva in nadzorstva ter glede razdru-ženja ali likvidacije zadruge so le tedaj veljavni, , če zanje glasuje tričetrtinska večina navzočih zadružnikov. Razentega je sklep glede razdruženja in likvidacije zadruge le tedaj veljaven, če se je v dneh, v ta namen tekom 14 dni zaporedoma sklicanih občnih zborih s tričetrtinsko večino sklenil. Sklepi občnih zborov se morajo vpisati v zapisnik občnih zborov, ki ga podpišejo predsednik, zapisnikar in en član skupščine in ga sme pregledati vsak zadružnik in državna oblast § 29. Razen o zadevah že omenjenih v teh pravHih se sklepa na občnem zboru posebno: 1. O izpremembi pravil, 2. o potrdilu, oziroma izpremembi in dopolnitvi poslovnika, 3. o razdruženju in likvidaciji ~adruge, 4. o pridobitvi, prodaji in obremenjenju zadružnega posestva, oziroma poslopij, 5. o potrditvi najemninskih in drugih pogodb, ki nalagajo zadrugi večkratne dolžnosti, 6. vrši se volitev načelstva, nadzorstva in pooblašečncev za tožbe proti članom načelstva in nadzorstva, 7. o pravnem postopanju napram članom načelstva in nadzorstva, 8. o odstavljcnju članov načelstva in nadzorstva od njih poslov, 9. o razsodbi prepirov glede razlaganja pravil in prejšnjih sklepov občnih zborov, 10. o razsodbi vseh proti poslovanju načelstva ali nadzorstva vloženih tožb, 11. o izključenju članov, 12. o podelitvi odveze načelstvu glede poslovanja, 13. o določitvi zneska do katerega sme zadruga najeti posojilo, 14. prebere se poročilo o izvršeni reviziji. V. Razglasi. § 30. Javr.e 02'ase zadruge podpišeta ped tvrdko zadruge načelnik, oziroma njegov namestnik in en član nadzorstva. Razglasi listu »Učiteljski Tovariš«. se morajo objaviti v VL Sredstva zadruge. Deleži. § 31. Vsak zadružnik si mora pridobiti vsaj en delež po 1000 kron, ki ga vplača takoj ali v mesečnih zaporednih obrokih po 100 kron. Vsak član lahko vzame več deležev. Rezervni zaklad. § 32. Ustanoviti se mora rezervni zaklad za pokritje primanjkljajev pri bilanci. Rezervni zaklad se nabira, iz vplačanih vstopnin in pa iz 50% letnega čistega dobička, dokler rezervni zaklad ne naraste do visokosti vseh zadružnih deležev. Na tej višini se mora rezervni zaklad ohraniti. VII. Poslovanje. § 33. O načinu, kako delovanje vse zadruge in posameznih panog urediti, razširiti in omejiti, določa občni zbor. VIII. Knjigovodstvo, § 34. Poslovno leto se začne s prvim januarjem in se konča z zadnjim decembrom. Načelstvo mora koncem vsakega poslovnega leta: 1. napraviti skupno z nadzorstvom natančno inventuro, 2. skrbeti za sklep zadružnih knjig. § 35. Knjigovodstvo, sklep zadružnih knjig, letnih računov ter sestava bilance se mora pravilno po trgovskih načelih izvršiti. Do 15. marca po preteku vsakega poslovnega leta mora načelstvo nadzorstvu predložiti: 1. prometno bilanco iz katere so ravzidni vsi dohodki in izdatki preteklega leta, letni račun o dobičku in izgubi, 3. bilanco vsega zadružnega imetja. § 36. V bilanci morajo biti ločena navedena: A. Aktiv'a. 1. Denar v gotovini, 2. terjatve zadruge po njih različnih vrstah in njihovi začasni vrednosti, 3. nepremičnine (posestva in poslopja) po knjižnji vrednosti z letnim odpisom najmanj 2%, 4. stroji po odpisu 10% na leto, 5. oprava in orodje po odpisu 15% na leto, 6. pohištvo po odpisu najmanj 10% na leto, 7. drugo imetje zadruge kvečjemu v vrednosti stroškov pridobitve. B. Pasiva. 1. Tirjatve zadružnikov (deleži, zapadle deležne obresti in zapadle dividende), 2. rezervni zaklad, 3. opravilni zaostanki, 4. zadružni dolgovi po njih raznih vrstah, 5. morebitni še nepokriti opravilni stroški. Prebitek aktiv čez pasiva je dobiček, prebitek pasiv čez aktiva je izguba. Dobiček ali izguba se mora koncem bilance posebej navesti. § 37, Letni -ačun in bilanco mora nadzorstvo n« podlagi inventure, sklenjenih knjig in knjižnih izvlečkov pregledati. Letni račun in bilanca se tekom 8 dni pred občnim zborom razložita v zadružni pisarni, da ju more vsak zadružnik pregledati, ter se s poročilom nadzorstva predložita občnemu zboru. Odobreni letni račun in bilanca se razglasita v listu »Učiteljski Tovariš«. § 38. Letni čisti dobiček se razdeli sledeče: 1. 50% dobi rezervni zaklad, dokler ni dosegel vsote vssh deležev, 3. 30% se razdeli med zadružnike po razmerju vplačanih deležev. 3. preostanek se obrne po predlogu nadzorstva in sklepu občnega zbora v korist zadruge. Ako bi so koncem leta izkazala izguba se ta pokrije: 1. z rezervnim zakladom, 2. z deleži. Ako bi rezervni zaklad in deleži ne zadostovali, se ravua po določilih zakona z dne 9. aprila 1873. Ravno tako se ravna v slučaju konkurza. IX. Razdruženje in likvidacija. § 40. Razdruženje in likvidacija se izvršita po določbah zadružnega zakona. X. Zadružna zveza. § 41. Zadruga pristopi kot članica k Zadružni Zvezf v Celju. Predsednik Zadružne Zveze, oziroma ' njega pooblaščeni zastopnik in revizor imata pravico se s posvetovalnim glasom udeleževati občnih zborov. """""" XI. Končna In predhodna določila. § 42. Vse prepire o razlaganju posameznih točk teh pravil, kakor tudi poznejših sklepov občnih zborov razsoja občni zbor. ! -, § 43. Člani prvega načelstva, ki jih legitimujejo ta pravila so: Gnus Anton, šolski ravnatelj na Dolu pri Hrastniku; Luka Jelene, ravnatelj meščanske šole v Ljubljani; Kecelj Alojzij, učitelj, Ljubljana: Gangl Engelbert, višji šolski nadzornik v Ljubljani; Dostat Rudoli, strokovni učitelj v Ljubljani. V Ljubljani, dne 24. marca 1920. IV. D.: Pragmatika državnega urad-ništva in uvrstitev nčiteljstva v isto. Kakor poročamo na drugem mestu, so došla o uvrstitvi učiteljstva v pragma-tiko iz Beograda poročila, ki razburjajo srbsko učiteljsko javnost in vzbujajo nezaupanje do uvrstitve. Odsek je baje zaključil svoje delo in uvrstil tudi učitelj-stvo. Stanovsko glasilo srbskega učiteljstva poroča: delegat prosvetnega ministrstva tov. Sokolovič kot zastopnik učiteljstva ni prisostvoval delu in mu ni bila dana prilika do sodelovanja v odseku. To je vsekakor pogreška, ki je princi- j pijelne važnosti. Zahteva