r - • _ List sIovenskih delavcevrAmerikL TELgroN: CHels—3 1342_KnUrtd m Bccond Olm liattsr 5«ptembtr 21, 1903, ftl thi Post Offlos ftl Hew York, K. T, udtr Art of Oangrm of March 3. 1879 TELKPOH: OHeLm 1—1241 No. 219. —Stev. 219. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 16, 1937-SOBOTA, 18. SEPTEMBRA 1937 Volume XLV.-Letnik XL V. PREDSEDNIK SVARI PRED NEVARNOSTJO DIKTATURE Kitajci so ponovno zavzeli važno mesto AMERIŠKI NAROD JE TAKO ZREL, DA SE NE BO NIKDAR PODREDIL VOLJI POSAMEZNIKA Demokracija mora obvladati vse probleme najširših plasti naroda. — Narodni blagor bo rešil civilizacijo. — Narod naj bo zvest ustavi, ne pa tistim, ki jo napačno tdlmačijo. — Stopetdeset let izza »prejema ameriške ustave. WASHINGTON, D. C., 17^ septembra. — Danes je minilo stopetdeset let izza dne, ko je bila sprejeta in podpisana ameriška ustava. Predsednik je proglasil ta dan za praznik ter izrabil to priliko i a obnovitev borbe, čije svrha je reorganiziran je ameriškega pravosodja. Narod je pozval, naj ostane zvest ustavi, ne pa onim, ki jo napačno tolmačijo. Če ne bo Ameriki kmalu zajamčena socijalna reforma, se bo dežela kar iznenada znašla v valu diktature, ki je prepla-v 1 že toliko držav. Najširšim plastem naroda je treba omogočiti boljše življenje. Edinole na ta način se lahko zaščitimo proti dvomom glede vrednosti naše demokracije — Jaz nisem nikak pesimist, — je dejal predsednik — Zatrdno verujem, da demokratske vladna oblika te dežele zamore storiti vse, kar po vsej pravici pričakuje od nje narod z zdravim človeškim razumom. To je mogoče doseči s pomočjo u-stave, ne da bi bila kršena ena sama državljanska ali verska svobodščina. — Stopetdeset let je minilo izza dne, ko je bila sprejeta in podpisana ameriška ustava. In vseh teh stopetdeset let se vrši boj med onimi, ki smatrajo prvotne širokopotezne določbe ustave za temelj vlade, ter onimi, ki smatrajo ustavo za navadno advokatsko pogodbo. — Tekom vse zgodovine je bil vsak poskus so-cijalne reforme smatran za protiustavno dejanje. Nap rimer: uvedba zaščitne carine, nakup Louisia-ne, "missourski kompromis" (v zadevi suženjstva). načini financiranja državljanske vojne, ureditev cen za vožnjo po železnicah itd. V vsakem slučaju je bila pa slednjič reforipa vendarle izvedena. In predsednik je nadaljeval:— Sedanja vlada Združenih držav ni nikdar kratila svoboščin katerikoli manjšini in jih tudi ne bo. Izjema bi bila seveda, če bi manjšina svoje svoboščine izrabljala na škodo večine. Pozabiti se pa ne sme, da "Bill of Rights" ne ščiti samo manjšine proti večini, pač pa ščiti tudi večino proti nadvladi manjšine. Roosevelt je zaključil svoj govor z besedami: — O priliki tega svečanega praznika prosim ameriški narod, naj se veseli in zaveda modrosti, ki je vsebovana v ustavi. Prdsim ga, naj živi po ustavi, da bo zajamčena vsa njena uspešnost." — Ameriški narod naj raje posveti svojo zvestobo ustavi kot bi jo posvečal onim, ki jo napačno tolmačijo. Nauči naj se ceniti slovito preprostost njenih ciljev. — Za nas, ki gledamo Ameriko tako kot jo je gledal Lincoln — zadnje, največje upanje sveta— je ustava živa vez. In proslavljamo jo, ne zato, ker je stara, pač pa zato, ker je večno nova. V začetku svojega govora je omenil predsednik tudi vnanje politične zadeve ter izjavil, da bi imeli leta 1787 evropski dogodki kaj malo vpliva na Ameriko, danes je pa ,stvar drugačna. - — Oboroževanja in primanjkljaji se večajo. Trgovske ladje so ogrožene. Bojazen se širi po VROČI BOJI NA VSEH FRONTAH Obe stranki hočete še pred zimo doseči čim večje uspehe. — Republikanci so razbili tri fašistične utrdbe pred Madridom. HE5NDAYE, Francija, 17. septembra. — Španska državljanska vojna divja z novo silo na več frontah, ko si obe nasprotujoči si armadi prizadevate, da dosežete čim več u-spehov, predno nastopi zima. Na aragonski fronti so republikanci skušali prerezati fašistom zvezo med Teruelom in Saragoso. Njih napad pa je bil od Madrida so obstreljevali središče* mesta. Več oseb je bilo ubitih. Republikanci pa zatrjujejo, da so uničili tri fašistične utrdbe v predmestju Carabanchelu. Na severu ob Biskajskem zalivu je general Franco zadel na močen odpor asturskili