3****., v/if. •&■ '%CCJV^&/A 9 d». is 12- mre dopoldne. Rokopisi se ne Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon inierurban štev. 113. f£S» Ito«« lili 70. 9à*s WLm&i.Sscsse», «las.*» '*•©- junija I^SsS*. liOtnlk XIV. Tajne vojaške konvencije. Časopisje se bavi obširno z govorom, ki ga je imel 13. t. m. nemški poslanec Knirsch v češkem parlamen-lu in v katerem je iznesel podatke o tajnern vojaško-političnem dogovoru med čehoslovaško in Francijo. — Poslanec Knirsch razkriva, da se je češka vlada po tej konvenciji obvezala, pomagati Franciji v slučaju kake . vojne z vojaško silo od pol milijona mož. Nadalje trdi, da obstojajo tajne konvencije med Češko in Francijo. Prvo je sklenil in podpisal dr. Beneš z Masarykovo ved-iiostjo v Parizu že 28. okrtoba 1918. V njej se je Beneš zavezal, da bo podpiral na mirovni konferenci francosko politiko in da bo poveril vodstvo češke armade za dobo desetih let francoski vojaški misiji. Kot odškod nino se Francija zavezuje, da se bo leta 1929. — po poteku te pogodbe odpovedala vsem svojim terjatvam do Češke, v kolikor izvirajo iz takozvane oprostilne takse in iz vojaških nabav med vojno in po vojni do 1. ja nuarja 1919. Druga in tretja konvencija sta bili go Knirschevih izjavah sklenjeni kot dodatni pogodbi k glavni in sicer prva 24. aprila 1921, druga pa 8. novembra 1921. Prva vsebuje baje določbo, da zasede Češka Dunaj, Linz in Solnograd, ako bi se hotela Avstrija resno združiti z Nemčijo. Francija bi v tem primeru okupirala Celovec in Gradec. V drugi dodatni pogodbi odobrava češka vlada vojaški sporazum med Francijo in Poljsko in se zavezuje, da bo vodila skupno s Poljsko in v sporazumu s Francijo politiko, ki bo Nemčiji onemogočala ogrožanje srednjeevropskega miru. Te trditve niso dementirane ne od češke in tudi ne ©d frančoske strani, ravno tako francoska vlada še do danes ni ovrgla trditev nekega pariškega lista, da se vrši v Franciji militarizacija veleindustrije, da so izdana tajna navodila in da so tovarne municije in orož ja razširile in pospešile svoje obratovanje. Francoske vojne nakane proti Nemčiji se kažejo tudi v vedno širše in močnejše razpredeni francoski špijonaški mreži po Nemčiji in pa v protekciji, ki jo vživa v francoski republiki monarhistična struja. Francoski monarhisti so se v zadnjem času pospeli do izvanredne moči in smelosti, pred očmi policije, ki se drži popolnoma pasivno, prirejajo manifestacije, lepijo plakate in izdajajo proglase in pozive na vojni pohod proti Nemčiji. Kakor smo že poročali, je nemško državno sodišče izsledilo in obsodilo v tem letu že okroglo 40 francoskih špijonov, — med njimi mnogo domačih in tujih, zlasti ruskih aristokratov. Če so vse razkrite vojno-politične spletke čeho-slovaške vlade resnične, je treba le priznati, da imajo češki doplomati v svoji zakulisni politiki veliko rutino in da ne bodo nikdar zagrešili nekulturnih političnih izpadov, ki so v Beogradu na dnevnem redu. Vojni naklepi, ki sta jih ob kraljevi poroki v Beogradu kovala Pašič in Bratianu, so takoj napotili evropejskega diplomata dr. Beneša, ki se mogoče z vsem strinja, da se pred javnostjo in evropskim svetom opere vseh zvez in stikov s politiko take vrste. Predno je odšel iz Beograda, je povabil novinarje, ter jim razložil, da so vse konferenci in vsi sklepi Pašič-Bratianova stvar in da v mali antanti vsaka država hodi po svojih potih. Reakcijonarna vojna politika se vodi na eni strani po evropskih, na drugi pa po azijatsko-balkanskih vzorcih. Vsak, kakor zna in more. Doslej so bile te raznolične metode v tej protinarodni politiki celo koristne. Francoski in češki spletkarji so delali previdno in prikrito, beograjski in bukareški pa tako lomastijo in bobnajo, da se še vse pravočasno razkrije m pred narodom razkrinka. Narodu se odpirajo oči in pazljivo zasledujejo ljudski sloji vse korake svojih re-akcijonarnih oblastnikov. Značilen primer skrajno reakcijonarne, pri tem pa skrajno kratkovidne in neoprezne politike nudi beograjska nota in grožnja bolgarski vladi radi komitske-ga gibanja. K temu koraku, ki je popolnoma identičen z onim, katerega je z enako zahtevo provocirala leta 11914 avstrijska vlada v Beogradu, so si že najširši ljudski sloji v Jugoslaviji ustvarili svoje mnenje in svojo sodbo. Narodu je dobro znano, da so izvestni bolgarski komitski krggi v zvezi z gotovimi belgrajskimi krogi. Buržuazna opozicija v Sofiji je namreč zasnovala z vednostjo bolgarskega kralja in s pomočjo gotovih jugoslovanskih vojaških krogov kakor tudi generala Barona Wrangela akcijo, kako strmoglaviti kmetsko triado Stambulijskega. S posredovanjem Wrangela in drugih oseb so stopili bolgarski reakcijonarci v stike z belgrajskimi krogi, da se uprizorijo fingirani napadi fcömitov, provocira konflikt in da vkoraka v Bolgarijo SHS vojska, kar bi reakcija vporabila za puč. Tajni sporazum veže tozadevno tudi Rumunijo. Vladni listi so hoteli seveda tudi svoje prispevati v prilog te intrige in na vso moč so začeli pozivati na vojni pohod proti Bolgariji. Vse mogoče so nakopičili, iz groba nekega bolgarskega oficirja v Skoplju so celo črpali Vojne grožnje, meneč, da se bo narod razvnel v neprestani šovinistični hujskariji, dosegli so pa ravno nasprotno: mesto pritrjevanja so med narodom vzbudili samò odporne sile proti vojni politiki in tako lahko rečemo, da stojijo imperijalistični spletkarji, evropski in balkanski, vsepovsod pred najhujšo narodno obtožbo in obsodbo. Ha zadnju Karto se še zanaša policajdemokracija, vladni koaliciji in svojemu klubu hoče naslikati in predstaviti nekako veliko in strašno državno nevarnost, da bi se pod vtisom strahu obdržalo vse to skupaj, kar je že davno sprto in kar vedno bolj sili narazen. Komunistična revolucija je bila ena, revolucija v Zagrebu je pa druga karta po-licajdemokratske igre. Kakor so z lažnjivimi poročili o komunističnih zarotah pripravili in uvedli obznane, zakon o zaščiti države ter celo vrsto policijskega nasilja protrdelavstvu in tudi proti drugim političnim nasprotnikom, tako so tudi «hrvatsko revolucijo« dobro in dolgo pripravljali z lažnjivimi poročili, da bi lahko pokazali, kako potreben je njihov režim in da bi mogoče celo Hrvate izzvali do kakih upornih korakov, ki bi se takoj izrabili za povod diktature in rehabilitacije po-lieajdcmokratskega režima doma in pred svetom. V vladni koaliciji se vršijo neprestano boji za samovlado. Od začetka so bile sile enako razdeljene, demokrati so pa kmalu začeli pešati in vsak čas jih lahko vržejo radikali. Demokrati se zavedajo svoje slabe pozicije in za to si na vse kriplje prizadevajo ustvariti in pokazati nove potrebe in interese za nadaljevanje dosedanje vladne zajednice. Razpad in razkol se je vgnezdil celo v demokratskem klubu, poslanci napadajo ministre in ni ideje, ne osebnosti, ki bi lahko trajno obdržala to razbrzdano družbo skupaj. Demokratski ministri so se doslej prali pred svojimi ljudmi z izgovori na radikale, vseh