učit. organizacij ! mora ostati slejkoprej na stališču, da zahtevajo sodeiovanje učiteljstva po svojih zastopnikih v takih zadevah. Brez sodelovanja ni odobritve takega postopanja! Izražamo upanje, da se bodo srbske učiteljske organizacije še tesneje držale tega principa, saj je njih predsednik in delegirani zastopnik prosvetnega ministrstva tov. Sokolovič nam podal v Ljubljani ta princip kot geslo bodočega (Jdruženja jugoslovanskega učiteljstva: „Ničesar brez nas in proti nam!" Z druge strani smo prejeli poročilo, da se je odsek bavil zgolj z ureditvijo točk gmotnega značaja za zopetno začasno regulacijo in o izdelavi definitivne pragmatike ni govora. Vsekakor je vez z Beogradom še prerahlega značaja in je želeti, da jo kongres utrdi. O 25% povišanju draginjskih doklad učiteljstvu Slovenije še do danes ni ofi-cielnega poročila. Predsedstvo Zaveze je odposlalo na prosvetno ministrstvo, našemu zastopniku v odseku tov. Sokoloviču, predsedstvu odseka za izdelavo pragmatike, posameznim članom, nekaterim našim ministrom, Udruženju i. dr. sledeče zahteve za uvrstitev v službeno pragmatiko državnega uradništva: Čl. 1. Vsi stalni in začasni učitelji na javnih narodnih šolah so državni uradniki in so podvrženi določbam službene pragmatike. Čl. 2. Vsi službeni prejemki stalnega in začasnega učiteljstva, osnovnih, nadaljevalnih, stro-kovno-osnovnlh (meščanskih) In špecialnib šol, strokovnih učiteljev na učiteljiščih, vadnlšklh učiteljev, učiteljic ženskih ročnih del, otroških vrtna-rlc in vsem tem kategorijam enakih, prejemki upokojenega učiteljstva in preskrba učiteljskih vdov in sirot popolnoma odgovarja tozadevnim določbam za državno uradništvo, za katere se zahteva analogna izobrazba ter se s prejemki tega tudi avtomatično regulirajo. Sorazmerno z vsakokratnimi poviški aktivnega učiteljstva se zvišujejo prejemki že vpoko-| jenega učiteljstva. Najnižja stopnja za učitelje osnovnih šol in ; enake je kategorija državnega uradništva, ki od-j govarja stopnji z dovršeno srednjo šolo. Nekvalificirano učiteljstvo na osnovnih šolah In enakih uživa prejemke kot uradniški pripravniki iste kategorije, v katero spada učiteljstvo na i šoli, kateri so prldeljenl Najnižja stopnja za stalne učiteljice ženskih ' ročnih del, otroške vrtnarice in enake, je katego-| rija državnega uradništva, ki odgovarja stopnji z j dovršeno strok. osn. (mešč.) šok), oz. z dovrše-! nlmi 4 razred> srednje šole. V to vrsto spadajoče, začasno nameščene osebe Imajo enake dohodke, kakor državni uradniški pripravniki iste kategorije. Čl. 3. Redni (strokovni) učitelji strokovno-osnovuih (meščanskih) šol dobivajo za 30% višjo temeljno plačo, kakor jo imajo učitelji osnovnih šol z isto službeno dobo. Ta povlšek je s temeljno plačo vred všteveu v pokojnino. Pri določitvi čl-novnlh razredov, pri napredovanju v višjo plačilno stopnjo in za določitev pokojnine se vračunajo vsa službena leta, prebita na osnovnih šolah. Čl. 4.Redni učitelji na specialnih šolah (soci-alno-skrbstvenlh: za slepce, gluhoneme, slaboumne i. dr. ), ki so strokovno usposobljeni in nameščeni na kakem takem zavodu, prejemajo doklade, plače in udobnosti kakor (strokovni) meščanski učitelji. Poleg tega veljata dve In pol leti službe na zavodu za tri službena leta. Čl. 5. Vadniškl učitelji uživajo enake udobnosti kot strok.-osnovni (meščanski) učitelji, ne oziraje se na to, ali imajo usposobljenost za meščanske šole ali ne. Čl. 6. Enako se uvrste učitelji, ki Imajo poleg usposobljenosti za osnovne šole tudi strokovno usposobljenost za poučevanje posameznih predmetov za višje organizirane šole in so stalno na- meščeni na učiteljišču, strok.-osnovni (meščanski) šoli ali kaki specialni šoli ter poučujejo isti predmet (tuje jezike, telovadbo, glasbo in enako). Čl. 7. Do avtomatičnega napredovanja ln pokojnine Imajo pravico le redni učitelji, stalne vrtnarice in stalne učiteljice ženskih ročnih del. Popolno pokojnino dosežejo učitelji narodnih šol enako kot ostali drž. uradniki, v kolikor šolski zakon ne odreja manj. V pokojnino in napredovanje se računa tudi služba pred usposobljenostjo. Kdaj postane učitelj *redni učitelj« ln določila o stalnosti obsega šolski zakon. Čl. 8. Redni učitelji osnovnih šol, ki so dodeljeni v službovanje na strokovno-osnovne (meščanske) in specialne šole, dobivajo poleg svojih prejemkov kot redni učitelji osnovnih šol še 15% poviška svoje temeljne plače, ki pa ni vračunljiv v pokojnino. Čl. 9. Potovalni učitelji in učiteljice ženskih ročnih del, ki poučujejo na večih šolah, prejemajo potnino po predpisih za državne uradnike istega činovnega razreda. Čl. 10. Pomožni učitelji za posebne strokovne predmete na osnovnih šolah in pomožni učitelji za posamezne strokovne predmete na strokovno osnovnih (mešč.) in specialnih šolah dobivajo nagrado po urah, kakor določajo tozadevne naredbe. Čl. 11.Upravitelji narodnih šol, izvzemši otroške vrtce, prejemajo opravilne doklade, ki ve stalnim upraviteljem vračuna v pokojnino. Opra-vilnina znaša do trirazrednice letnih 300 dinarov, za vsako vzporednico, oziroma vsak naslednji razred, po 50 dinarov na leto. Upravitelji strok.