rudarjev. posebno v gorah ob reki Selli. Kot pravi neko fašistično poročilo, je nekdanji vrhovni poveljnik baskiške armade general Gamir Uribarri poibeguil iz obleganega Gijona v Biarritz v Franciji. Fašisti pravijo, da je Gijon v rokah anarhistov pod diktatorjem Leonom Belarno To-masoin. Anarhisti so obsodili na smrt vse vladne generale. MADRID, Španska, 17. sep. — Po dveh tednih so pričeli fašisti zopet z artilerijo obstreljevati Madrid iz Vseučiliške-ga mesta. Vladne oblasti pravijo, da je to obstreljevanje le majhnega vojaškega pomena. Izven Madrida so v teku vroči boji in republikanci so razbili tri fašistične utrdbe pred mestom. HITLERJEV POLBRAT KA-VARNAR BERLIN, Nemčija, 17. sep. — Polbrat nemškega kanclerja Adolfa Hitlerja, Alois Hitler je pred dvema tednoma odprl kavarno '' Teestubc »Alois'-, ki ima mnogo gostov. I Kavarna je moderno opremlje-Jna in ima nad napisom še napis "Lastnik Alois Hitler". Kavarna se nahaja na enem izmed glavnih trgov. Natakarji pozdravljajo goste i s "Heil Hitler!" toda nikdar ne govore o sorodstvu med gospodarjem in konclerjem Hitlerjem. Alois je že prej imel majhno kavarno, katero se večinoma obiskovali najodličnejši nazij-ski voditelji. MUSSOLINIJEVA PRIJATELJICA __PRI FRANCU Lepa Madeline Fontange* si je kupila prehod čez mejo. — Poročati hoče o generalu Francu. HENDAYE, Francija, 17. sep. — Bivša prijaeljica Be nita Mussolinija, lepa Madeleine Fontanges, ki je streljala na grofa Charlesa Pineton de Chambruna, ker je izdal njeno ljubezen do Mussolinija. se je obrnila k drugemu evropskemu diktatorju. Črnooka nekdanja gledališka igralka in pozneje ča-nikarica, sedaj pa najbolj poznana pustolovka'v političnih in diplomatskih krogih, je kupila svojo pot na Špansko, da "inter-vijuva" voditelja španske vstaje in diktatorja fašistične Španske generala Francisco Franca. 'Sličen interviju je imela mme Fontages lansko leto z Musso-linijem v Venezia palači in je imel, kot pravi sama, za posledico "nepozabne ure ljubezni z mojim Benitom." Toda rimska ljubezen je minila. Mussolinijev pribočnik ji je vročil šop lir in jo poslal v Francijo. Obupana se je vrnila v Pariz, kjer je streljala na francoskega poslanika v Rimu grofa Chambruna, ker je po njenem mnenju izdal njeno lju bežen z Mussolinijem javnosti. Za ta svoj čin je bila obsojena na globo $3.50, grofu pa je morala plačati za bolečine poldrugi cent. Kot pravi pariški list "Paris Midi", je mme. Fontanges podkupila baskiške obmejne prebivalce, da so jo vtihotapi li na Špansko. Podkupnina je znašala $52.50. Svoj i avtomobil in prtljago je pustila v St. Jean de Luz. Fašistični straži na španski strani je rekel, da se bo kmalu vrnila v Francijo. NEMŠKI MANEVRI Severno nemško obrežje bo v popolni temi. — Pri tem bo prizadetih več sto mest, trgov in vasi. BERLIN, Nemčija, 17. sep. — V velikanskem uibsegu, kot še nikdar poprej, se bodo 18. 'septembra pričeli veliki nemški manevri, ki bodo imeli na- Imen braniti več sto mest, trgov 1. . . in vasi pred zračnimi napadi. Zračni minister general Hermanu Wilhelm Goering je izdal povelje, da se vsi prebivalci ob Severnem in Vzhodnem morju pripravijo na vaje v temi. V teh krajih bodo tudi največji vojaški manevri p o svetovni vojni ter pridejo pri tem vpoštev tudi nekateri kraji osrednje Nemčije. Po teh krajih bo ponoči vladala največja tema. Avtorao-listi so dobili naročilo, da zasenčijo svetilke pri avtomobilih, kadar se vozijo ponoči po teh krajih. Goering pravi v svojem povelju, da se mora tekom manevrov vršiti promet kot navadno, da pa morajo pri manevrih biti udeležili vsi prebivalci. Po cestah in ulicah ne sme svetiti nobena svetilka, samo avtomobili bodo smeli imeti zasenčene luči. Vsa okna po hišah, gostilnah, trgovinah in gledališčih morajo biti zagrnjena z zastori. Glede manevrov ni bilo še ničesar objavljenega. Po neuradnih poročilih se bodo manevrov udeležili štirje arma-dni kori (12 divizij). Poglavitni manevri bodo najbrže v severnih krajih ob obrežju. Teh manevrov se bo udeležil tudi italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini, ko bo prihodnji teden obiskal kanclerja Hitlerja. KITAJCI SO S SABLJAMI POBIJALI JAPONCE V LOTIENU 3ANGHAJ, Kitajska, I 7. sep. — Po vrocik bojih so Kitajci zopet zavzeli mesto Lotien, ki je najvažnejše mesto na novi fronti severno od Sangha-ja. Kitajci so nepričakovano z golimi sabljami naskočili japonske strelske jarke, vnel se je boj mož proti možu in Kitajci so prebili japonsko črto. POSTAVA PROTI TUJCEM V FRANCIJI PARIZ, Francija, 17. sep.