korupeij, poneverb in ropov naj bi bili krivi radikali, danes pa tudi to ne drži več in demokratski ministri so v neprijetnem položaju, da morajo pred lastnimi ljudmi odgovarjati za svoja dela in za korupcijo v lastnih delokrogih, kjer se ne da zavaliti krivde na radikalce. Na zadnji seji demokratskega kluba so poslanci prijeli svojega ministra za socijalno pol., ki je 6 mil.dinarjev, določenih za prehrano Črne gore, izdal neki privatni osebi, ki je s tem denarjem tako upravljala, da ni dobila sestradana Črna gora niti pare. Podobnih stvari je cela vrsta in demokratski mi nistri se skušajo obdržati s&kio še s tem, da svoje pajdaše in zaveznike neprestano mamijo z bajkami o raznovrstni nevarnosti ter sebe predstavljajo kot edino potrebno in rešilno «močno roko« v tako težkih časih. Najljubše in najprikladnejše bi jim bilo, če bi se Hrvati dali izzvati in zapeljati k revoluciji. V tem slučaju bi proglasili diktaturo, češ, saj ne moremo dru-gače. Te nade se seveda ne bodo izpolnile in nove izjemne odredbe kot zadnja karta perfidne igre ne bodo nosile zaželjenega uspeha, narod zavrača vse provokacije ter z največjo flegmo pričakuje neizbežni konec današnjega režima. Izjemne odredbe v Zagrebu so se že davno pripravljale in priporočale po vladnih listih in nestrpno se je čakalo na povod za izdajo in izvajanje. Pričakovalo se je mnogo več in ko je Zagreb pokazal oblastnikom/ da je ves proti režimu, je postalo celemu razsodnemu svetu jasno, da izdane odredbe režima ne bodo okrepile, temveč za vedno pokopale. Najprej je redarstvo izdalo nekak proglas, ki grozi z denarno kaznijo od 15.000 dinarjev vsakemu demonstrantu, potem je prišel ferman iz Beograda, da udari kavarnarje in restavraterje in vse žandarske patrulje vrže na stroške mestne občine in končno, ko je policajdemökratska «Riječ« neprestano grozila z napadi nekakih pretorijancev, ko je fa~ šistovski «Pokret« javno pozival na demonstracije in pohode proti hrvatskim institucijam, pride nalog, naj se razpustijo hrvatska društva: hrvatski Sokol, društvo hrvatskih žena in društvo Katarine Zrinjske. To je prava uporaba madžarske armature, točno po receptu Tisze in Wekerla. Niti na misel jim ni prišlo, da bi vsaj na videz razpustili tudi nacionalistične omladince ali fašiste, ki že od nekdaj demonstrirajo, razbijajo, napadajo in pretepavajo, ter tako vsaj foi-malno izjemnim odredbam dali neko objektivno obi-ležje. Jugoslovanskemu ali SHS Sokolu treba res čestitati na tako veliki protekciji režima, ki mu celo nevarnega hrvatskega konkurenta in tekmeca uničuje, za razsodne ljudi je pa jasno, da je ta institucija vsled take zaščite in protekcije izgubila med narodom vsako privlačnost in simpatijo. Boljše agitacije, kot so te izjemne odredbe in razpusti, si za hrvatska društva niti misliti ne moremo. Režim bo propadel, društva se bodo pa z podvojeno močjo zopet razvila. Zadnja karta režima «močne roke« je izigrana s popolnim neuspehom in s pravim diletantstvom. Revolucijo pobijajo, revolucije pa ni, o zarotah kriči j t, vse Senzacije se pa razkrijejo kot podla laž in navadna nrnvnWJin lastnim Hudem in zaveznikom na vladi bi Politični pregled. KRALJEVINA SHS. O narodni skupščini nam poročajo iz Beograda, da se je pečala na seji dne 16. t. m. z interpelacijo socijalnih demokratov glede prepovedi delavskih manifestacij dne 1. maja. Politično prepoved manifestacije 1. maja, odredbe ter sklepe vlade proti svobodi delavskega gibanja je ob tej priliki ostro in stvarno-obsodil v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Hohnjec. — Prihodnja seja se vrši danes. Volilni zakon bo te dni izglasan v zakonodajnem odboru, nakar bo predložen narodni skupščini, ki bo o njem glasovala že v sredo in v četrtek se bo pa že začela debata o državnem proračunu. O ostavki dr. Žerjava kot ministra socijalne politike se resno govori in so mu demokratje določili kot naslednika proslulega demokrata — Hrvata Wil~ derja. V jugoslavenski musiima ns ki organi z a c i j i je prišlo ob priliki sarajevskega kongresa do-popolnega razdora. Dr. Spahova skupina se je izjavila na kogresu za avtonomijo in pozvala Magijajic-Kara-mehmedovičevo skupino, da se združi v 14 dneh z glavno muslimansko skupino ,ali pa odloži mandate. Na ta ravnokar omenjeni poziv so desničarji zapustili kot* grešno dvorano in sklenili svojima ministroma zaupnico in obvestili Pašiča, da ostane muslimanska desnica v vladi. Desničarji bodo osnovali svoj klub in svoje glasilo. Levičarji so brez desničarjev izvolili osrednji! odbor vodstva in sicer: predsednik dr. Spaho, podpredsednika dr. Krasnice in beg Bukvica. Dr. Spaho je bil? izvoljen od levičarjev enoglasno za predsednika. HAAŠKA KONFERENCA. Delo predkonference, ki naj določi način poslovanja in stvori posamezne komisije za pravo koferen-co, ki se sestane dne 26. t. m., je že započelo. Mnog» delegacij k otvoritvi še ni prispelo. Za predsednika, konference je bil izvoljen holandski ministrski predsednik Karnebeck. Francoski memorandum agl. vlad» in angleški odgovor na ta memorandum, kakor tudi angleški in, francoski časopisni glasovi kažejo, da tudi t* konferenca ne bo privedla, do sporazuma v ruskem i» drugih vprašanjih ter do prave rekonstrukcije Evrope. Dne 26. t. m. se sestaneta v Londonu Llóyd George in Poincare, katerima se pridruži najbrže tudi Schanzer in v političnih krogih se smatra ta sestanek za nekak zadnji poskus, upostaviti zopel edinstvo v veliki antanti. ANGLEŠKO-ITALIJANSKI DOGOVOR se deli na dva dela: na gospodarsko-trgovsko in na po-» litično konvencijo. Italijanski listi poročajo, da je t» sporazum dosežen v sledečih smernicah: Trst postane? skupno angleško-italijansko trgovsko oporišče za orient Italija se bo enakopravno z Anglijo udeleževala eksploatacije petrolejskih vrelcev v Armeniji. Ravno tak* se bodo skupno eksploatirali petrolejski vrelci v Albaniji in skupno se bo pričela akcija, ki naj onemogocuje drugim državam na tem polju. Določijo se cene premoga in pogoji, pod katerimi bó Anglija preskrbljeval* Italijo s svojim premogom. Anglija bo podpirala italijansko industrijo bodisi s kreditom, bodisi z direktne* soudeležbo angleških ' induštrijalcev pri dviganju italijanske industrije. Sklene se tudi trgovski dogovor s posebnimi klavzulami v svrho onemogočitve medsebojne konkurence, medsebojne trgovske podpore in skupne penetracije orientalskih tržišč. Poleg tega se bodb sklenile še posebne konvencije za regulacijo valute in izmenjevanja blaga. Anglija in Italija bosta nastopal? w bodoče skupno v orientalskem vprašanju, posebno v ko likor se tiče Turčije in Grčije. Nadalje bosta obe držav® skladno nastopali v vprašanju upostavitvè varflošt» tre Beležke. >VOi fß provokacija. Lastnim ljudem se policajdemokratski ministri radi pokazali kot nad vse zmožni in potrebni, ves svet jim pa kliče: saj niti igrati in slepiti ne znate! Kdo deli odlikovanja? — Med tem, ko s v svečanih dneh kraljeve poroke v Beogradu kovali vojne