-osn. (meščanskih) in Specialnih šol dobivajo za 30% zvišano opravilnino, vračunljivo v pokojnino.. Učitelji, ki začasno nadomeščajo upravitelje narodnih šol, prejemajo upraviteljsko nagrado v izmeri opravilne doklade za dotično šolo, ki ni vračunava v pokojnino. Upraviteljice otroških vrtcev prejemajo opravilno doklado letnih 150 dinarov. Od treh razredov naprej se opravilnina zvišuje sorazmerno z opravilnino ostalih narodnih šol. Za vodstvo internata pri specialnih zavodih prejema upravitelj poleg gori omenjene opravilne doklade še posebno doklado, ki se vračuna v pokojnino. Višino te doklade določa naredba, ki govori o organizaciji tega šolstva. Čl. 12.Učlteljice so v plači popolnoma enake z učitelji. Čl. 13. Za učitelje vseh vrst narodnih šol veljajo isti pokojninski predpisi, kakor za ostale državne uradnike, v kolikor šolska zakonodaja ne odreja drugače. Čl. 14. Za disciplinarno postopanje napram učiteljstvu narodnih šol veljajo isti disciplinarni predpisi kakor za ostale državne uradnike, v kolikor šolska zakonodaja ne odreja drugače. Čl. 15. Državnim uradnikom se računajo za slučaj vstopa v učiteljsko službo, ako so sicer izpolnili predpisane pogoje, vsa službena leta, dosežena v drugih strokah. Učiteljem, ki preidejo v druge kategorije državne službe, se računa v no-kojnino in napredovanje čas, ki so ga prebili v učiteljski službi. Ves čas, ki so ga prebili učitelji narodnih šol v vojaški službi, se šteje brez prikrajšave v učiteljsko službeno dobo in napredovanje. Učiteljem, ki so službovali na zasebnih šolah s pravico javnosti, a so sprejeti v stalež državnega učiteljstva, je všteti v pokojnino in napredovanje tudi službena doba na zasebnih šolah. Čl. 16. Za učiteljske dopuste veljajo isti predpisi pot za državne uradnike in se izvedejo naredbenim potom, kolikor jih ne določa šolska zakonodaja, Čl. 17. Kadar se učitelj prvič uvede v službo, se zapriseže kakor ostali državni uradniki. Čl. 18. Plače, pokojnine, nagrade, stanarino, potnino in selitvene stroške dobivajo učitelji narodnih šol iz državne blagajne. Učiteljstvu nakazuje njegovo plačo pokrajinska šolska oblast. Ta oblast je tudi odgovorna za hitro nakazovanje in redno plačevanje. Učitelju narodnih šol pripadajo isti selitveni stroški, kakor drugim uradnikom istega činovnega razreda. Prehodna določba: Vse dosedaj pridobljene pravice ostanejo prizadetim osebno ohranjene. Čl. 19. V kolikor predpisov službene pragmatike ni mogoče izvajati za učiteljstvo, jih izpopolnjuje šolska zakonodaja. _ Združitev proletarijatavFran-• • • ciji. Dne 25. maja t. 1. se je združil ves francoski proletarijat v eni organizaciji. V razumevanje zgodovinskega dogodka poročam kratko sledeče: Francoski proletarijat, duševni kakor telesni delavci, je organiziran po strokah v sindikatih t. j. društvih brez politično strankarske tendence, z edinim ciljem: varstvo pro-letarijata in izboljšanje njegovega položaja. (O sindikatih smo v „Tovarišu" či-tali že prav lepe članke). Moč je seveda le v združenju. Zato so se sindikati združili v os red. organizacijah. Delavci so si ustanovili svoje „Generalno udruženje dela" (Confédération Générale Travail = C. G. T.) t. j. centrala vseh delavskih sindikatov. Čeprav strokovna, je v tesni zvezi z edino proletarsko stranko v vseh deželah — s socijalistično, ki tudi v istini edina podpira v parlamentu in drugod njegove interese. Na drugi strani so imeli tudi duševni delavci centralo svojih orga- nizacij, ki je obsegala 65 sindikatov (uradniških, ljudsko-, srednje-, visokošolskih učiteljev). Posamezni sindikati med temi so že zdavnaj stremili za združenjem z delavskimi sindikati. Glasovali so že ope-tovano v svojih sindikatnih zborovanjih za priklopljenje, a do resnične združitve ni moglo priti, ker je pač večina sindikatov še nasprotovala združitvi s socijali-stičnim delavstvom. Francoski „demokra-tizem" vendar preveč izrablja svoj proletarijat, zato se temu (in tudi duševnemu — ironija?) odpirajo oči. Vedno močnejše je postajalo gibanje, ki je sililo k združitvi vseh proletarcev. Se so posamezni mogli ovirati udruženje, a jasno ie postajalo vedno bolj, da dolgo ne bo več mogoče zavirati naravni proces. Prišel je letošnji maj. V Franciji je začelo delavstvo odločilen boj proti kapitalističnemu izkoriščanju. Ves boj je vodilo „Gener. udruženje dela" (C. G. T.) tako spretno, tako brezhibno, s tako nedoseženo bravuro, da je želo pri širokih slojih prebivalstva lc simpatije. Vlada je sklenila razpustiti C. G. T., a si je pri tolikem članstvu (2M> milijona vseeno premislila. Začelo je zopet kipeti v sindikatih duševnih delavcev; zahtevali so kongres, ki naj takoj izrazi svoje simpatije delavstvu. Kongres je bil sklican na dan 25. maja. Zadnjikrat so še poizkusili nekateri preprečiti združenje. Profesor Pitolet je poudarjal, da obstoja med delavci še vedno neka mržnja proti urad-ništvu, ki ima „bele roke", skrbi ga tudi kaj bi bilo z uradništvom, če razpusti vlada C. G. T. Drugi govornik je izjavil, da gre uradništvo, če se združi z C. G. T. v negotovost. Predlaga pač izraz simpatije delavstva a ne priklopljeuja. Delegat sindikata meščanskošolskega učiteljstva Per-ret je celo izjavil, da bi bil pristop k C. G. T. „izzivanje naroda"(!?). Vse protigo-vornike je posekal ljudskošolski učitelj Glay: „Ogrožajo res naše koalicijsko pravico, ne ogrožajo pa tistih, ki nam na-pravljajo življenje drago! Ali naj se pustimo mirno ogrožati? Vlada pravi, da hoče C. G. T. upostaviti sovjete, smešno, v resnici se bori C. G. T. le proti politični morali." — Z navdušenjem je bil pozdravljen zastopnik C. G. T. „kot zastopnik delavskega razreda" Jouhau«, ko je stopil v dvorano. V krepkih orisih je podal situacijo C. G. T. Med govorom se je obrnil do zastopnikov profesorjev, ki so kazali najmanj volje za združenje: „Vi ste nas učili zgodovino Francije, ali nočete priti nam delavcem na pomoč s svojo inteligenco, s kritičnim duhom, da to kar ste nas učili tudi izkoristimo? Zavračate nasilje. toda ali to ni hčerka nevednosti?" Sledilo je glasovanje. Kot prvi so glasovali učitelji (50 glasov) vsi „za", polovica profesorjev se je odstranila, polovica je glasovala „proti". Izid glasovanja: za združenje 193, proti 30, glasovalo jih ni 78. (Skupno število delegatov 301, zastopali so nad 200.000 organiziranih članov). Tako je danes združen v Franciji v skupni organizaciji C. G. T. ves francoski proletarijat. Nedogledne so gotovo posledice tega. Delavska „masa" je dobila nove tovariše: duševni proletarijat. V boju proti izkoriščevalcem se bodeta podprirala ter izpopolnjevala svoje moči. Na eni strani sila množice (nad 2% milijona organiziranih telesnih delavcev), na drugi strani sila inteligence. Ta dva elementa se sedaj strneta v enotno falango. Ali je sploh mogoče, da ne dosežeta svojih ciljev. B. Ženska domača obrt na Slovenskem. Bivša Avstrija