137
Geografski vestnik 88-1, 2016, 137–152 Književnost
KNJIŽEVNOST
Tre vor Shaw, Alen ka Čuk:
Slo ven ski kras in jame v pre te klo sti
Ljub lja na 2015: Inšti tut za ra zi sko va nje kra sa ZRC SAZU, Za ložba ZRC, 464 stra ni,
ISBN 978-961-254-741-7
V Slo ve ni ji do bra tret ji na po vršja (42 %) pri pa da kra su, zato so po seb no sti tega ob močja na in pod
po vršjem pre poz nav na last nost naše do mo vi ne. Na kraškem ozem lju za ra di raz po ka no sti in kemičnega
raz tap lja nja kam nin pri ha ja do nav pičnega pre ta ka nje vode sko zi kam nin ske skla de, kar pov zroči na -
stajanje značil nih po vršin skih in pod ze melj skih kraških ob lik (na pri mer kraške jame, vr tače, brez na,
na rav ni mo sto vi). Prav sled nje so bile in so še da nes ob močja obi sko va nja ter nav duševa nja šte vil nih
tu ri stov in pred met preučeva nja raz ličnih strok.
Po seb nosti in za ni mi vo sti kraškega ozem lja je v pre te klo sti za ni ma lo šte vil ne lju bi te lje na ra ve. Ne -
ka te ri so se tega lo ti li z vso ra zi sko val no vne mo (na pri mer preučeva nje Cerk niškega je ze ra Ja ne za Vaj kar da
Val va sor ja v 17. ter in Fran ca An to na Stein ber ga v 18. sto let ju), zato se v Slo ve ni ji lah ko poh va li mo z naj -
daljšo tra di ci jo znans tve ne ga preučeva nja kra sa. Zelo zgo daj se je raz vil tudi tako ime no va ni jam ski
tu ri zem, saj so na pri mer prvi tu ri sti v jami Vi le ni ca do ku men ti ra ni že v 17. sto let ju.
Prav lepote kra sa in nje go vo ra zi sko va nje je osred nji mo tiv knji ge z na slo vom »Slo ven ski kras in
jame v pre te klo sti«, ki je izšla v dru gi po lo vi ci leta 2015. Av tor ja sta zu na nji so de la vec Inšti tu ta za ra -
zi sko va nje kra sa ZRC SAZU Tre vor Shaw in zgo do vi nar ka Alenka Čuk. Delo je izšlo v slo ven skem in
an gleškem je zi ku, za ložila pa ga je Za ložbe ZRC.
Knji ga osred njo vlo go na me nja lju dem in nji ho ve mu delu, po ve za nim zla sti s kraškimi ja ma mi. V delu
je pred stav lje no ra zi sko va nje in obi sko va nje jam, reševa nje iz zi vov z do stop nost jo, teh nično ure di tvi -
jo in iz kušnja mi, ki so bile po pi sa ne ob od kri va nju kraških na rav nih zna me ni to sti. Kot je za pi sa no
v pred go vo ru, je pričujoče delo po ročilo pre te klo sti in družbe noz go do vin ski oris ob močja slo ven ske -
ga kra sa. Knji ga ne zajema ce lot ne ga kraškega ob močja Slo ve ni je. Pred stav lja za ni mi vo sti Kra sa in
pod zem ne ga toka reke Reke ter dela ob močja kraške Ljub lja ni ce med Piv ko in Cerk niškim je ze rom
v ob dob ju od 16. do začetka 20. sto let ja.
Knji ga je sli kov no zelo bo ga ta in temu je prila go jen tudi po dol go vat for mat. Nje na te mat ska raz -
de li tev se začne s pred go vo rom, sle di pet glav nih in po ob se gu zelo raz no li kih po gla vij, ki so raz de lje na
na šte vil na krajša (pod)po glav ja, vse bi na pa se za ključi s sez na mom vi rov in li te ra tu re, stvar nim in imen -
skim ka za lom ter zah va la mi.
Bra lec se že v uvod nem po glav ju sez na ni s poj mo ma kras in Kras. Kar to graf sko gra di vo je pred -
stav lje no kot od ličen vir preučeva nje obrav na va ne ga ob močja ter za ugo tav lja nje re snično sti ljud skih
pri po ve di. Med iz sto pa jočimi je prav go to vo po to va nje Ar go nav tov pre ko (ozi ro ma pod!) slo ven ske -
ga ozem lja. Pred očmi bral ca se od vi ja zgo do vi na pr vih zna nih tu ri stičnih po to vanj po slo ven skem kra su,
saj so pri ka za ni in pre ve de ni za pi si knjig obi sko val cev jam ter iz se ki nji ho vih popot nih dnev ni kov. Po -
leg sla be pro met ne do stop no sti do kraških na rav nih zna me ni to sti ter možnih težav med pot jo, se bra lec
sez na ni tudi s po vsem vsak da nji mi za ni mi vost mi in po tre ba mi, kot so možno sti pre nočitve in obe do -
va nja. (Pod)po glav ja so na me nje na tudi naj bolj zna ni pre bi val ki Po stojn ske jame, ki jo po do mačeno
ime nu je mo člo veška ri bi ca (Proteusanguinus), prob le ma ti ki od tu je va nja kap ni kov ter pred sta vi tvi tu -
ri stičnih spo min kov in po dob.