spletke proti Bolgariji, je dobil zastopnik bolgarske vlade v Beogradu g: Todorov — odlikovanje sv. Save I. stepen»: z lento. Bolgariji in njeni vladi je. za mir, za odlikovanja ji pa gotovo ni dosti. Tako bo tudi z njenim zastopnikom ali poslanikom. Če je navada, da se ob tako slovesnih trenutkih, kot je svatba v vladarskih hišah» delijo vsem tujim zastopnikom in diplomatom odlikovanja, je to seveda druga stvar in pri tem bi tudi bolgarski zastopnik ne smel biti izvzet. Iz katerega razlog* so mu dali odlikovanje? Ali iz običaja, ki odlikuje vše tttje zastopnike brez izjeme, ali pa iz nekakega prikrivanja zahrbtnih vojnih nakan po načinu poljuba, ki prikriva izdajalstvo. Odlikovanje je dobil, tako ali tako, in pri tem naj bi ostalo. Pri nas pa ne more bit® brez afer in tako je tudi iz te stvari nastal pravi škandal. Po listih je naenkrat na znani beograjski način» zavrelo: kdo mu je dal, to ne sme biti, škandal, sramota — in ministri se izgovarjajo, da za odlikovanja* sploh nič ne vedo. Kdo deli torej odlikovanja? Mini-* 1 i 1 I stri pravijo: bogami, neznani, neznam pravijo visoki šefi, dostojanstveniki in dvorjani eden za dugim in tako se bo lahko domnevalo,, da v Beogradu tudi sluge in lakaji, pisarji in portirji razpolagajo z ordeni in lentami. Iz te mučne afere ni postal škandal za g. To-dorova, temveč za našo državno upravo. Najbrž za to, da svet ne pozabi, kako so take in podobne stvari pri nas na dnevnem redu. Na interpelacijo radi beguncev in njih bednega stanja je odgovarjal zastopnik ministra za socijalno politiko policajdemokrat dr. Krstelj ter izjavil, da begunci do konca leta 1921 niso spadali ne v delokrog centralne 'vlade in ne v resor ministrstva za socijalno politiko; šele letos je bil ustanovljen za nje poseben referat pri tem ministrstvu in v tekočem proračunu je za njih votirano — 1 milijon dinarjev. To je prav značilno za današnji režim. Oblastniki so begunsko vprašanje enostavno rešili: begunci, ki hočejo podpirati policaj demokratski režim, gredo itak med fašiste, ter vlečejo na dan lepo podporo, drugi pa naj poginejo, za njih ni pri vladi ne zanimanja, ne brige in po 4 letih se v proračunu za njih odloči 1 milijon dinarjev — sramotna drobtinica ob splošni razsipnosti. Lep primer «parlamentarizma«. Iz skupščine se je izbral in sestavil poseben odbor, da zakonito uredi in uveljavi poljedeljske dopuste za vojake. In še to befvi-co parlamentarizma, ki jo je dopustila režimska' glasovalna mašina, hoče vojni minister general VaŠič enostavno zatreti. Ko se je odbor sestal, da ustvari nove dopustne zakone, je minister dejal, da . pozna samo staro «ustrojstvo« vojske in ne pripozna novih zakonov. Iz tega sledi, da bi se za sestavo zakonov določeni in odbrani odbori smeli baviti samo s temi zakoni, ki so generalu že znani, z drugimi pa ne. Z lepem se hvalijo! Presbiro našega zunanjega ministrstva je poslal v inozemstvo na državne stroške — brzojavko, v kateri javlja, da je vršilo ob priliki kraljeve poroke v Beogradu policijsko službo 10.000 vojakov. Hodili so po mestu po dva in dva ter pregledovali gledalcem in posetnikom svatbenih svečanosti žepe. — Nek srbijanski list pa je prinesel cele stolpce, v katerih podrobno našteva vse stvari, ki so bile ob priliki kraljeve poroke potnikom pokradene v beograjskem hotelu «Moskva«. Gledalcem na ulici je premetovalo žepe 10 tisoč vojakov — policistov, po hotelih pa so kradli stoteri tatovi, kar jim je prišlo pod prste. Ulice so bile zastražene pred tatovi s tisočerimi vojaki, hoteli pa odprti za uzmoviče-------ta je pač pristno beograjska in izpod policajdemokratskega režima. Dnevne novice. Oblastne volitve. Volitve v oblastne skupščine bodo dne 28. julija. Tekom 10 dni bo imenovala vlada o-krožne načelnike, ki bodo vse pripravili, kar je potrebno za te volitve. Istočasno kot okrožni načel, tiki bodo imenovani mesto dosedanjih pokrajinskih namestnikov veliki župani. Kairo se bodo vršile oblastne volitve, za katere še ni čisto nič pripravljenega, dne 28. julija, je nam uganka! Rektorjem ljubljanskega vseučilišča je bil izvoljen profesor bogoslovja dr. Aleš Ušeničnik. Radi izvolitve veleučenega duhovnika vpijejo sedaj mladoliberalci in očitajo univerzitetnim profesorjem, da je prišla z izvolitvijo dr. Ušeničnika do zmage glede univerze najreak-cijonarnejša katoliška struja. Profesorji ljubljanske u-niverze so gotovo toliko napredni in pametni kot poli-cajdemokratska klika krog «Jutra«, ki glede vsestranske izobrazbe dr. Ušeničnika v besedi in pismu ni vredna, da bi mu odvezala jermene na čevljih. Ljudje, ki imajo kot voditelje v svoji sredini sodnijsko obsojene ponarejevalce menic, izvozničarje in z zlorabo plebiscitnega fonda od nog do glave oškrafotano gospodo, pač niso poklicani, da bi sodili o reakcijonarstvu znanstvenika kot je g. dr, Aleš Ušeničnik. Na dan sv. Rešnjega telesa, ob dveh popoldne, je izdihnil pri Sv. Trojici v Slov. gor. svojo blago dušo g. Padovnik Josip, stud. phil. Bil je marljiv dijak, prepričan katolik in član kat. akademskega društva «Danica« v Ljubljani, kakor tudi akademske Marijanske kongregacije ter tudi vseh drugih katoliških dijaških društev. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 18. t. m., ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti. Na njegovem zadnjem potu ga je spremljala velika množica ljudi ter tudi neakademskega društva «Danica« v Ljubljani. Slava nje-kaj tovarišev akademikov. Na grobu se je v ginljivih besedah besedah poslovil od njega tudi zastopnik kat. govemu spominu! Iz našega uredništva. Z današnjim dnem je vstopil v naše Uredništvo g. Fran Radešček, dosedanji urednik novomeške «Sedanjosti: in bivši večletni Uradnik tiskovnega odseka ministrstva zunanjih zadev v Beogradu. Puceljev poraz v Kozjem. Za 11. junija je bil napovedan velik shod samostojnežev v Kozjem, na katerem bi imeli govoriti minister Pucelj in poslanca Urek in Mermplja. Samostojni priganjači so trobili o tem shodu že tedne poprej na vseh žegnanjih, sejmih in oštarijah kozjanskega okraja in vabili ljudi na ta shod, Mi smo mislili, da bo prišlo samostojnežev kakor listja in trave, toda ni jih bilo, pač pa je prišlo obilo naših somišljenikov, ki so samostojne govornike temeljito phali v stopi vkljub temu, da so bili samostojni zastraženi v senci bajonetov. Tulili so Pucljevi voli, prišla je na vrsto jara pšenica, daVki, Pucljeva plača, nastopili so fantje, ki so preživeli neznosne muke v kra-gujevaški vojašnici itd., torej popra dovolj za samostojne;^. Ko se je dala na glasovanje zaupnica ministru Puclju, je natančno reci in piši samo šest samostojnežev, vzdignilo roke za — žepno pravdo. Ta samo- stojna nezaupnica je govornike tako poparila, kakor I nevesto, kateri ženin v zadnjem trenutku pred poroko ! odpove zakon. Dejstvo, s katerim lahko danes vsakdo računa je in ostane, da Pucelj in njegova Samostojna pri prihodnjih volitvah v kozjanskem okraju doživi usodepoln popoln poraz. Kosmata