se je kaj malo brigala za žensko domačo obrt na Slovenskem. Edino za čipkarstvo, ki je dajalo v pred vojnem času čipkaricam na Kranjskem in Goriškem za 2,000.000 kron letnega zaslužka — kar je zdaj najmanj 20,000.000 K vredno — se je nekoliko čipkarskih šol ustanovilo. Za drugo žensko domačo obrt ni se brigala, tako je bila docela pozabljena Belokrajina, — akoravno je prosila vsaj za eno šolo — da se otmejo slikoviti narodni motivi, tako so bili pozabljeni kraji posebno mesta in trgi. kjer so izdelavale pridne roke pestre avbe in peče. Osvojili smo se iz stoletnega suženjstva in dihamo zrak zlate svobode. Naša mlada država Jugoslavija ima odprte oči in pravo srce, zato je ustanovila za Slovenijo: „Osrednji zavod za žensko domačo obrt, ki ima svoje učne prostore na Turjaškem trgu, št. 3. Tam se učijo sledeče tehnike: kljekljane in šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, filet in bi-srna dela. Učna doba je dvoletna za vsako tehniko, pouk traja od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne za redne učenke, katere morajo biti vsaj 14 let stare. Šolnine ni, pač pa dobijo vse učenke vse zastonj na razpolago, kar je treba za pouk, toraj vse tvorivo in vse učne pripomočke, vendar ostanejo vsi izdelki last zavoda. Kadar so učenke iz-vežbane že toliko, da se jim lahko zaupa kako delo, dobijo tudi delo na dom, da v izvenšoiskem času lahko izpopolnilo svojo izvežbanost. Tako delo se plača času primerno. Učenkam se bo nudila tudi nadalje potrebna izobrazba v drugih predmetih. Za revne in pridne učenke se bo skušalo dobiti nekoliko štipendij oziroma podpor. Za učiteljski naraščaj se bodo izvežbale inteligentna dekleta, ki morajo biti najmanj 18 let stara, toda brez obveznosti, da se jim služba preskrbi. Ženam in dekletom, katere bi se rade priučile kake tehnike, se bo nudila pirilika, da se jim omogoči pouk v gotovih urah kot hospitantke in nudi tako priliko zaslužka doma. Skrbelo se bo za stalen zaslužek, však šport in diletantizem je izključen. Osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani je pristopen vsem — v mestih in na deželi. Pouk se bo pričel v septembru, kakor na drugih šolah v Ljubljani. Skromna razstava štiri-mesečnega kurza bo pokazala v šolski sobani na Turjaškem trgu št. 3 v II. nadstropju dne 30. junija in 1. julija od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure pop. izdelke v navedenih tehnikah. Takrat in v začetku šolskega leta bo vpisovanje učenk ravno tain. Namen Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani je dvigniti stare ženske domače obrti in vpeljati nove modne tehnike in tako dati priliko dela in zaslužka. konviktu in dijaški kuhinji v Kranju. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda, naj sporoči do 3. julija g. naduč. Mir. Kramerju v Škofji Loki. + Učiteljsko društvo za brežiški in sevnlškl okraj bo zborovalo v četrtek, dne 8. julija t. 1. v Dobovi. Pričetek ob pol 10. uri. Na dnevnem redu je med drugim predavanje tov. Vadnala o čebelarstvu. Radi kosila naj javijo vse šole število svojih udeležencev šolskemu vodstvu v Dobovi vsaj do 3. julija. — Odbor. v Šolske zvezke ima Učit. tiskarna zopet na razpolago in sicer L-1 do L-5, L-11 in L-12. Šolskim vodstvom priporočamo, da jih naročajo za novo šolsko leto že sedaj, ker nI izključeno, da bodo cene radi velikega pomanjkanja papirja pozneje višje. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Učiteljski kongres v Beogradu. Prijave za kongres so končno zaključene in 2. naknadni seznam odposlan v Beograd. Na poznejše zakasnele prijave se ne bomo mogli ozirati. Čim prejmemo legitimacije za znižano vožnjo, jih razpošljemo udeležencem. Ako se je kdo premislil, da ne odpotuje na kongres, naj nas o tem obvesti, da pripade legitimacija eventualno drugemu, ki bi se pozneje odločil. Dnevni red kongresa, ki se vrši dne 17., 18. in 19. julija, je sedaj določen. Odpotujemo po vsej priliki v četrtek dne 15. julija. Iz Ljubljane odhaja osebni vlak ob 4. uri 15 min. zjutraj in prihaja v Zidani most ob 6. uri. Tu bi se nam pridružili ude-ležniki s proge Maribor-Zidanmost. Iz Maribora odhaja osebni vlak ob 3. uri zjutraj, s Pragerskega ob 3. uri 44 min. in prihaja v Zidanmost ob 5. uri 44 min. Udeležniki, ki bivajo ob stranskih progah in nimajo direktne zveze s tem vlakom, bodo pač morali večer poprej v Maribor ozir. Celje, da tam prenoče in odtod odpotujejo 15. julija zjutraj. Potovali bomo skupno, tako se nam bo tudi posrečilo, da dobimo svoje vagone. Za posebni vlak nas je, žal, premalo (150). V Zagreb pridemo po 9. uri dopoldan, v Beograd pridemo drugi dan 16. julija dopoldan. Natančni spored potovanja objavimo v prihodnji štev. Tovariša, za sedaj bi bilo prezgodaj, ker se utegne vozni red še kaj spremeniti. — Kdor potrebuje dopust, naj si ga preskrbi pravočasno. — Strokovno tajništvo Zaveze. Društvene vesti. + Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 1. julija 1920 na ljudski šoli v Ljutomeru točno ob polu 10. uri (novi čas) po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Predavanje tov. Cvetkota: »Kako zmagujemo pismeno dividiranje in tozadevne uporabne naloge«. 4. Paberki iz najnovejše pedagoške literature. Poroča tov. Koprive. 5. Volitev članov društvenega učiteljskega razsodišča in delegatov za Zavezino deleg. zborovanje. 6. Razne stanovske in šolske zadeve. Pol ure pred pričetkom zborovanja je pevska vaja. Skupen obed v gostilni »Triglav«. — Pridite polnoštevilno! — Mavrič t. č. predsednik. + Učiteljsko društvo za Maribor i. b. o. ima svoje redno zborovanje v letošnjem šolskem letu dne 28. t. m. na Vidov dan. Dnevni red je prilično tak: 1. Ob 15. (3.) uri se snidemo na Kralja Petra trcu koncem mostu. 2. Pešizlet preko Studencev w po gozdu ob Dravi v Limbuš. 3. Sestanek v gostilniškem vrtu pri Robiču poleg šole. 4. Kratko zborovanje. 