— Ministrski predsednik Camille Chautemps je imenoval poseben ministrski odbor, katerega naloga je, sestaviti postavo za nadzorstvo tujcev. Za to se je Chautemps odločil, ker sta bila pred nekaj dnevi bombardirana dva glavna ura'da organizacije delodajalcev. Tedaj sta bila ubita dva policista. Postava bo postavila več tisoč tujcev pod strogo policijsko nadzorstvo. Francija je tradicijonalno pribežališče političnih izgnancev iz drugih dežel. ŠTORKLJA PROTI RAZSODBI CHICAGO, 111., 17. sep. — Pred tremi leti je sodišče prisodilo Mrs. Elizabeth Norton $5000 o lata «-«•••• flW po Money Order. Pri tudi prejtoje MvaMite kraja urofioiksv, da Utre j« da aa Yearly IMO -Glaa Naroda" bhala trnki daa nedelj ta pcafldkdV "GLA8 NARODA". 21« W. 18th Street, New I«L Telephone: CHelaea 3—1242 mdm^aa^r i^r ŠOLSKI UPRAVITELJ IVAN LUKMAN Za vedno je zatisnil v Mariboru 4. septembra oči bivši upravitelj III. deške ljudske šole Ivan Lukman, blag vzgojitelj in marljiv narodni in kulturni delavec. Pokojni se je rodil leta 1876 pri Sv. Juriju olb Taboru kot sin kmečkih staršev, četudi je zelo ljubil kmečlko grudo, se je le odločil tamčnostjo zbiral gradivo proti njemu. V preiskavi je bilo zaslišanih nad 40 prič, ki so skušale od vseh strani — pogostokrat v kričečih navskrižjih — pojasniti javorako uganko, zaslišani so bili številni izvedenci, ki so podali svoja mnenja o raznih podrobnostih zločina. Na osnovi gradiva, ki ga je zbrala preiskava, je sodišče prišlo do spoznanja, da Matko Bamberger kot morilec Jožefe za učiteljski poklic. Po zre- -Marttnčičerve ne more priti v POMOČ GENERALU FRANCU Fašistična Italija, katero podpira nazijska Nemčija, je ogrozila, da bo izstopila iz nevmeševalnega odbora, ako italijanskim bojnim ladjam ni poverjena v Sredozemskem morju ista naloga kot angleškim in francoskim. Italijansko ča-opičje je jasno povedalo Angliji in Franciji, -h bo Mussolini izstopil iz že tako omajanega nevmešc-va!nega odbora, ako Italija v patrolirajiju Sredozemskega ajorja proti roparskim submar inom ne dobi enake stopnje z Anglijo in Francijo. Diplomati so mnenja, da bo tudi Nemčija sledila Italiji, ako izstopi iz nevmeševalnega odbora. Angleški in francoski listi pa z vso resnostjo zatrjuje-jo, da je Mussolini'pripravljen poslati na Špansko 150,001) vojakov, da zavzamejo Madrid. Mussolini .se peni jeze, ker je bilo Italiji ponudeno, <«a patrolira samo svoje Tiren.sko morje. To se mu zdi poniževalno in zahteva, da skupno z angleškimi in francoskimi ladjami tudi italijanske ladje patrolirajo vse Sredozemsko morje. Ako Italija in Nemčija izstopite iz nevmeševalnega odbora. tedaj boste dejansko posegli v Apan^ko državljansko vojno na strani generala Franca. V takem slučaju bo tudi Rusija zavrgla nevmeševalni odbor ter bo dala vso svojo pomoč španski republikanski vladi, ker želi, da zmagajo republikanci in je obdolžila Italijo, da so njeni snbmarini potapljali tovorne ladje, ki so vozile živež in vojni materjal za špansko vlado. Anglija in Francija sta navzlic ostremu italijanskemu protestu pričeli zasledovati v Sredozemskem morju suibma-rie, ki napadajo tovorne ladje, ki so namenjene v španske republikanske luke. V Sredozemskem morju sta zbrali največjo vojno bro-dovje izza svetovne vojne, namrw 150 "bojih ladij vseh vrst ter veliko število aeroplanov. lostncm izpitu na mariborskem učiteljišču, ki ga je napravil 1. 1899, je nastopil učiteljsko službo v Šoštanju, kjer je deloval 23 let. Bil je v pravem pomenu besede učitelj naroda. Kot izvrsten gospodar je posvetil poštev. Okolnosti, ki so pričevale proti njemu, so se izkazale za takega značaja, da ne nudijo zadostne podlage za sum. Na osnovi teh dejstev je državni tožilec ustavil preiskavo in pred dvema dnevoma je bil i "GLAS NARODA' i pošiljamo v staro do- 4 movino. Kdor ga ho- 4 5 že naročiti za svoje! 