vest. Stara slovenska kmetska korenina iz ! Sv. Lovrenca na Dravskem polju nam piše: Dne 25. j junija prirede slabostojneži pri nas shod. Tudi zastopniki naše Slov. ljudske stranke se istega udeležijo, j Na ministra Puclja, ki bo govoril na tem shodu, bomo stavili sledeča vprašanja: Kaj ste storili za kmeta, delavca in obrtnika? Kje so tiste obljube, katere smo slišali iz ust raznih, mastno plačanih slabostojriih agitatorjev? Kaj so slaboslojni poslanci storili za naše mla-deniče-vojake v Albaniji, Srbiji in Črni gori? Kako stališče bodo samostojneži zavzeli glede zločina, ki ga je zagrešil nad našimi mladeniči vojaki vojni minister Žečevič? Ali boste zahtevali, da pride pred sodnijo ta zločinec, ki je zakrivil, da je vsled mrazu in gladu umrlo 300 mladeničev in obolelo nad 3000? Kje so tiste obljube, zaradi znižanja davkov? Obljubovali so nam vsi govorniki na shodih samostojnežev, da naši mlade-niči-vojaki ostanejo v Sloveniji in da jim ne bo treba iti v Srbijo, Albanijo in v Črno goro. Ali ste držali svojo obljubo? Gospod minister Pucelj, kaj je z vašo vo lovsko kupčijo? Samostojneži! Izprašati hočemo prav temeljito vašo kosmato vest! Žalostne razmere. Prejeli smo: Odkar je v naši občini Sv. Lovrenc na Drav. polju prepojeno naše učiteljstvo sokolskega duha, so pri nas zavladale žalostne razmere. Naše učiteljstvo, razven nekaj izjem, agitira z vso vnemo za Sokola. Nek tukajšnji učitelj je ustanovil Sokola. Naraščaj se zbira v šoli. Na roko mu gredo nek dijak, nek privandrani trgovec ter nekaj fantov-ponočnjakov. Šolska mladina je temu primerno tudi posurovela, saj ne slišiš druzega nego tulenje tiste sokolske himne. Vse se zgraža. Ljudstvo je izgubilo vsako upanje na zboljšanje razmer za tako dolgo, dokler bodo imeli večino v našem občinskem zastopu slabostojneži in demokrati. Upamo in smo trdno prepriča ni, da bo tem škodljivcem odklenkalo za vedno ob priliki prihodnjih občinskih volitev. Za poštne poduradnike in sluge. Ministrstvo za pošto in telegraf dolguje poštnim poduradnikom in slugam že več let službeno obleko in obutev. Glasom odloka ministrstva št. 33775 od 25. VI. 1921 mora poštna uprava vsako leto dati poduradnikom in slugam službeno letno in zimsko obleko ter obutev. A samo enkrat so dobili nekateri zimsko obleko. Poduradniki in sluge hodijo raztrgani in polbosi okoli, ker poštna uprava ne mara dati obleke. Poštna direkcija v Ljubljani se ne drži predpisov, ki jih je izdala pod številko 40293-V. Posebno pismonošem se godi velika krivica. Poslanci Jugoslovanskega kluba so se obrnili na ministra pošte ter na poštno direkcijo v Ljubljani in zahtevali takojšnjo odpomoč. Za vozno pošto Poljčane—Makole. Ker je poštna direkcija v Ljubljani brez vzroka ustavila vozno pošto Poljčane—Makole, je nastalo med tamošnjim prebivalstvom veliko razburjenje. Poslanec Žebot je interveniral pri ministrstvu pošte in telegrafa ter pri direkciji v Ljubljani. Zahteval je, da se naj s 1. julijem uvede vozna pošta v Makole in se naj poštnega voznika tudi primemo plača. Katastrofa, enaka Bitolju, grozi Ljubljani. Na ljubljanskem polju je naloženo okrog 400 vagonov municije in ker smo pri znanih lastnostih vojaške uprave lahko vedno pripravljeni na kako eksplozijo, je tudi Ljubljana v veliki nevarnosti. Poslanca dr. Gosar in Stanovnik (Jugoslovanski klub) sta opozorila vojnega ministra na nevarne posledice kake ekspložicije ter zahtevala, naj se municija s polja odstrani ter primerno kje drugje naloži. O amnestiji. Vojaška oblast razglaša: Ob poroki Nj. Vel. kralja je izšel ukaz o amnestiji kazenskih dejanj,, izvršenih od vojakov, zlasti pa o amnestiji kazenskega dejanja samovoljnega oddaljenja in begunstva podčastnikov, kaplarjev in prostakov naše vojske, izvršenega v času od 5. aprila 1920 do 8. junija 1922. Ta amnestija velja samo za one osebe, ki se vrnejo in prijavijo svojim komandam ali oblastem do 1. julija t. 1. Priporočamo torej občinstvu ,da 'svoje pobegle sorodnike in prijatelje v državi in v inozemstvu opozori na la ukaz, da se lahko pravočasno poslužijo te kraljeve milosti. Državne podopore jugofašistom. «Hrvat« poroča: Hrvatski pokrajinski namestnik Demetrovič je nakazal fašistom višje pedagoške šole Petru Domijanu, Andr. Haljiču, Ivanu Hljinku in Katici Ivašič vsakemu po 4000 K kot podoporo pri izvrševanju fašistovskih na-redb. Nadaljne podpore še bodo sledile. Finančniki se kregajo in tožijo. Finančni minister dr. Kumanudi je vložil pri beograjskem mestnem sodišču tožbo proti dr. Vladi Markoviču, direktorju Narodne banke radi razžaljenja časti. Direktor Narodne banke je namreč z raznimi priimki obkladal finančnega ministra na zborovanju akcijonarjev Narodne banke. Kam spravlja državna železnica svoje razklopota-ne vagone? Naše državne železnice ne pošiljajo svojih razklopotanih vagonov v razne popravljalnice, ampak so vsi nakopičeni na progi Osjek—Dalj, kjer so izpostavljeni na milost in nemilost neba in narave. Da pride vagon v shrambo Osjek—Dalj zadostuje, da ima malo ppkarjena vrata, «pufer« itd. Očividci ravnokar omenjenih vagonov trdijo, da bi se dalo te vozove popraviti in zopet izročiti prometu v kar najkrajšem času, ako bi se n. pr. razklopotanà vrata enega vagona zamenjalo z dobrimi vrati drugega, ki ima kako večjo hibo itd. Pa na to še doslej ni prišla uprava državnih, železnic, ampak mirno prepušča pokvarjene vozove, da bodo vsled dežja in solnca čisto propadli in nazadnje strohneli. Novih vagonov dobivajo državne železnice zelo malo, ali skoro nič — razklopotanih se ne popravlja, ampak se jih pusti popolni propasti-------torej bo moral s časom naš promet na državnih železnicah čisto zastati in to samo radi vnebokričeče lahkomiselne malomarnosti ministrstva saobraćaja. K shrambi Starihi vagonov Osijek—Dalj se še povrnemo s čisto natančnimi podatki. Zdravniški pouk o zdravju in bolezni izdaja društvo za čuvanje narodnega zdravja v Beogradu z gmotno podporo ministrstva narodnega zdravja. V št. 3 iz leta 1922 piše ta list: «Smrt ušem!« Eden izmed naših najnevarnejših sovražnikov je «uš«, ker raznaša in razširja pegavico in ji o vratno mrzlico in polni naša pokopališča. Ako hočete, da bi dosegel naš narod ono stopnjo olikanosli, na kateri so napredni zapadni nara di, ne smete prestati z bojem zoper «uš, dokler ne iz- . ginejo iz najbolj zapuščene vasi in iz poslednjega za-nikarnega, tudi najbolj zapuščenega doma med narodom.« Tako ta list. Morebiti bi bilo dobro še pristaviti; «dokler ne izgine tudi zadnja uš iz vsake vojašnice.