V dru gem po glav ju se av tor ja pos ve ti ta Cerk niškemu je ze ru in Ra kovem Škoc ja nu. Sli ko vi to in po -
drob no so po pi sa na vsa prva poz na na dela, ki opi su je jo po seb no sti Cerk niškega je ze ra, vzro ke za nje go vo
pre poz nav nost ter ob jav lje na dela, ki go vo ri jo o vzro kih in načinu je zer ske ga de lo va nja. V na da lje va -
nju se v (pod)po glavjih sez na ni mo s pr vi mi upo do bi tva mi in po sa mez ni mi za ni mi vost mi Ra ko ve ga
Škoc ja na, po plav lja njem kraških polj ter po me nu dela inženir ja Vi lje ma Pu tic ka.
Tret je po glav je je večji del na me nje no Po stojn ski jami, na krat ko pa so obrav na va ne tudi dru ge jame
postojn ske ga jam ske ga si ste ma. Po dan je pre gled ra zi sko vanj in mer jenj Po stojn ske jame, kro no lo gi -
ja nje ne ga oprem lja nja in obi sko va nja, raz voj po sa mičnega in sku pin ske ga tu riz ma ter nje na pred sta vi tev
v ta krat iz da nih de lih. Po zor nost je pos večena tudi zanimivim po drob no stim, kot so opi si de lo va nja
jam skih vo dičev, raz voj raz svet lja ve v jami, po stop na grad nja želez ni ce za pre voz obi sko val cev, ple sne
in glas be ne pri re di tve ter sli kov ne in fo to graf ske upo do bi tve de lov jame. V zad njem (pod)po glav ju je
opi sa no delo in po men dol go let ne ga di rek tor ja Po stojn ske jame Iva na An dre ja Per ka.
V četr tem po glav ju je pred stav lje na zgo do vi na ra zi sko va nja Škoc jan skih jam in Vi le ni ce. Na Škoc -
jan ske jame in po ni ka nje reke Reke so opo zo ri li že zelo viri iz 18. Sto let ja. Zla sti ob kon cu tega sto let ja
se s šte vil ni mi ra zi sko va nji širi slo ves o nji ho vi do stop no sti in na rav ni le po ti. Vi le ni ca je za ra di bližine
Tr sta in lege ob sta ri po ve zo val ni ce sti Du naj–Trst po sta la širše zna na že v prvi po lo vi ci 17. sto let ja,
pred tu ri stičnim od prt jem Po stojn ske jame v začetku 19. sto let ja pa je bila »naj lepša« jama na obrav -
na va nem ob močju.
V zad njem, pe tem po glav ju av tor ja pred stav lja ta še Pla nin sko jamo, jamo pod Pred jam skim gra -
dom, Sve to jamo, Križno jamo in Dim ni ce.
Knji ga je tudi od ličen vir za stro kov no li te ra tu ro s po dročja zgo do vi ne spoz na va nja in preučeva -
nja kra sa. V delu po grešamo na va ja nje ci ta tov med be se di lom, kar bi po ja sni lo ne ka te re »do končne«
tr di tve (na pri mer prva omem ba ti ska ne ob li ke be se de »Karst«). Po ne kod se po jav ljajo tr di tve, ki v za -
pi sa ni ob li ki niso po vsem točne (na pri mer prva oz načba cest na zem lje vi dih naj bi bila oko li leta 1720).
Kljub po go ste mu skli ce va nju na sta rejše kar to graf sko gra di vo, ki knji gi daje do da no vred nost, pa med
viri ni na ve de nih po dat kov o pred stav lje nih zem lje vi dih. Iz je ma je Ho man nov zem lje vid Kranj ske iz
začetka 18. sto let ja.
Knji ga je plod dol go let ne ga an gleško-slo ven ske ga so de lo va nja na po dročju zgo do vi ne kra so slov -
ja in spe leo lo gi je, v ka te ri so ob jav lje na šte vil na opažanja in vti si ter fo to gra fi je in ilu stra ci je kra jev iz
obrav na va ne ga ob dob ja. Re zul tat je pre gled na in je dr na ta mo no gra fi ja. Nje ne od li ke so sli kov no bo -
ga te upo do bi tve kra jev in lju di, ki so za služni za pre poz nav nost ter ra zi ska ve obrav na va ne ga ob močja
in te ma ti ke, občutek za šte vil ne po memb ne zgo do vin ske tre nut ke, ki so usod no vpli va li na obrav na -
va ne zna me ni to sti ter te mat sko ce lo vit pri kaz na rav nih le pot in zgo do vi ne do ga ja nja po ve za ne ga z nji mi.
Vse bi na bral ca občasno tako nav duši, da si živo pred stav lja pre te kle dogodke in bi si jih želel tudi sam
dožive ti s pr vim ali po nov nim obi skom po sa mez ne zna me ni to sti. Naj se to zgo di čim po go ste je!
Pri mož Gašpe rič
138
Književnost Geografski vestnik 88-1, 2016