5 sorodnike ali prijate-J 4 Ije, to lahko stori. — 4 p Naročnina za s t a rip A kraj stane $7. — Vj| 4 [talijo lista ne poši-4 p ljamo. g vse svoje življenje gospodar Matko Rasberger izpuščen na skemu dvigu domačega prebi-j svobodo, valstva. Ustanovil je podruž- Tako je preiskava o javor-nici sadjarskega in vrtnarske- • skem umora po petih mesecih, ga in Čebelarskega društva, ka terima je dolgo vrsto let pred odkar je bil zločin izvršen, vnovič prišla v slepo ulico, v k ate sedoval. Kmetovalcem je S ppp- {ro je bila zašla že na samem davanji in tudi praktično naipočebku. Po izkušnjah, ki jih svojem vzorno urejenem po-1 ima javnost o podobnih pri-sestvn v Šoštanju razkazoval merih s kriminalnega področja, umno gospodarstvo. Poleg te- ( najbrž danes že lahko rečemo, ga se je udejstvoval na vseh' da bo javorski zločin ostal ne-področjih prosvetnega in nacio-' pojasnjen za zmerom, nalnega življenja. 1 STRAŠNA SRMT DE- CIGANSKI VLOMILCI V BELI KRAJINI LAVCA Iz Črnomlja pišejo: Pretekli * septembra * J tovarm mesec je bilo vlomljeno v Nem-, KronaJesen.cahsinrtnopone-ški loki, pri Kraljih, v Brezo-1*!'0? 21'letaf tlelavec Stanko vici na Doblički gori, Tančji' za^slen 1 P" stavbnem gori (šest vlomov v eni noči),^/3^11 Ycde* * v Tribučah in drugod Vseh ^ seie/.tlf.1 mesef v, ,slvKbl ! teh vlomov je po ljudski govo-i^ Ij^tja in dopoldne je jrici osumljena organizirana ci- pleskaI noVe»a ^ Iganska tolpa, sestoječa iz 5 do 7 članov in oborožena s samo- . . v . kresi Poizvedbe za potepuhi! f Pnvozd žerjav, ki ga je pn- so ostale doslej brezuspešne. I {!SIU[ k zelezm \h1u" Denarne s pošiljatve = DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEM® TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU f JUGOSLAVIJO Ca I 2 Ji _ Dtn. 1M I 5.96 _ DIn. m $ T JI _ Dtn. M •11.71 _ DU. Mt S2S.M_ Din. IMt S45.M _ V RAUJO 9 iM $ ms f N.M f S7.M llltM HUM Lir IM Lir tN Ur m Ur im Ur tm Ur KER SIS CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OORI ALI DOLI In liptoJUe račjih »maki i M lpnj navedene, bodht r dinarjih «H tifh dovoljujemo i« boljfto Izplačila v ameriških dolarjih Za 'iplatilo $ fc— tli- - " (1L- - " J 5.» ........—fiiitt - " ____________41«r- - " ................... - * __________________$AJI " " ____________tfLM Prejemnik dobi ▼ star«* kraju lrptačUe t dOUfJAc. NGINA NARASLA BVSAMfcO f0 CMX VKftU Sft PRISTOJBINO $L~ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Gist Naroda" tu NEW YOBS. N. I. pja v jok lam i. Ko je sedel kakih 10 metrov na tračnici, Ljudstvo je zelo razburjeno. Prisiljeno je, da si samo noč in dan straži imetje. JAVORSKI ZLOČIN OSTANE NEPOJASNJEN bo z vročo in mrzlo vodo? — je vprašal klerk. — Ne, je vzrojil farmer. — Saj nisem herring, ampak se samo pišem Herring. * V malem irskem mestecu je aretiral stražnik Johna John sona, ker je nosil puško, ni pa imel orožnega lista. Sodniku je povedal, da hodi že dvajset let na lov in da sploh ne ve, kaj je orožni list. Še nikdar ga ni videl in imel. Toda postava je postava. Če človek postave ne pozna, še ni rečeno, da jo sme kršiti. Nato ga'je pa vpraršal sodnik, če ve. da je odstopil kralj Edvard VIII.; da je od leta 1914 do 1918 divjala svetovna vojna; da je Irska svobodna država in da je njen predsednik Eamon de Valera; da je Roosevelt predsednik Združenih držav f Johnson je rekel, da ne ve, da ni nikdar nič slišal o tem in da ga ves svet nič ne briga. Sodnik ga je oprostil. * V okolici Daytona Beadi, Florida, iščejo svojevrstnega vlomilca: V mraku je zakuril za garažo nekega bogatega doma majhen ogenj. Dim in plamen sta zvabila vse ljudi iz hiše. Medtem je pa vlomilec odnesel iž hiše skozi prednja vrata vse dragocenosti v svoj avtomobil ter se neznanokam odpeljal * Joseph J. Dunkel, ki je v zadnjih petnajstih letih 2226-krat srečno skočil iz velike višine s parasutom na zemljo, s© nahaja v neki elevelandski bolnišnici. Z tovornega trueka je tako nesrečno skočil, da si je zlomi)' nogo. * V mestu Katonah, N. Y., so banditje v treh mesecih dva* krat obiskali banko, zaprli predsednika in blagajnika v železnb blagajno in odnesli večjo vsotq denarja. Zdaj je dal predsednik vdelati v blagajno ventilator. * V neki južnoameriški republiki