« Če bo naš vojak tudi še nadalje pasel, kakor do sedaj» uši po vojašnicah, ne bo gledal, ko se vrne domov, da bo zatiral uši na svojem domu. če so imele te domače živalice po kasarnah neomejeno prostost, zakaj bi te prostosti tudi doma ne uživale! Svetovali bi, naj se veliko izvodov «Zdravja« pošlje vojaškim oblastim, da pazljivo čitajo te članke in se tudi po teh navodilih —> ravnajo. Kaka podivjanost in nravna propalost vlada sedaf med mladino, nam jasno osvetljuje sledeči slučaj: Dne 9. t. m. se je peljal v večernem vlaku iz Gornje Radgone v Bučečovce odpuščeni stražnik finančne kontrole v Apačah, Jakob Černjavič, v Vučjo vas pri. Ljutomeru domov. Komaj je vstopil v vlak, je že začel bogokletno preklinjati in tako nesramno klafati, da so se vsi potniki zgražali nad tako brezprimerno posurove-lostjo. Ko ga je duhovnik, ki se je slučajno vozil v vlaku, opomnil, naj vendar enkrat utihne, je rekel, da je v službi in da lahko govori, kar hoče. Svojega imena ta junak seveda ni upal povedati. Nazadnje je še zaklical; «Živijo Sokoli!« S tem je menda hotel povedati, iz katerega gnezda je ta tič. Potem se mu je še pridružila neko ženšče, grdo kot smrtni greh, in začelo oponašati molitev «Oče naš.« — Ta žalostni dogodek nam priča bolj ko vse knjige, da izgubi človek brez vere in brez Boga vsak čut za dostojnost in v svoji podivjanosti postane podoben — živini! Pozivamo pristojno sodnijsko oblast, da na podlagi naredbe z dne 10. aprila 1854, št. 56 državnega zakonika in na zadnji poziv» pravosodnega ministrstva odločno stopi takim ljudem na prste, da se tako vsaj v javnosti zabranijo tako žalostni slučaji. Priče so pri našem uredništvu na razpolago. Na državni gimnaziji v Mariboru bodo sprejemni izpiti za 1. razred šolskega leta 1922-23 dne 30. junija» od 10. ure dalje. Za vpisovanje je treba do te ure prinesti ali poslati rojstni list in zadnje šolsko izpričevala. Osebna pojasnila se bodo dajala v ravnateljevi pisarni dne 29. junija od 10. do 12. ure ter dne 30. junija tik do izpitov, ki se pričnejo točno ob 10. uri. Kdor zamudi ta izpit, se more zglasiti tudi v jeseni, dne 11. septembra; tedaj bodo izpiti iste veljave. Meščanska šola v Žalcu ima vpisovanje v I. razred in sprejemne izpite v II. in III. razred za prihodnjo šolsko leto 1922-23 dne 25. in 26. junija ter dne 12. in 13. septembra t. 1. vsakokrat od 8. do 12. ure dopoldne v ravnateljski pisarni v pritličju na desno. K vpisovanju je prinesti s sebo /’ krstni list in zadnje izpričevalo. Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Sprejemni pogoji: V pripravljalni letnik morejo vstopiti učenci, ki so uspešno dovršili VI. razred osnovne (ljudske) šole ali II. razred srednje, ozir. I. razred meščanske šole ter so vsaj 13 let stari. — V prvi letnik se sprejemajo brez sprejemnega izpita dečki oziroma deklice, ki so dovršili IV, razred ali popolno meščansko šolo ali pa pripravljalni let-nik dvorazredne trgovske šole in so stari vsaj 14 let. Poleg teh morejo biti sprejeti v prvi letnik tudi oni, ki so dobili v IV. razredu srednje šole drugi red ali tisti, ki so do-, vršili tretji razred srednje šole ali VIII. razred ljudske šole oziroma predzadnji razred meščanske šole, ako so. stari 14 let in napravijo sprejemni izpit iz slovenščine, srbohrvaščine, nemščine, računstva, geometrije, zemlje-pisja, prirodopisja in prirodoslovja. Pri preizkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu dvorazredne trgovske šole. — V drugi letnik se sprejemajo absolventi I. letnika dvorazredniH trgovskih šol. — Vpisovanje gojencev in gojenk za šolska leto 1922-23 se vrši 30. junija in 1. julija od 8. do 10. ure, K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni, oz, rojstni list. Gojencem in gojenkam izven Celja je možna priglasiti se in poslati predpisane listine po pošti. — Sprai jemni, ponavljalni in naknadni izpiti se bodo pričeli v torek, dne 12. septembra ob 8. uri. V inženjersko podoficirsko šolo v Mariboru se sprejme letos 150 mladeničev iz civila in vojske kot gojence. —* Kandidatom iz civila je potrebno sledeče: 1. Domovinski list ali občinsko potrdilo, da je podanik ali da je optiral za podaništvo v državi SHS. 2. Krstni list v dokaz, da ni mlajši od 17 in niti starejši od 21 let. 3. Šolsko spričevalo, da je dovršil dva ali več razredov gimnazije ali realke, a v skrajnem slučaju štiri razrede ljudske šole. 4. Ako kandidat ne prihaja neposredno iz šole, mora dokazati z občinskim potrdilom, da je dobrega vedenja in ne predkaz-novan. 5. Dovoljenje (potrdilo) od staršev oziroma vzdr-i ževateljev, da sme vstopiti v to šolo. To potrdilo mora biti potrjeno tudi od policijske ali občinske oblasti. 6. Potrdilo župnega urada, da je samskega stanu. — Kandidati iz kadra morajo izpolniti za vsprejem v šolo sledeče pogo-; je: 1. Da je dovršil najmanj štiri razrede ljudske šole. 2, Da je dovršil rekrutsko šolo v komandi. 3. dà je samskega stanu. 4. Da ni bil kaznovan. 5. Da je od svo|e kO£ i mande priporočen kot dober vojak. 6. Da ima roditeljsko ali skrbniško dovoljenje, potrjeno od oblasti, da sme vstopiti v to šolo. — Kandidati iz civila se morajo javiti z lastnoročno napisano prošnjo, ki jo je dostaviti osebno ali pa preko pošte na naslov: «Komandantu Inženjerske podoficirske šole v Mariboru.« V svoji prošnji kandidat izjavlja, da pristane na vse obveze predpisane z «Uredbo o podoficirskim školama u stalnom kadru.« Prošnji se priložijo .vsi zgoraj navedeni dokumenti (pod točko 1—6). Prošnja mora biti po predpisu kolekovaha s kolekom za 2 dinarja, vsaka priloga posebej pa s kolekom za 80 para. Siromašni naj prilože mesto kolekov ubožno spričevalo. Kandidati iz vojske se javijo rednim potom na raportu. — Prijave vseh kandidatov, iz vojske kakor iz civila, morajo biti najpozneje do 15. septembra t. 1. pri komandantu Inž. podoficirske šole v Mariboru, s točnimi podatki sedanjega stanovanja, kamor naj se mu dostavi rešitev prošnje. — Osebno se javijo vsi prijavljeni kandidati komandantu In-žinjerske podoficirske šole v Mariboru dne 25. septembra t. 1. ob 7. uri radi zdravniškega pregleda in rešeuja o vsprejemu v šolo. Kandidatom iz civila se izda na podlagi pismenega potrdila komandanta šole, da je sprejet za gojenca Inžinjerske podoficirske šole, brezplačno vožnjo po železnici in ladji do najbližje postaje njegovega doma do Maribora. Vsprejemni izpit se ne polaga. Sola traja 2 leti. Ko so to dovršili, se razdelijo gojenci po tehniških bataljonih kot podnaredniki. Gojenci, ki izvršijo šolo z «odličnim uspehom« ali «vrlo dobrim uspehom«, imajo tudi pravico na polaganje častniškega izpita. Preiskava vojnega plena. Anketna komisija, ki pre iskuje zlorabe in poneverjenja vojnega plena, je izjavila, da odslej ne bo več dajala novinarjem informacij o poteku in razkritjih preiskave, ker so baje prinašali ne kateri listi napačna poročila. To se pravi, da se bo preiskava vršila pri zaprtih vratih, kakor se je tudi tajno in prikrito ropalo, poneverjalo in kradlo. Kakor hitro je ta komisija začela delovati ,so že vstali gotovi krogi, da jo preprečijo. Ker se to ni dalo očitno storiti, so si pač poiskali to pretvezo, in tajne preiskave so toliko kot nič. Vse skupaj je bilo pesek v oči in tako imamo zopet primer, kako se pri nas z najmočnejšo roko izkoriščevalce podpira in prikriva. Strela je v nedeljo, dne 18. junija ob pol 8. uri na zvečer udarila v gospodarsko poslopje Jožefa Muršiča