5. Prosta zabava. Tovarišice in tovariši, ki bi se r.e hoteli udeležiti pešizleta, imajo lepo železniško zvezo. Tudi povratek Te z vlakom °b pol 20. (8.) uri prav prikladen za one, ki se ne mislijo muditi dalje časa. V slučaju slabega vremena se snidemo ob 17. (5.) uri v Mariboru v Na-rodnem domu, to pa le, če bi ves dan lilo. Sicer °Pravimo pot v Limbuš in nazaj z vlakom. Prosimo, da se udeležite tega zadnjega letošnjega zborovanja vsi, ki imate smisel za skupnost in tovarištvo. Kadar gre za prireditve organizacije, morajo pasti vsi drugi razlogi. Na svidenje. Odbor. + Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zboruje v nedeljo 4. julija ob 11. dopoludne v Šk. "-°ki. Spored: 1. Volitev v društveno razsodišče. 2 Razgovor o načrtu pravil UJU. 3. Predlogi in Nasveti. Popoludne ob 4. uri je koncert v korist Iz Jugoslavije. — Zakaj nismo priobčili resolucij Ma- rihorsko-velikovšhega društva. Tov. D. !i. je priobčil v „Jugoslaviji" omenjene res'. luci je in pristavlja, da ni doznal, kaj je or!o temu vzrok. Vsa krivda pada sedaj na „Tovariša", oziroma na uredništvo. Ako bi nam bile poslane resolucije v tej obliki, kakor jih prinaša „Jugoslavija", bi jih mi brez pridržka priobčili. Toda glavna točka, zaradi katere smo oddali resolucije vodstvu Zaveze, je črtana v „Jugoslaviji"; to je točka, ki udarja po „U. T." in uredništvu. Izjavljamo, da se načeloma z vsemi točkami resolucije, priobčene v „Jugoslaviji", v polnem obsegu popolnoma strinjamo. posebno pa še s prvo točko, katero stališče smo imeli večkrat priliko zavzeti že v listu samem. Noben list, nobeno glasilo organizacije pa ne priobčuje napadov, ki so naperjeni proti listu samemu, proti vodstvu organizacije in na uredništvo samo. Za kritiko internega urejevanja lista imamo drug forum, v prvi vrsti ie pa naslavljati take kritike na uredništvo samo. Nas se je pa hotelo prisiliti, da priobčimo takoj javno vesti, ki udarjajo po listu samem. Popolnoma napačno je mnenje ne-katernikov, da je urednik plačan rokodelec in podvržen insultom že vsakega posameznika, ki istoveti vsako časnikarsko vest informativnega značaja z načelnim stališčem stanovske politike vodstva organizacije, oziroma s stanovsko politiko samo. O tonu, s katerim se nekaterniki obračajo do uredništva, je obširno poglavje in obsežen uredniški arhiv ter bi lahko mnogo govorili, če bi nas ne bilo sram! Pa to se ne nanaša na zgoraj označne resolucije. — Izprva smo hoteli priobčiti omenjene resolucije in črtati iz njih le poglavje, ki se tiče lista samega. Ker so bile resolucije ena celota, zato smo jih s kritično točko vred izročili vodstvu Zaveze, kakor je upravni odbor to sklenil v enakih slučajih v seji 1. aprila t. 1. Žal le, da upravnega odbornika D. H. ni bilo tedaj ua seji, morda bi tudi on potem priznaval naše stališče. Nekateri, ki so bili tedaj na seji, so opustili svoje opozicionalno stališče. Kritikovati in sodelovati je dvojno stališče! Kdor pride blizu, to uvidi! Pa še nekaj nas je odvrnilo, da nismo „samovoljno" črtali one točke iz resolucij. Nekateri radikalnejši elementi v „Ljubljanskem učiteljskem društvu" so nas razupili kot skrajno absolutistične pri urejevanju lista in tudi pri njih je vsega samo list kriv. Z mirno vestjo konštatiramo, da so redki oni, ki se jim ena ali druga stvar ni priobčila, pač pa priznavamo, da je eno ali drugo precej zakasnelo, to pa često zaradi jako tesno odmerjenega prostora ali pa iz tehniških vzrokov. Zato se nam zde zelo neumestne grožnje, ki že v zadnjem času spremljajo sjcoro vsak rokopis. Na račun naše prevelike liberalnosti pri urejevanju lista se je pričelo razširjati napačne pojme o demokratizinu ter se jemlje uredniku vsako lastno mnenje. Na račun naše prevelike liberalnosti se pa hoče v zadnjem času spravljati v list tudi članke in notice, ki imajo zgolj ta namen, da širijo med učiteljstvom nezadovoljstvo in nezaupanje do vodstva lastne organizacije, do lista in do uredništva. Izmed vseh onih, ki danes kritikujejo list in vodstvo organizacije, je le malo sotrudnikov; izmed vseh onih pa, ki širijo nezaupanje in nezadovolj stvo do vodstva organizacije in do uredništva lista, pa ni nobenega sotrudnika!! — Da se povrnemo k resolucijam! Dva dni, preden so bile omenjene resolucije priobčene v „Jugoslaviji", je urednik „Uč. Tov." govoril s prdsednikom „Zaveze", ako je vodstvo kaj sklepalo v zadevi resolucij. Predsednik „Zaveze" mu je pojasnil, da načelno ni nasproten resoluciji in naša organizacija že v tej smeri deluje, o priobčitv: pa vodstvo še ni sklepalo. Glede priobčevanja napadov na list, se uredništvo in vodstvo Zaveze drži stališča, ki ga je zavzel upravni odbor na seji 1. aprila 1.1. Resolucije meni predložiti tudi delegaciji v razpravo. Glede „Slomškove zveze" se drži sklepa vodstva in upravnega odbora, ker bo nje obstoj stalno ogrožal stanovsko slogo v skupni organizaciji in bo ta organizacija tudi kot kuliurno-bojna organizacija izkušala vedno posegati v delokrog strokovne organizacije, če njenim voditeljem ne bo prijala kaka stvar. Resolucij nismo priobčili zgolj iz navedenih vzrokov; kar se tiče bodoče stanovsko politiške smeri, ji ne oporeka nihče ter smo si v programu edini." Uredništva — Učiteljske deputacije o priliki re-gentovega obiska. Vse naše organizacije (okr. društva itd.) nai se po deputacijah predstavijo regentu in sicer v onih krajih, ki so najbližji njegovemu posetu tako: Ljubljana, Kranj. Radovljica, Bled. Celje. Maribor itd. — Deputacije se morajo prijaviti okr. glavarstvom. — Vodstvo Zaveze. — Fraze, pleve in limonada. Pišejo nam: „Slovenec", torej list, ki ga pišejo in urejajo duhovniki in ki mu je sotrud-nik tudi ljubljanski škof, prijavlja v nedeljski številki infamno notico „Razočaranje". kjer po znani maniri prejšnjega urednika „Slov. Učitelja" kateheta Čateža mesari poročilo nadzornika Gangla z uradne konference ljubljanskega učiteljstva. „Slovencu" je to poročilo — fraze, pleve in limonada! Bodi! Toda mi, ki smo bili navzoči na konferenci, smo čuli, da je nadzornik Gangl med preobrazniki človeštva, ki so dali vekovom obliko in i smer. imenoval tudi božanstveni, epo-I halni pojav Kristusov! In