je prišla k generalu depn-atcija državljanov, in vodjtf delegacije ga je takole počastil: — Gospod, genetal, kakor vfr-ftte, je bil predsednik naSe republike usmrčen. Sinoči je i-mel parlament sejo in je izvo-lif vas" za predsednika. Kakor - veste, je na$a drž*va reviufr. Dosti vam ne moremo plačati, če sprejmete predsedffi-iljtibimo plačati vsRi rufini 70,000 peset a vale pogrebne stroške. v "'&L2'$ NARODA" New York Saturday, September 18, 1937 afern. LARGEST SLOVENE DAILY IN U.SZ. DRAGO BOJANEC: V PLANINAH Ko se je Karli zbudil, je bila) "Vrag te nosi" je vsakokrat v koči še tema. Na strešne zagodnijal Karli, deščice je udarjal enakomerno Pri zajtrku sta sedela vsak lež, čuti je bilo curljanje vode, im svoji klopi ob ognjišču, drug ki se je odtekala po lesenem žlebu v korito zadaj za kačo. Magda še ni bila vstala, davi je bila ponavadi vselej prfca na nogah. Karli se je lenobno zleknM na hrbet, si del roke pod glavo in poslušal, kako zunaj pada dež. 44 Magda, še spiš T'' je pokli-j nasproti drugega. "Oe bi bil zdajle doma,1' je pričel Karli, ne da bi se ozrl na Magdo, bi šel k Elzi. Tja bi prišel še Tone in Marta, in bi vrgli karte. Nimaš lepšega kakor karte, če je ta'kole zunaj." 4tJa?v j«- rekla Magtla suho. cal čez čas. [ Elza je bila včasih Karlije- "Kaj je, Karli!" se je ogla-.vo dekle in Magda ni videla sila. Magda s spodnjega leži šča. "Pozno ho že, kaj!" "Ne vem. — Slmiš, dežuje." "Ponoči je bila nevihta. Si kaj cula, kako je grmelof" In plql$.; Zdaj je že malo ponehalo. "Ta dež bo trajal, fisto enakomerno gre ves čas." Magda je počasi vstala. Stopila je k lini v strehi in jo odprla. Mali, štiroglati pramen blede, medle svetlobe je bil preslaboten, da bi dodobra raz-sv« tlil tesni prostor. Odprla je «e težka, grobo stesana vrata, da je bušil v kočo hladni, vlažni zrak in da se je še močnejše začulo eurljanje vode in šumenje dežja. "Zatohlo je tu notri," je dejala. Tudi Karli je zlezel s svojega visokega ležišča. Obletel se jo, si nataknil čevlje in stopil preti kočo. Drobni in gosti dež mu je v trenutku orosil obraz in goli roki. Nebo je bilo zadelano * sivino. Višje gori pod vrhovi so se preko redkih osamelih smrefc vlekle težke megle. Rahel veter je zdaj pa zdaj razmajal koprive ob plotu in zašelestel v bližini smreke. Od daleč je prihajalo zateglo vpitje pastirjev, ki so se klicali med seboj. Karli se je umaknil nazaj v kočo. "Nič prida ni to vreme," je govoril Magdi, ko ji je pomagal lomiti trske za ogenj. "Prokleto, danes bi lahko Sla na konja! — Ampak nekaj vetra je in na južni strani se že malo svetlika, čez eno uro ne bo več dežja, boš videla." Pripravljala sta si zajtric in Karli je žvižgal. Včasi je prenehal in prisluhnil. Dežni curki i to brez prestanka io z ne-zmatgšano močjo tolkli po lese nih strešnih dešAieah. V koritu z*laj je curljala vod«.: Zdaj pa zdaj se je splašil veter in prinesel nekaj kapelj de^ja skozi odprto lino. V koči se je zgostil mrak. Utripajoči plamen na ognjišču je bil preslaboten, da bi ga mogel pregnati. V daljavi nekje je kdaj pa kdaj zamolklo zagrmelo. rada, če jo je omenjal. "Ves, Elza prim-se zmeraj čokoladne bonbone in potem igramo zanje. — Včasih mis kar s svojega balkona skliče skupaj. Potlej kvartarno po ves dan — dokler ji ne zmanjka bonbonov, seveda." Karli se je zasmejal. Magda se ni smejala. Izpila je mleko, odložila lonček in si naglo z obema rokama vrgla nazaj na ti Ink svoje goste, rjave lase. Namerno je zrla mimo Karlija, on pa jo je prodorno gledal. Dopoldanske ure so se vlekle, i kakor bi jih ne hotelo biti konec. Karli je obsedel na klopi, si s tlečo trsko prižijal cigareto in sledil z očmi Magdi, ki je najprej poravnala odejo na! pogradu, pospravila po polici1' zine, si pripravljan skregati se na smrt Nič ne izbiraš, vsako sredstvo ti pride prav, samo da preženeš ta mučni, neznosni dolgočas. ■Karli je ta'ko napol ležal na pogradu, nogi sta mu viseli navzdol, kadil je cigareto kakor vedno po kosilu. Magda je v kotel vlila vode in ga položila na žerjavico, da se od-moči, nakar je sedla na klop in strmela v tleči ogenj. Nihče ni spregovoril besedice, nihče se ni premaknil, le večni dež se še ni naveličal ropotati po h«eni