y Kaniži pri Pesnici. Zgorelo je vse, le živino so rešili. Na prometno krizo v Dalmaciji se je končno le še spomnilo ministrstvo prometa ter sklenilo urediti nekaj avtomobilskih prog v severnih krajih Dalmacije in v Liki. Avtomobili bi prevažali pošto, največ pa prehrano v pasivne kraje. To je sklenjeno, predno bo pa urejeno, mine še mnogo časa in Dalmacija bode še hudo trpela, odrezana od drugih krajev. Gróboskrunstvo. Ministrstvo ver je prijavilo in obtožilo ministrstvu policije srezkega načelnika v Gilja-minu, južna Srbija, ker ni samo odobraval, temveč tudi podpiral podiranje spomenikov na turškem pokopališču. V Beograd je dospela posebna muslimanska deputacija iz teh krajev, da vloži svoje pritožbe nad tém divjaštvom in groboskrunstvom. Tako se ustvarjajo — simpatije in zaupanje Turkov do državne oblasti in nje nih organov, če je obtoženi načelnik dobro zapisan pri policajdemokratskein ministru policije, se mu seveda ne bo ničesar zgodilo. Nepošten uradnik. V Nišu so zaprli Stanjola Petroviča, blagajnika tamošnje finančne uprave, ker je silno zapravljal. Dognalo se je, da je poneveril iz blagajne nad pol milijona kron ter se pripravljal, da pobegne preko meje. Ker je pa videl, da ni posebne nevarnosti, je ostal in zapravljal ukraden denar. Se le vsled velikega razkošja in razsipanja z denarjem, je postal oblasti sumljiv ter prišel končno tudi pod ključ. Pri njem so našli še okroglih 200 tisoč kron. Kontrole v naših upravnih uradih menda sploh ne poznajq, za to se pa vedno češče pojavljajo take prikazni. Uteklo 14 opasnih zločincev. Dne 10. t. m. je uteklo po noči 14 najnevarnejših razbojnikov iz preiskovalnega zapora v Giljanah v južni Srbiji. Begunci, med katerimi jih je bilo 7 v težkih okovih, so ušli preko zida sodišča. Ravnokar omenjena družba je bila v preiskoval nem zaporu radi raznih zločinov, katere so zakrivili kot hajduki nad lastnimi rojaki. Pobegle ujetnike je za- Isledovala neka kmetska patrulja in našla v gozdu blizu Giljan tri, od katerih je bil eden še v verigah, tega so prijeli, druga dva pa, ker sta se postavila v bran, kar i tam ubili. Silne nezgode v južni Srbiji. Po več krajih v južni Srbiji so se zgodile zadnje dni katastroffalne nezgode. Silni nalivi in prelomi oblaka so povzročili doslej nepregledno veliko škodo. Mesto Ćuprijo je uničilo neurje. V V ranju se je utrgal oblak in voda je odnesla železniški most in je pretrgan promet med severno in južno Srbijo. Vranjska Banja je čisto odrezanaod okolice. Reka Pcinja, ki teče mimo Krive Palanke, je narasla za 10 m ter poplavila celo mesto Kriva Palanka. Pritok ravnokar omenjene reke je poplavil kraj Krato-vo. Tudi Kumanovo je pod vodo. Poplave so zahtevale več človeških žrtev, katerih število še ni ugotovljeno. Izginilo je v 'valovju dokaj živine. Poplave krog Kumanova. Po poročilih iz Kiuna-novà, Tetova in Vranja so narasle vode vsled nalivov po južni Srbiji 10 metrov nad normalo ter poplavile mesta in vasi. Pravijo, da je človeških žrtev nad 100,. materijalno škodo pa cenijo na 20 milijonov dinarjev. V Kumanovem je porušilo valovje hotel in tri lesene moste v okolici. Ceste so čisto razruvane, teleffonski in brzojavni promet sta prekinjena. Letina je uničena. Mladostni ubijalci. V Beravcih v Sremu je udaril v neki gostilni Ivan Zilerič v čisto treznem stanju kmeta Simona Filipoviča iz Velike Kopanice s kolom po glavi, ker je ta rekel, da je Jugoslovan. Udarec je smrtno nevaren. V Gospiču se je vršila dne 13. t. m. blokaš-ka proslava dr. A. Starčeviča v hotelu Lika. Pred hotelom se je izprehajal maturant-učiteljiščnik Milan Crevar, na katerega je navalila skupina fantalinov pod vodstvom maturanta Rupca. Napadalci so Crevarja pretepavali in ga slednjič z nožem smrtno zabodli. Maturanta Rupca so zaprli in celi tragični slučaj sedaj — preiskujejo. Ubijalec zaročenke obsojen. Dne 12. t. m. se je vršila pred beograjskim sodiščem razprava proti kavar-narju Stanimiru Trpkovič, ki je zaklal meseca aprila t. 1. svojo zaročenko Natalijo Konštantinovič, ker mu je vrnila zaročen prstan in se nikakor ni hotela več vezati z njim. Trpkovič je tudi zvedel, da se je Natalija zagledala v nekega drugega kavarnarja in zavrnjenega Trpkoviča je pograbila tako ljubosumn jeza, da je obiskal Konstantinovičevo in jej pri tej priliki zabodel bodalo v prsa, da se je zgrudila pri priči mrtva. Ubijalca so aretirali in mu sedaj prisodili 15 let ječe v težkih okovih, 15.000 dinarjev odškodnine roditeljem zaklane in na plačilo vseh sodnih stroškov. Mašni kelih, srebrn in pozlačen, kakor tudi i križ in 1 misale se proda. Posreduje iz prijaznosti g. baron Twi-ckel v Mariboru. Iz Ptuja. Katoliški shod se bo tudi v Ptuju vršil. Cas in kraj bodo še le določili. Kriza? Iz narodno-socijalne stranke sta izstopila učitelja Dušan Avgust Peček in Mirko Majcen. Prvi bo pristopil srbski radikalni stranki, drugi pa se je zatekel zopet v naročje demokratske stranke. Ko so ustanavljali v Ptuju narodno-socijalno stranko, sta bila ta dva gospoda najbolj vneta njena privrženca. Z magistrata. Za vodjo mestnih uradov je nastavljen znani socijalist g. Filip Uratnik. Službo na magistratu je pustil g. Štuhec in vstopil pri stavbeni tvrdki : Dengg. Učiteljska imenovanja. Na deški ljudski šoli je imenovan za nadučitelja Josip Gorup, stalno pa je nameščen na dekliški ljudski šoli njegova soproga Filomena Gorup. Na Bregu pri Ptuju je nameščena Irma Svetlin, rojena Boštjančičeva. Na deški ljudski šoli v Ptuju so stalno nameščeni Peček Avgust, Praprotnik Edvard, Majcen Mirko in Baša Andrej. Marija Dular je premščena z Brega na Hajdino. Oddaja mesta ' nadučiteljice na dekliški ljudski šoli v Ptuju se je odložila. Na meščanski šoli je bil imenovan za učitelja g. F» Šegula. Minoritski samostan je adaptiral sobo, ki bo na! razpolago našim organizacijam za društvene seje, sestanke in manjša zborovanja. Na ta način bo tudi kat« izobraževalno društvo zopet prišlo do prostorov in b«i lahko delovalo. Društvo vinogradnikov, ki zastopa zgolj gospodar-skč interese, se je tudi v Ptuju ustanovilo. Za predsednika je bil izvoljen g. Miha Brenčič. Iz Maribora. Značilen pojav. Ob procesiji na Telovo so bile q-krašnen s silno malimi izjemami vse hiše in imele več ali inanj razsvetljena okna. Toda izvzeto en slučaj so imele vse mariborske banke svoje hiše in prostore ne~ okrašene in nerazsvetljene. Templji «zlatega teleta« ali če hočete «papirnatega teleta« pač «nimajo« sredstev in volje, da bi izkazali čast Evharistiji! Tudi tukaj se i* pokazalo, kaj misli m cuti kapitalizem in njegovi reprezentant j e. Na učiteljišču šolskih sester v Mariboru, Samostan: ska ulica 4, bo dne 23., 24. in 25. junija razstava šolskih risb in ročnih del. Orlovske odseke mariborskega okrožja opozarja okrožni odbor na tekmo, ki se vrši v nedeljo, dne 25.. t. m. dopoldne v Mariboru (semeniški vrt). Nekateri' odseki še dolgujejo mesečno statistiko za maj. V prid Otroške bolnice kraljice Marije, prirede mariborske ljudske in meščanske šole s prijaznim sodelovanjem gimn. dijaškega orkestra, v pondeljek, 19. t. m. ob 12. uri (5.