sedaj pride list : Kristusovih namestnikov in služabnikov , ter meče Kristusa in njegov nauk med i fraze, pleve in limonado! Ali ni to bogo-! skrunstvo, ki ga katoliški časopis prosto-| dušno razglaša? Kaj se bi zgodilo z nami, i ako bi Kristusu metali v svetost njegovih i naukov fraze, pleve in limonado?! — Nadzornik Gangl je v svojem poročilu poudarjal, da moramo biti sami prešinje-ni s krepostmi in čednostmi, predvsem pa inora v nas živo koreniniti jugoslovanska državna misel, sicer ne moremo mladini tega dati, kar od nas zahteva narod in domovina. A „Slovenčevemu" dopisniku so tudi kreposti m čednosti z jugoslovansko državno mislijo vred — I fraze pleve in limonada! Verjamemo! | Strast, ki pretresa klerikalcu srce, bruh-| ne na dan v pravem izrazu, čeprav o-j skrunja Boga in kaže svoje breznarodno j in nekrepostno mišljenje! iz jx>dle duše ne more nič drugega kakor podlost! — Izjava. Ker sva prišla brez svoje vednosti v „kompromisno listo" in bila torej izvoljena potom kompromisa, o katerem nisva ničesar vedela, v stalni oz. knjiž. odbor, izjavljava tem potom, da se nikakor ne strinjava s sedanjo taktiko ! takozvane opozicije in odlagava ti častni j mesti. — Fran Marolt, Alojzij Novak. — Uvrstitev učiteljstva v pragmatiko i državnega uradništva. Na drugem mestu j govorimo že o tej uvrstitvi. Tu prinaša-| mo poročilo o uvrstitvi, kakor ga priob-| čuje „Narodna Prosveta", po svojih in-| formacijah. Glasi se: Zaznali smo, da je i komisija za izdelavo uradniške pragmati-' ke izvršila svoje delo, a brez zaslišanja našega delegata, ki ni bil pozvan! Potrudili smo se, da iz načrta zaznamo ! glavne detajle, ki se tičejo učiteljstva. j Vse uradništvo je po tem načrtu uvršče-i no po avstrijskem sistemu v 11 čin. raz-1 redov. Teh 11 črn. razredov je razdelje-; nih v štiri razrede, v katere je v glavnem uvrščeno vse uradništvo in uslužbenstvo. | Učiteljstvo je uvrščeno v razred z začet-: no plačo 2400 din. in z dovršeno plačo 6600 din. in aktivitetno doklado, ki pričenja s 960 din. in se stopnjuje na 1200 din., 1500 do 1800 din. letno. Poleg tega bi imeli učitelji letni dodatek za ženo 600 din. in za vsakega otroka po 300 din. Zanimivo je ugotoviti plače učiteljstva in profesorjev po tem načrtu. Dočim učitelji pričenjajo s 2400 din. in končajo s 6600 din, pričnejo profesorji z 7200 din. in končajo z 11.000 din. Niti končna plača učiteljstva ni tako velika, kakor začetna profesorska! Kakor razvidno, je izdelana vsa uredba v prilog in zadovoljstvo birokracije in izgleda kot pravi račun brez krčmarja. — Posnemamo to poročilo po „Narodni Prosveti", drugih vesti o ureditvi dosedaj še nismo prejeli. — Delo učitelja-poslanca za učiteljske interese v nar. predstavništvu. Poslanec Ant. Todorovič, bivši učitelj, je ministra prosvete, če so pri uvrstitvi državnega uradništva v pragmatiko uvrščeni tudi učitelji narodnih šol; če niso, ako so plače in drugo učiteljstva enake z enako kvalificiranim drugim državnim uradništvom; če niso, kaj misli minister prosvete ukreniti, da se izenačijo? Minister prosvete Sv. Pribičevič je odgovoril na to interpelacijo, da je sestavljena komisija za izdelovanje pragmatike, ki bo zavzela tudi stališče glede uvrstitve učiteljstva, o čemer bo potem sklepal ministrski svet. „Učitelji in učiteljice so po členu 33 zakona o narodnih šolah državni uradniki in je treba vsekakor, da se tudi oni uvrste v novo uredbo in regulacijo v ono kategorijo, v katero se vnesejo državni uradniki z enako izobrazbo." — Še vedno ni izveden zakon o novih plačah. Kakor poroča „Narodna Prosveta" še vedno ni izvedena v Sremu regulacija učiteljskih plač po zakonu o nar. šolah z dne 23. julija 1919. — Še en načrt učiteljstva za izpre-membo šolskega zakona. Učiteljstvo pa račinskega in tešinjskega učiteljskega društva je izdelalo poseben načrt šolskega zakona na podlagi načrta, ki ga je izdal „Prosvetni odbor". Dosedaj so nam znani torej trije izpreminjevalni načrti, ki so izdelani na podlagi osnutka „Prosvetnega odbora", t. j. načrt črnogorskega učiteljstva. goriimenovani načrt in naš načrt, ki smo ga prinesli v predzadnji prilogi. — Pevski zbor ljubljanskega učiteljstva pod vodstvom tov. Ferdo Juvanca se udeleži kongresa v Beogradu in priredi tam koncert. — V mestni šolski svet ljubljanski je občinski svet izbral mesto izstopivše-ga člana dr. Pipenbacherja tov. Ivana Petriča, šol. voditelja v Sp. Šiški. — Pri uradni konierenci ljubljanskih meščanskih učiteljev dne 8. t. m. je bil soglasno sprejet predlog: „Šolske obalsti se prosijo, naj store odločne korake, da bodo uvrščeni strokovni učitelji na meščanskih šolah glede plač za eno stopnjo višje — nego ljudskošolski z enakim številom službenih let. Veljavo izpitov za meščanske šole dokazuje posebno dejstvo, da je nastavljenih na učiteljiščih in višjih obrtnih šolah mnogo profesorjev, ki imajo le izpit za meščanske šole. — Ravnatelji meščanskih šol pa naj bodo deležni tistih doklad, kakor jih dobivajo voditelji ljudskih šol z 8 oddelki, ki vodijo samo šolo, med tem ko ravnatelji meščanskih šol večinoma tudi več ur uče. Prepričani smo, da bo dobra letina tudi napolnila državne blagajne in takrat se gotovo tudi ne bo pozabilo nas — kulturnih pijonirjev. To bo pa tudi odpomoglo pomanjkanju izpra-šanih meščanskih učiteljev, ker trud ne bo zastonj. —1— Korošci v Ljubljani. — Zahvala! Dne 11. t. m. je del naše šolske mladine iz Roža priredil izlet v Ljubljano. Sprejemi, katere je našim malčkom šolska mladina priredila na vseh postajah krasne Gorenjske od Jesenic pa doli do Ljubljane, zlasti pa nad vse prisrčni in sijajni sprejem, s katerim je. bela Ljubljana počastila izletnike, pa tudi pristno slovanska gostoljubnost in ljubezen, ki jo je našla naša mladina na vseh postajah, posebno pa naši beli prestolici. so se vsem za vedno neizbrisno utisnili v spomin. Podpisana vodstva ne vedo, komu naj se v imenu hvaležne šolske mladine zahvalijo za vso izkazano ljubav: ali se naj zahvalijo „Glasbeni Matici" z njenim