strehi, kakor bi sploh ne imel namena nehati. Bila je to minuta, polna težke poSčo-i be in bedastega dolgočasja, dolsra. do strahote razvlečena minuta. Karli pa prvi pretrgal moJk. "Magda!" "TTo^tM i tfsjt "Dolgočas je." "Se ti toži po kom?" Magda se je prva začela igrati z besedami in Karli je dvoboj sprejel. "o se odražali bleščeči vrhovi od nebesne sinji-ne, in njihove sence so bile v prelivanju barv milo zastrte. v KONEC PRIHODNJIČ ZNAMENITI Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, fei mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? , ; 1 Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Patdišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji potT> TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 I IZ BAGuADA V 8TAMBUL 4 knjfa ■ rt ami, 01 Iadajalec; Na lovu; Spet n* divjem »padu; Befeol milijoni; Dedi« tait Mohamed Emma; Karavana Marti; Na bega v Goropa; Draft* Bi Naer JU* V GOBAH BALKANA ~LM ndnroJDiMVH VMWaa: - Jaatro smrti; MoJ rana ob Nila: ktie mm v Mekke UMI; Pri flatoarib; Med JeMdl Oena .........IJi PO DIVJMf KUKDI8TAND 4 kajfee. S* atraai, > 4 knjige, • »lih—I, S74 Vsebina: Kovač glinen; Zarota s zaprekami: S goi««b* nJakiH VohamedanaU svetnik L* B« k We; Krona sveta; Mod dvema ognjema Cm*___LM PO DBŽBU 8HPRABJBT 4 knjige; a MmmL 171 MvM Veeblna: Brata AMdlfJa: Kote » eolieU: Mlndlt; Ob Varflarjn Cm \ m SATAN IN rtKAKfOT tltafc ■ Mtai. 1714 tffenl Veeblna: WDttifOV It knjig, a slikami, 1789 ilrtt! Vsebina.' Prvikrat na divjem sapadn; Za flvljebje; N8o-a. lepa Indljanka; Proklestvo tla ta; Za detektiva; Med Komand In Apa«; Na nevarnih potni; Wlnttetovot roman; Bans Bar; Pri Komanflb; Wtnnetova smrt; Wtn-netova oporoka JB MJead: Tarna Mar; Na tfedn; Nevai^ aoMl nasproti; Almaden; V treh delih sveta: t C TI 4 knjige, a slikami. 8*7 Vsebina: Boj a medvedom; Jama draguljev; Con-end —; Bib. in njegova poslednja pot .LSI Naročite jih lahko pri: « 216 West 18 th Street MU% rt- N. V; » * t n B L rA 8 V "A ROV 2 New York, Saturday, September 18, 1937 TEE LARGEST StOVENE DAILY IN UJ32, ME MOREM TI RAZODETI.. AVI ROMAN IZ2IYLJEUA fTT> Z1 "(SUS HARDDr PRIREDIL: I. II O V PLANINAH (£2) ZA "6LASNARODA" PRIREDIL: I.H. =3391-3 O pač m treba pri>sit»i me za »k1j»u tka- nje, Rena jo pogleda. "^Zaradi tega vatli Garda." "Toda vendar, ker se je zgodilo v moji hiši in Lenine neotesanosti nisem mogfla zavrniti, kot bi bilo potrebno. Toda morete mi verjeti, proti njej se ne morem mnogo braniti, kadar me rani. Proti svojim sorodnikom se ne morem braniti — ker so od mene odvisni. Ali morete to razumeti?" Ljubezniv nasmeh spreleti Renine ustnice. "Da, ker ste vi, vas morem razumeti. So velikodušni ljudje, ki so sužnji svoje velikodušnosti — in meti te spadate vi. Toda vsled tega ste vzneseni. Prosim pa, da se zaradi mene ne vznemirjate. Že naprej vem, da me tudi drugi vaš»i sorodniki ne bodo sprejeli z rokavicami. Toda mene to ne bo prav nie žalilo, ker se mi zdi. da bodo na mene ljubosumni, ker sem se vam prikupila. Zato mora človek rad in veselo prenesti malo zavisti drugih. Proti meni morejo biti osonii, kakor hočejo, vaše prijateljstvo me za vse to obilno poplača." (iarda poboža njeno roko. "Toda obljubiti mi morate, da si ne boste dovolili nobene neotesanosti, da ji na nje ne bi dali pravega odgovora. Ali mi to obljubite!" "Naj bo, rada vam to obljubim, ko enkrat vem, da vas s tem ne bom zadela." "Teg-a prav gotovo ne boste. Krtka Škoda, da so je naš lepi po|X)ldan tako neprijetno končal! Bile so lepe ure, Tri sve jili preživele s Sassenovima bratoma. Kako sta vam Kaj vsec! Rena se zasmeje. V dekliški sramežljivosti bi vam morala odgovoriti: Prav prijazna sta! Toda prav nič se ne bojim vam odkrito povedati, da v celini svojem življenju še nisem spoznala tako naravnih in prilmpljivih mladih jrospodov. To s«mii opazila danes dopoldne, ko sta vas srečala. Tedaj sem sicer spoznala Klani sa. z Wernerjem pa -sploh še skoro nisem qrovorila. Toda Klaus Sassen nii je bil od prvega trenutka tako všeč, da me je zelo veselilo, da sem se ž njim spoznala. Z«-lo sta si podobna in se razlikujeta samo po laseh in očeh. Klaus je veselejš i meti ol»ema r— ali pa ni osjo«"«- Wernerja