( popoldne v slov. gledališču mladinski koncert s telovadnimi in rajalnimi nastopi in živimi slikami. Olepševalno društvo za mesto Maribor se tem potom: zahvaljuje vsem damam in gospodom, ki so požrtvovalna sodelovali pri njegovi ljudski veselici, kakor vsem darovalcem raznih daril in vsemu občinstvu, ki se je veselice* udeležilo ter na ta način pripomoglo, k lepemu uspehu veselice. Vodstvo III. deške osnovne šole v Mariboru izreka tetri potom srčno zahvalo vsem, kateri so pripomogli z darovi za pogoščenje otrok o priliki proslave kraljeve poroke. Posebej se še zahvaljuje g. dr. Reiserju za prepustitev veseličnega prostora v njegovem gozdu in drva za pečenje Jancev; dalje gg. Pošu za 50, černecu 80, Schoberju 130, delavski pekarni 100 žemelj, mesarju Traffeli 6 velikih jezikom in Detičeku za poldrugi kg teletine. Najlepša zahvala vsem. prijateljem mladine pa je naj zavest, dà so pripravili išti vesel dan, ki bo ji ostal trajno v dobrem spominu. Predavanje o dravskih ribah. Mnogim je neznano, da se v delu Drave, kateri teče po slovenski zemlji, nahaja 47 vrst različnih rib, od katerih so nekatere zelo redke in katere tudi mnogi ribiči težko razločijo. Ribarsko društvo, priredi v svrho pospeševanja poznanja in razločitve naših dravskih rib v petek, dne 23. junija, ob 8. uri zvečer, v Halbwidlovi gostilni predavanje, h katerem so vsi člani in prijatelji društva, posebno pa tudi podporni člani, kateri ribarijo v Dravi, povabljeni. Predavatelj (g. dr. Kraus s) bo večje število rib sveže in v preparatih pokazal in še z velikimi slikami posebno vidljivo razlagal. Vsem, kateri se zato zanimajo, se bodo oddale tabele, po katerih je lastna razločba manj znanih rib mogoča. Dravski ribiči se naprošajo, da oddajo za predavanje bolj redké ribe gospoda: Greinerju (Maribor, Gosposka ulica št. 2) proti plačilu. Novo industrijsko podjetje v Mariboru. Brata Čopič: sta ustanovila v Mariboru tovarno za izdelavo barvnih trakov za pisalne stroje, karbon, indigo in vseh vrst drugega; kopirnega papirja. Tvrdka se bo glasila «Braco.« Tovarna bo kmalu dograjena in bo opremljena z najmodernejšimi stroji. Davorin Zunkovič: Ivan Topolovšek. Toda stvar se je zasukala drugače. Že davno so prišit do spoznanja, da Jagič nikakor nima univerzalnega patenta za edino pravilno etimologijo, da, nasprotno, pridemo, vsak dan do tem jasnejšega spoznanja, da so imeli prav LISTEK. Gladiatorji. fy Druga knjiga. — Anteros. (114. nadaljevanje.) Očividno je bil Rimljan po rojstvu, z lahkoto je govoril latinski jezik, pa poznalo se mu je na naglasu in na besedah, da je iz plebejskega rodu. Delavec je bil po poklicu in njegova dlan je bila žuljava od dela. Nizke rasti je bil, vsakdanje zunanjosti, priprosto oblečen, gologlav in bos, ničesar ni bilo v njegovi osebnosti, kar bi vzbujalo zanimanje ali pa spoštovanje, pa njegova postava, plečasta in močna, je bila kakor ustvarjena, da nosi trude in napore, in njegov priprosti obraz je kazal pritajeno navdušenje, resnobnost in poštenost. — Eden izmed oznanjevalcev nove vere je bil, ki bi naj kmalu pokrila obličje cele zemlje. Taki so bili možje, ki jih je Božji učenik poslal po svetu v svojem imenu, brez torbe in brez obuvala in brez dvojne obleke, ki bi naj premagali in pridobili vse ljudi. Niso premišljevali, kaj in kako bodo govorili, ko bodo stali pred kralji in vladarji in pred velikaši zemlje, zaupali so edinole v svetost svojega poslanstva in v Božjo navdihnjenje. Malo so se učili,pa modrijane so ugnali. Priprostega rodu so bili, pa so pogumno stali pred prokonzulom in pred Cezarjem. Nevedni so bili, pa so potovali po neznanih, tujih krajih, med divjimi narodi, in sejali dobro seme s prepričevalno priprostostjo, ki so se ji poslušalci morali ukloniti. Slabotni in boječi so bili, pa so stopali v areno po venec mučeništva pred glad- ] nega leva z mirnim pogumom, ki si ga noben vojak in noben gladiator ni upal posnemati. In njihovo načelo je bilo, da niso poslani k imenitnim in bogatim, ker ti Ga lahko sami najdejo, ako Ga hočejo, ampak k revnim in nizkim, k ponižnim in izgubljenim, posebno pa k tistim, ki so v žalosti in bridkosti, ki so zapuščeni, ki nimajo nikogar, da bi se nanj naslonili, in ki so zato tembolj pripravljeni, da zaupajo Njemu, ki je prijatelj vseh nesrečnih. In zato so bili ti prvi poslanci Božjih naukov izbrani ponajveč iz nizkih slojev ljudstva, izmed takih, ki so znali govoriti množicam v njihovih priprostih besedah, ki niso imeli prav ničesar sami iz sebe, ampak so prejemali vso svojo moč in ves svoj vpliv od zgoraj. Priprosto je govoril, izpočetka boječe in nezaupno, polagoma pa se je ogrel ob svojem govoru, lice mu je sijalo, postava mu je rastla in gladko mu je tekla beseda, spremljana od dostojanstvenih kreténj, in vsa njegova osebnost je bila odeta, se je zdelo, v veličastvo in vzvišenost njegovega predmeta. Tolažil je žalujoče starše in jim kazal njihovega otroka v nebeški slavi. Bolje je zanjo, je govoril, da jo je Bog poklical k sebi v bolezni, ko pa če bi jo gledali v amfiteatru pred krvoločnimi levi. In kdo ve, kaj vse hujšega bi jo čakalo v razuzdanem Rimu —. Naj jo darujejo, je pravil, kakor je bil Abraham pripravljen darovati svojega sina Izaka, Bogu vdano, požrtvovalno. In nato je govoril vsem zbranim. Kakor sta se žalu-,joča starša danes vdano ločila od svoje hčerke, tako naj položi, je dejal, vsak izmed njih svoje zemelske slabosti in želje v grob in še naj loči od vsega, kar stoji med njim in med Bogom. Vsak ima svo|e delo naročeno od Boga. četudi ne bodo vsi mučeniki in duhovni in oznanjevalci svete vere, pa vsak, moški, ženska, suženj in meščan, naj bo vojščak in služabnik* Kristusov, •— in v vztrajnem boju in v neprestani molitvi,: korak za korakom, naj stopi vsakteri kvišku po strmi stezi, — kajti cilj je visok in ode« je pot — ponižno, pa tem pogumneje, če pade, naj zopet vtane, vedno naj več pridene, nego izgubi — in tako ba prispel končno v švojo domovino, kjer ni več boja m ne več žalosti in ne joka ,kjer On pripravlja sedeže tistim* ki gredo za njim, in kjer bodo vsi, ki zaupajo in ljubijo, srečni na vse veke —. • In ko je nehal govoriti, je razprostrl roke in blagoslovil navzoče. In kristjani so se poslovili z mirnimi, sočutnimi be-i sedami od žalujočih staršev ter se pripravili na odhod. Mariamna se je zgenila. »Ničesar se nama ni treba več bati!