požrtvovalnim g. ravnateljem Hubadom, ali gostoljubnim hišam „Liceja, Mladike in Ljudskega doma", ali „Ženskemu društvu" z ljubeznivo gospo županjo; v zadregi so, ali naj naslovijo svojo zahvalo na Višji šolski svet v Ljubljani, na magistrat ljubljanski, na vodstvo ljudskih šol od Jesenic pa doli do Ljubljane, ali pa na ljubljanski gledališči, na muzej in na Salezijanski zavod njegovo izborno godbo. — Eno pa dobro vedo: najiskrenejšo svojo zahvalo za vse ono lepo in blago, kar je naša mladina našla na svojem izletu, morajo izreči blagemu in plemenitemu slovenskemu srcu naše bele Ljubljane in lepe Gorenjske. Ako so res nežna srca naše mladine ono zlato, ki je pc naših pravljicah nekje zakopano, in ako res narodni delavci izkopavajo to zlato, potem naj služi vsem onim. ki so nas tako bratsko sprejeli in pogostili, v zadoščenje za njih veliki trud zavest, da so s svojim prizadevanjem izkopali zadnje zlato zrno v srcih onih otrok, ki sedaj ne morejo in nikdar ne bodo pozabili lepih ur in dni v slovenski Ljubljani — srcu Slovenije. — V Rožu, dne 17. junija 1920. Ravnateljstvo meščanske šole v Borovljah — Dr. Fr. Mišic. Vodstvo ljudske šole Podljubeljem — A. Lamut. Vodstvo ljudske šole v Kapli ob Dravi — Jos. Jekl. Vodstvo ljudske šole v Št. Janžu — Jul Majer. Vodstvo ljudske šole na Bistrici — Rup. Smolik. Vodstvo ljudske šole v Svečah — Val. Doljak. Vodstvo ljudske šole v Bilčovsu — Slavko Šuc. Vodstvo ljudske šole v Podgorjah — Alfred Vodopivec Vodstvo ljudske šole v Št. Jakobu — I. Fajnik. — Ljubljanskim učit. maturantom 1. 1910. Tovariši! Čas hiti. Komaj polovica se vas je odzvala mojemu pozivu. Prosim ponovno prav vse še živeče tovariše, ki hočejo praznovati našo desetletnico, da mi v najkrajšem času sporoče svoj naslov in stavijo nasvete (čas, krai. način). Tovariški pozdrav! Ivan Primožič, nadučitelj, Mekinje pri Kamniku. — Aprovizacijski odbor Spodnja Kun-gota, kateremu načeluje ustanovitelj tovariš From, je nakazal ves enoletni dohodek v znesku 1031 K šolskemu vodstvu v svrho nabave izbornih Šolskih listov vsem revnim učencem. Naj rodi skrbna setev bogato žetev! Živele duševne apro-vizacije! — Jugosl. Matice ustanovno zborovanje v Novem mestu dne 13. t. m .se je vršilo na Glavnem trgu ob veliki udeležbi vseh društev in korporacij, meščanstva in okoličanov, in vse šolske mladine iz mesta in bližnje okolice. Go- vorniki so opozarjali na bridko izgubo, ki preti naši domovini ob Adriji in na Koroškem v narodnem in gospodarskem oziru. Opisovali so nekulturno in nečloveško, mednarodnemu pravu nasprotujoče ravnanje zlasti Italijanov in pozivali, naj se na pomoč našim trpečim rojakom v neskaljeni slogi združimo v Jugoslov. Matici vsi zavedni državljani Jugoslavije! Mi srečnejši bratje naših podjarmlje-nih rojakov se ne moremo popolnoma veseliti naše svobode, dokler nam to. veselje greni spomin na nesrečne odtrgane rojake. Tudi se ne moremo gospodarsko razviti, dokler so nam ugrabljeni izhodi na morje, ki so bili naša tisočletna last. Poseben govornik je zbral okoli sebe šolsko mladino in jo s prisrčnimi besedami vnemal za sočutje z zasužnjenimi brati in za nepozaben spomin nanje. Zborovalci so soglasno sprejeli resolucijo, ki se obrača zoper krivične določbe mirovne konference nasproti našemu narodu, zahteva samoodločbo prebivalstva ob Adriji in obsoja nekulturno in nečloveško ravnanje Italijanov nasproti našim rojakom v zasedenem ozemlju. Po zborovanju so udeležmki priredili slovesen obhod po mestu s konjeniki na čelu, z godbo in petjem in tako še enkrat pojavili svojo složno rodoljubno voljo. Gospodične v narodni noši so uporabile ugodno razpoloženje in nabirale prostovoljne denarne prispevke za Jugosl. Matico. Naj bi se tudi drugod po vsej Jugoslaviji ustanavljale podružnic» tega našega najvažnejšega društva v obrambo domovine! Da se je izvršilo ustanovno zborovanje v Novem mestu tako ugledno, je zasluga vodilnih krogov iz vseh slojev, zlasti tudi našega neumorno narodno delujočega učiteljstva. Hvala prisrčna vsem, ki so sodelovali v pomoč nesrečnim rojakom! Prof. S. — Ciril Metodova podružnica za Grobelno in okolico ima svoj občni zbor združen z veliko ljudsko veselico 4. julija ob 3. uri popoldne v Završah. Odbor. — Potresi v Beli krajini. Meseca maja (dne 19., 20., 21., 22., 23. in 27.) in junija (dne 4. in 6.) se je pojavil v Beli Krajini (Črnomelj, Metlika in okoliš) cel roj lahkih zemeljskih potresov, ki se bodo morda še ponavljali. Slovenski geodinam-ski zavod (osrednji zavod v Ljubljani, drž. realka prof. dr. Fr. Čadež, in oddelek B v Novem mestu, prof. Ferd. Seidl) se zahvaljuje gg. poročevalcem za doslej poslana poročila in prosi, da tudi o morebitnih nadaljnih potresih kolikor moči točno in brez odloga sporočijo. — Slov. geod. zavod ob tej priliki izreka nado, da bodo podpirali kakor doslej razumniki po vsej Sloveniji proučevanje zemeljskih potresov s točnimi poročili. Želimo, da se nam naznani vsak zem. potres na Slovenskem (istotako podzemeljsko- bobnenje brez čutnega potresa). Poročilo naj označi kraj, čas in vse opazovane učinke minljive (zibanje tal, zvenenje oken, hre-ščanje vrat -in pohištva, škripanje zidovja itd.) in trajne (razpoke v zidovju i. dr.). Za vsako istinito, četudi skromno in manj popolno poročilo je naš znastveni zavod hvaležen. — Tudi p© drugih državah sodelujejo razumniki pri proučevanju potresov. — Slov. geodinamski zavod. — Širajk učiteljstva v Črni gori. Šolski nadzornik v Cetinju je brzojavno obvestil ministra prosvete, da je učiteljsko sindikalno veče za Črno goro v Podgorici izdalo poziv vsemu učiteljstvu v Črni gori, da z dnem 7. junija 1.1. ustavijo delo v vseh šolah, dokler ne zadovolji ministrstvo učiteljstva z ozirom na dnevnice. Minister prosvete je odgovoril, naj se obvesti učiteljstvo: da so vsem povišane dnevnice za 25 odstotkov, in da se bodo vsa mesta smatrala za izpraznjena, če opuste delo. — Fabinc v koštrunovi obleki. Profesor Fabmc trdi v „Slovencu", da ni nikoli urejal „Jeseniške Straže". Če