kaj teži, vsled česar ne more biti ravno tako vesel. Tako, to je menda vse, kar morem se, ne da bi jo pogledal. Oba sta molčala. Tišino je zdaj pa zdaj pretrgalo Magdino ihtenje. Polagoma se je Magda pomirila in utihnila. "Karli!" se je oglasila čez čas s tihim, pol prosečim glasom. "Kaj je!" "Ključ mi daj!" "Ga ne dobiš. Sem že reikel. Ko bo lepe vreme, takoj. Zdaj »Mfttir d«m n «cf Timlh a itov, rezervacijo kablu In pojasnila sa potovanj«. SLUVtiNlC PtBUSHlMJ COMPANY (Travel Bureau) 816 W. 18tfc New lark V glasno pesen, ki ji ni in ni ho telo biti konca. Karli se je zbudil prvi. Pogledal je na uro, visečo na žeb- strelno orožje. KONEC "PRINCESE LJUBE." Ko se je v rumunskem o-krožju Pitesti razširila-vest, da je Ljuba Čerebavska, 23-letna ciganka, v spopadu s šestimi policisti izgubila življenje, si je prebivalstvo tega okrožja oddahnilo. Bil je trd boj, ki so ga morali čuvarji javnega reda opraviti s 'princeso Ljubo,' kakor so mlado ciganko imenovali zavoljo njene izredne lepote. Z dolgim mesarskim nožem se je branila in je štiri policiste tudi ranila. Na zadnje so morali ti proti nji uporab i- lju ob njegovem ležišču. Bil je že čas, pripraviti večerjo. Kolikor je mogel videti Skozi lino, se je zunaj mračilo, v ko-( či pa je bila že skoraj tema. Prespala sta bila celo popoldne. Spravil se je s pograda in se začel motati po hiši. Prižgal je svečo in jo položil vrh police. V lonec je vlil mleka, ubil vanj dva rumenjaka in pričel pripravljati testo za palačinke. Magda ima sicer palačinke zelo, zelo rada, kar Karli tudi ve, toda on jih ne pripravlja zaradi tega — bog obvaruj — ampak zato, ker ima pač vse stva- < V je kdaj kakšna ženska zaslužila takšno smrt, tedaj jo je gotovo zaslužila ta mlada ciganka. V jugovzhodnih evropskih deželah, kjer je še vedno dosti ciganov, sO:p*im«ri ugrabitve otrok tudi v naših dneh prilično številni. "Princesa Ljuba" je bila med cigani ena najhujših ugrabiteljic, ki pa svoje zločinske obrti ni počenjala zato, da bi od nesrečnih staršev izsiljevala visoke pil- re za moške končale tragično. V ciganskih krogih samih pripovedujejo, da je znala variti vse mogoče strupe in kadarkoli se je kakšnega moškega naveličala, mu je pripravila pijačo, od katere se ni več zbudil. Orožniki in policija so jo že dolgo zasledovali in končno jim je uspelo, da so to zver v človeški podobi uničili. VOJNA ZA ČRNO HELENO. Vlojna, podobna po pobudi torjanski, vojna za lepo Heleno, utegne izbruhniti v južnih morjih, kakor poroča dopisnik "Daily Expressu" iz Port Darwina v Avstraliji. Vsi mladeniči in mladi možje domačih plemen na Barthurstovem in Melville je vem otoku pri Van-diemanovem zalivu so dobili od poglavarja povelje, naj se pri prav i,jo na vojno. Gre za to, da se opere čast starega moža z Badhurstovega otoka, ki mu .je pobegnila mlada žena z mladim bojevnikom z Melvillejeve-ga otoka. Morda bi se uredila kupnine, temveč zato, da le o- j. j • . , , . , . . ... /. . ta zadeva mirnim potom, da ni troke pohabila in lih prodaialaf. . . , 1 •# r •» , 17/1 t»Tk O m C r o ro/1 m n I a tvva i an beraškim organizacijam po KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS 22. septembra: Queen Mary t Cherbourg Bremen v Bremen 24. september: Lafayette v Havre De Cirasse v ilavre 25. septembra: Cbamplaln v Havre Rex y Genoa 27. september: Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen 29. september: Berengara v Cherbourg Xormamlie v Havr« i oktobra: Itouiu v Genoa 6. oktobra: Sat urn ia v Trst Queen Mary v Cherbourg 7. oktobra: lie de France v Havre S. oktobra: Bremen v Bfemeu oktobra: Conte