« je šepnila Britancu in pokazala na temno postavo z dolgimi belimi lasmi. , Kalha je bil —. . ' V trenutku je ležala v njegovem objetju. Kalha pa je dvignil oči k nebu in zahvalil Boga iz dna duše za te-štev. »Tvoj oče in jaz«, je dejal, »sva te s strahom in skrbjo iskala in prav v tem trenutku zbira Eleazar četo rojakov, da naskoči tribunovo hišo in te mu iztrga s silo. Tudi jaz sem se bal za tebe, pa zaupal sem na Boga, ki nikoli ne zapusti nedolžnih. —- In tudi jaz sem iskal pomoči med svojimi brati in nabrali so vsoto, vsak je dal, tudi najubožnejši, in toliko se je nabralo, da bi se tudi pretor dal omehčati ter bi posredoval celo zoper takega moža kakor je tribun Placid. — Toda hvala Bogu, prosta si in vrnila se boš v očetovo hišo in poslal bom enega izmed tehle, ki mu morem zaupati, da nese veselo novico tvojemu očetu. In Eska, tvoj rešitelj — moj sin naj mi bo odslej — on nas bo spremljal, četudi ne bomo več toliko potrebovali njegove pomoči ,kajti prijatelji tvojega očeta so oboroženi, pogumni junaki, pridružili se nam bodo, še preden zapustimo tole divjino.« f . _ tisti možje, katere je Jagič označil s pečatom nevednosti, ter da je rara oJagič se klanjal znanstveni oportuniteti, ki je spravlia njegov značaj v zelo slabo luč, ker se je vsakega drugega mnenja bal že načeloma. Vesten, temeljito duševno ter etično naobražen mož si ne bo nikdar domiš-ljeval. češ, da samo on vse ve, in vsi drugi, ki so nasprotnega naziranja so le nevedneži. Brezmerna kritika vselej znači, da je tak človek tiran in avtokrat, ter da mora braniti neko gnilo stvar, katero se more ubiti le s kolom, nikdar pa z razlogi pameti. Sicer se je pa vsa ta stvar odigrala v tisti dobi, ko so v Avstriji neradi slišali o povdarku visoke starosti in kulturne važnosti Slovanov, ko so hoteli staročeške rokopise proglasiti kot potvorbe in ko so ozna- čili vsakega Slovana kot «panslavista«, ki je očito nastopil proti zavijanju te resnice. Skoro vsi slavisti iste dobe, — častno izjemo je tvoril samo v Gradcu kot slavist živeči Slovenec dr. Gregor Krek '— so nastopili pot oportunizma, ker so vedeli, da taka aktuelna opreznost tudi ne bo ostala brez plačila. Imenovana knjiga pa tudi razven tega zanika hipotezo preseljevanja narodov in ker je glavno delovanje slavistov stremilo za tem, da ohrani to hipotezo v permanenci, ker so na njej sloneli vsi njihovi nauki, so pač morali Topolovšekovo knjigo osmešiti kot plod domišljije. (Dalje prihodnjič). 11 n\š n * dobrimi spričevali UCBlSKU in poštene rodbine se sprejme v trgovini mešanega blaga Vračko, St. Ilj v Slov. goricah. 4—4 257 Dober prodajalec se sprejme v veliko BtaMfakfurno trgovino Ponudbe poštni predal št. 59, ab2 Ljubljana. 2—2] g r Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z. obrestuje od Novega leta naprej navadne vloge po Trajne in ve^je vloge pa po dogovoru. 411 o a k> Somišljeniki, širite „Stražo"! Fotografije za potne liste in prelaznice, v 5 minutah gotove, 2 sliki 10 Dim. se dobijo pri fotografu Dolenc, Maribor, Meljska cesta 18. Brezalkoholni grozdni sok vinske trte prodajajo v Mariboru sledeči: Uhler, Glavni trg; Prešernova klet, Novosel, Vršič, Zentner, Gosposka ulica; Bernik, Crippa, Mich, Slovenska ulica; Breuer, Kavarna Jadran, Pučko, Aleksandrova cesta; Gostilna v Delavskem domu; »Zlati iev«, Vodnikov trg; Restavracij* glavnega kolodvora; Bernhard. Niefergal, :o: Koroška cesta; Hmelak, Slomškov trg. :o: 4 *221 . emisija delnic Jadranske banked.d. v Beogradu Izvršujoč sklep rednega občnega zbora delničarjev od dne 27. maja 1922, objavlja podpisani upravni svet povišanje delniške glavnice od K 120,000.000 = Din. 30,000,000 na K 240.C00.000 - Din. 60,000.000 - z izdajo novih nom. K 120,000.000'— = Din. 30,000.000'— t. j. 300.000 kosov delnic po nom. K 400'— s pravica «is dividendo za leto 1922» = Din. 100' Emisija novih delnic se bo pro\edla pod sledečimi pogoji: 1. Delničarji imajo pravico, da na vsako staro delnico optirajo po eno delnico III. emisije po tečaju K 640-— = Din. 160— plus 5*/o°obresti od 1. januarja do 30. junija 1922, (K 16'— = Din. 4-—) od kosa, plačljivo pri podpisu. 2. Z delnicami, ki jih stari delničarji ne bodo optirali, razpolaga upravni svet na ta način, da jih odstopi v prvi vrsti delničarjem, ki žele nadaljnjih delnic preko prvenstvene pravice, a potem tudi ne delničarjem. Cena neoptiranih delnic je določena na K 760.— = Din. 190'— plus 5% obresti od 1. januarja do 30. junija 1922. (K 19 — = Din. 4-75) za kos in se mora plačati ob priliki priglasa. Kar bede podpisano in vplačano preko števila neoptiranih delnic, se bode repariiralo, a preostala položena vplačila se bodo vrnila. 3. Delničarji, ki točejo izvršiti svojo pravico opcije, morajo predložiti svoje stare delnice v svrho prežigosanja v času od 15. do 80. junija 1922. pri blagajnah: a) Jadranske banke d. d. v Beogradu ali pri njenih podružnicah v Cavtatu, Celju, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani,Mariboru,Metkoviću,Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu; V BEOGRADU, dne 14. junija 1922.® b) Jadranske banke d. d. v Trstu ali pri njenih podružnicah na Dunaju, v Opatiji in Zadru; c) Baske in štedionice za Primorje d. d. na Sušaku ali pri njenih podružnicah na Rijtki in v Bakru; d Frank Šakser, State Bank, New-York: ej Bank« Yugoslav« de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta-Areaas, Puerto Natale«, Porvenir. Isti zavodi spicjemajo tudi priglase izven opcije. 4. Razlika med nominalno vrednostjo in emisijskim tečajem novih delnic pripade po odbitku stroškov emisije rednemu rezervnemu fondu banke. 5. Delničar, ki ne bo v predpisanem roku priglasil prava opcije in izvršil vplačila, izgubi opcijsko pravico. 6. V svrho zavarovanja III. emisije je osnovan poseben sindikat. Clan sindikata more postati po določenih pogojih vsak delničar, ki ima ab' zastopa najmanj 1000 delnic. Kdor želi pristopiti sindikatu, naj se obrne na Upravo sindikata pii Centralnem uradu Jadranske banke v Ljubljani, kjer se lahko poduči o podrobnih pogojih za pristop. Aktiva CISTA BILANCA Sl. decembra leta 1921. i- ' v- ; ' ' Dinarji Dinarji [ BLAGAJNA : . F— — • - a) gotovina 22,792.073 62 b) žiro račun pri Narodni banki . 6,100.695 58 c), kuponi 9.133 77 , 28,901.902 97 VALUTE 1,838.478 07 r MENICE 85,401.267 02 DEVIZE 1,201.912 26 ■ LASTNI VREDNOSTNI PAPIRJI . 61,243.790 86 I KONZORCIJALNI POSLI .... 1,591.939 58 j DOLŽNIKI: * a) denarni zavodi 74,304.156 03 b) ostali dolžniki 245,649.896 71 319,954.052 74 DOLŽNIKI ZA GARANCIJE . . . 19,203.889 85 NEPREMIČNINE 6,158.290 — INVENTAR I: 1 — 525,495.524 35 Upravni svet Jadranske banke d d. v Beogradu: Predsednik upravnega sveta: Ravnatelj: FRANJO DUBOKOVIĆ 1. r. Ć. KAMENAROVIĆ 1. r. član upravnega sveta. V BEOGRADU, dne 31. decembra 1921. DELNIŠKA GLAVNICA REDNI REZERVNI FOND VLOGE: a) na knjižice.... b) na tekočih računih UPNIKI: a) reeskompt pri Narodn b) ostali upniki . . . GARANCIJE........... PREHODNE POSTAVKE ČISTI DOBIČEK LETA 1921 banki Dinarji 63,430.998 192,286.007 2,000.000 194,805.937 41 60 01 Pasiva Dinarji 30.000. 000 15.000. 000 255,717.006 196,805.937 19,203.889 4,245.705 4,522.986 525,495.524 Primerjali s knjigami ter našli v redu : NADZORSTVENI SVET: JANKO JOVAN 1. r. GUSTAV PIRC L r. Dr. Otokar Rybär 1. r. 01 01 85 34 14 35 izdajatelj h» ado*»»: Kcntaraij «Strafa,« Odgovora] uradniki Vlado Puienjak. EMara Hakarna * Miutbar«, _