ima tako slab spomin, naj vpraša lastnika „Jeseniške Straže" g. Lampreta, ki bo povedal, da je bil Fabivc ?lavn; sotrudnik in pravi urednik Jeseniške Straže", tega najostudnejšega s1-•venskega lista. Poskrbeli bomo, da „Der Pfaffenfresser von Assling" ne bo zapeljeval slovenskega učiteljstva pod krinko „krščansko mislečega učiteljstva." — Nadzornik itb™ našega šolstva. Delavska zbornica je po svojih pravilih obvezana podpirati tudi kulturne zahteve svojih članov, seveda v kolikor so pravične napram zahtevam dru-gorodnih članov. V ekonomskem gibanju se bo moralo učiteljstvo res pokoriti njenim določbam, a zato dobi precejšen vpliv na delovanje nje same. Poročevalec še pojasni določbe § 7, ki pravi, da imajo pravico do vstopa v Delavsko zbornico vse strokovne organizacije, neglede na njihovo narodnost in brez razlike političnih in verskih nazorov in zaključi podrobno razpravo z željo, da bi bila debata o stvari resna in stvarna. Predsednik »Zveze«, tov. A. Oermek predlaga, naj se o stvari sploh ne debatira. Kdor želi pojasnila, naj mu ga da tov. poročevalec. Sam, osebno, stoji na stališču, da so danes razmere take, da ni kaj izbirati. Če je učiteljstvu kaj na tem, da ohrani sebe in slovensko šolo, mora v Delavsko zbornico. Le s pomočjo slednje bo mogla »Zveza« izkazati pri svojem delu tudi pozitivne uspehe. Drugače bodo vsi naši napori zaman! Po kratki izmenjavi nekaterih misli preide občni zbor na glasovanje. Za pristop naše organizacije v Delavsko zbornico so glasovali vsi pričujoči tova-rišl(ioe); protiglasovanje je doseglo le 1 glas. Po sklepu lista. Poročilo iz Beograda o uvrstitvi učiteljstva v pragmatiko. Tov. Sokolovič, predsednik Učit. udruženja za Srbijo poroča: »Pod današnjim obratill smo se gospodinn Ministru Prosvete za učitelje gradjanskih škola, da se uvrste u jedan razred više ko učitelji osnovnih škola. Uredba o činovnicima jc gotova bila preno što sam ja bio delegiran u komisiju. Mi smo ušli u uredbu i izgleda, da čemo počinjati sa 2.400 dinara a završiti sa 7.200 dinara, a stanarina če počinjati od 960 dinara do 1800 dinara, tako ia posle 32. godine službe ide se u penziju sa 9000 dinara penzije, jer če se i stanarina računati u penziju. A za učiteljice ženskih rudnih radova tražit čemo, da se uvrste u kategoriju zabavilja prema Vašem zahtevu. Podneta je od strane g. Ministra Prosvete pretstavka Miuistr. Savetu, da se i vana računa 25% dosatka na skupoču i on }c kategorički iz-javio, da če otstupiti sa položaja, ako se to ne usvoji. Mislim, da če se usvojiti.« Povišek draginjskih doklad. Kredit za 25 odstotni povišek draginjskih doklad je nakazan in upajmo, da bo čimprej tudi izplačan. ____ LISTNICA UREDNIŠTVA. Zadevo konjiškega učit društva pojasni vodstvo Zaveze obširno v prihodnji številki. — Zaradi odmerjenega prostora je zelo mnogo dopisov izostalo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M ar o lt. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva''. Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Štev. 340/11. Razpis učiteljskih služb. 1. Makole, šestrazrednica, eno učno mesto, stalno. 2. Sv. Martin na Pohorju, trirazred-nica, eno učno mesto, stalno. Pravilno opremljene prošnje je viagatt po predpisani službeni poti do dne 15. julija 1920 pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Okrajni šolski svet slovenjebistriški. Maribor, dne 15. junija 1920. Predsednik: dr. Lajnšič 1. r. U' u Štev. 1105/L Razpis učnih mest. 1. Sv. Križ nad Mariborom, dvoraz-rednica. kat. verouk, nadučiteljska služba. 2. Pod Velko, pošta Brezno ob Dravi, enorazrednica, učiteljsko (voditeljsko) mesto, stalno, prosto stanovanje. 3. Legen, pošta Brezno ob Dravi, tri-razrednica, eno učno mesto, stalno (za ženske). 4. Sv. Duh na Ostrem vrhu, triraz-rednica, dve učni mesti, stalno, piosto stanovanje in 3 ms drv za oženjeneg i učitelja, opremljena i>oba in 3 m' drv za samsko učno moč. Pravilno opremljene prošnje Je vlagati po predpisani službeni poti do dne 15. julija 1920. pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Okrajni šolski svet v Mariboru dne 15. junija 1920. Predsednik: dr. Lajnšič s. 1. Šolski list 2. številka. I. stopnja za 2. in 3. šolsko leto. Uredil Li. Cernej. Cena 5 K. II. stopnja aa 4. in 5. šolsko leto. Uredil A. Rapč. Cena 8 K. III. stopnja za 6., 7. In 8. šolsko leto. Uredil P. Flerč. Cena 14 K. ■■»■■■■■■■■a■•■■na■■■■■■■ Naši himni: £ | 1. Lepa naša domovina. | \ 2. Bože pravde. ■ ■ I Dvoglasno s spremi jeva njem har- 5 i monija za šolsko mladino priredil ■ j Fran Marolt. Cena 1 krona. Naro- ■ ■ čila sprejema le Učiteljska tiskarna. ; s : ■■■■■■■■■■■■■■■mmmmmmmmm■«»«■•■■■■■■■■■«■■■■■■■«- mmmmmuummiMmmmmmm Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica In posojilnica „Učitelj, skega konvikta" v LJubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 31. maja 1920 K 193.811-07» Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/,. -M Uradne ure s Vsak četrtek in vsako soboto od '/n>. do ure popoldne. Na dopise brez vposlanih znamk za 2 K se ne odgovarja. Spominf &fte se rezervnega sklada „Zaveze46! Knjigarna „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani ® Frančiškanska ulica 6. — Podružnica: Simon Gregorčičeva ul. 2, se priporoča za nabavo vsakovrstnih znanstvenih in leposlovnih knjig, mladinskih spisov in šolskih potrebščin. Dokler traja zaloga priporočamo osobito sledeče knjige: po znižanih cenah: m Dr. Osvald: Srednješolska vzgoja ......... po K 6'— ¡g G. Majcen: Metodika zemljepisnega pouka.....„ „ 3'— ¡¡¡¡g Ant. Rudež: „Gluhonemi". Zgodovina in sedanja me- gg toda njih vzgojeslovja.............., „ 5'— || Jon Baukart: Marko Senjanin — Slov. Robinzon, broš. „ „ 14 — g vez. , . 16 — ¡3 Henrik Podkrajšek: Pomočniška izkušnja za rokodelske gj| obrte. Porabna tudi za obrtnonadaljevelne šole. ^ Cena broš. „ „ 12' — H Slike regenta Aleksandra, lepo izvršene, vel. 50x68 cm , , 25'— ¡3 Slike regenta Aleksandra, kolorirane, velike...... „ 100'— §8 m 1 twi I fev mm^mrnum SI 9