  • \\9 poškodbe, ki jih je pri- Tako delate pridno in rešite vse važne zadeve do večerje. Večerjate v Hobrem razpoloženju in po večerji sedite še nekaj časa v knjižnici, kjer se vneto razgovarjata. Garda se udobno zlekne v naslonjač in smeje gleda Reno. "Kako krasno imam sedaj. Verjemite mi, da ni nič mučejšega, kot če mora človek živeti z ljudmi, ki bi nuu morali biti blizu, ki pa so mu tuji, tako tuji, da ga strese, kadar je v njihovi družbi." Rena pomiki na svoje razmerje 7. Dagmo "O, to razumem prav dobro. Tudi moje razmerje do polsestre je bilo tako. Prav ničesar si nisve imeli povedati. Seveda mi ni bila j>o krvi v žlahti. Toda v žlahti mi pravzaprav tudi ni bil očem, s katerim sem se vendar tako lepo razumela. Njegova lastna hči mu je bila bolj oddaljena kot >z. Ni vedno krvno sorodstvo, ki najbolj veže." "Prav gotovo ne. Povedati vam hočem. Rena, da sem se skoro celo svoje življenje počutila zelo zapuščeno. Prezgodnje smrti svojih starišev nisem preveč občutila, ker sem jih komaj poznala, kajti stara sem bila komaj eno leto, ko so Umrli. Najbrže sem bila po naravi vesela, ker sem navil ic tem it, da sem zrastla v okolici brez ljubezni in sem bila nirota, ostala vesela in dobre volje. Sicer hrepenim včasih po nečem, česar ni mogoče doseči, po nečem krasnem, kar mi ni bilo dano, toda vse take misli sem odločno odganjala. Šele malo pred svojim dvajsetim rojstnim -dnom sem pa nekaj izvedela, kar m£ je neizmerno prestrašilo, in sem skoraj obupala., Tudi to sem morala saina prenesti — nikogar nisem imela, h komur bi se mogla zateči v svoji sili. In edini, kateremu bi mogoče brezpogojno zaupala, pa je moral najmanj vedeti o moji tugi. Toda sedaj imam vas, Rena, in nekega dne bom Od svojega srca odložila vse, kar me tea — vi mi'boste pomagali prenašati, na to se popolnoma zanašam." t ^ Rena jo nemirno posluša. Sedaj pa prime njeno roko in jo ljubeznivo boža. 'Karkoli vae teži. Garda, se morate po pdl noma zanesti na mene, da vam bom pomagala prenašati. Upam celo, da vas bom mogla v tem tolažiti. Krivice vam ni treba prenašati, o tem sem prepričana — vse drugo pa je mogoče premagati." Garda se Vzravna jz bolestne zatopljenosbi. Svetle, kodraste lase potisne s čela in rjave oči ji vroče žare. "Sedaj pa bove govorili o drugih stvareh; to »i pogovor ia čas, ko je treba iti tpat." Tn xopet prične govoriti o ženitovanju :.n veselju, ki ga hoče pripraviti svojim ljudem. (Dalje pritaisiULV "Saj ne dežuje več." "Kaj da ne! Kar poslu-saj!" Spet sta umolknila. Magda je obsedela na klopi. Potem je počasi vrgla ruto z glave, nahrbtnik, in sezula in legla kar oblei *ena na pograd. Tudi Karli je očistil svoje čevlje, položil jih je nazaj pod* klop in zlezel nazaj na svoje visoko ležišče. Nekaj časa ga je bilo slišati, kako se je prekladal po trdem pogradu, potem pa je bilo čuti le še dež, ki je na strehi drobil svojo enakomerno eno- «"isto prijetno d«lo, če hočete. Karlijevo ropotanje z lonei je zbudilo Magdo. Vstala je in si zunaj zmila oči. nakar se je vrnila v kočo, sedla na klop in gledala Karlija pod roke. Medtem je Karli že zanetil ogenj, dal mast v ponev, da so je stopila, vlil testo, a ni imel ničesar, s čemer bi s pod a I pe-čeuo testo obrnil na drugo plat. Ni si znal pomagati. Magda je vstala, mu vzela ponev iz rok, jo potresla, spretno v zraku o-hrnila palačinko in jo spet vje-la na ponev. Karli je" stal poleg nje in jo gledal. Vrnila mu ponev in se umaknila. Obstala je na istem mestu, tik ob Kari i ju, tako da se ga .je malodane dotikala. Gledala ga je skoraj uporno s svojimi velikimi očmi, ki so se jim še malce poznali sledove joka. Usta je imela napol odprta, mokre ustnice so se ji komaj 0-pazno premikale, kakor da bi hotela kaj spregovoriti. Tedaj jo je Karli pritegnil k sebi, ji pogladil s čela razkušt-rane lase in se .sklonil nad njena usta. "Magda!" Na ognjišču so prasketale smrekove veje, močan, mrzel sunefc vetra je planil skozi odprto lino v kočo in zamajal plamen sveče, da so nemirno vztrepetale sence po kotih. Zunaj je dež že prenehal, pihal je hladen severni veter, nebo se je zjasnilo in za jutri se je obetal lep dan. zadevala svojim nesrečnim žrtvam in čim večje je bilo sočutje ki so ga ljudje kazali do pohabljenih otrok, tem večja je bila cena, ki jo je ciganka zahtevala od poklicnih beračev. Kolikor so mogli ugotoviti, je v času svojega zločinskega udejstvovanja ugrabila nič manj nego 47 dojenčkov. Njena neusmiljenost je bila brez primera. S svojo grozovitostjo je postala kmalu poglavarka ciganskega rodu. Otroke je sama pohabila in tudi svojemu rodu je vladala kot sodnica in krvni ca v isti osebi. Oboževalcev ji pri tem ni manjkalo. Zapletla se je v nešteto ljubezenskih afer z mladimi ljudmi, in pravijo, da so se vsr» te afe- 1'5. oktobra: NorinamMe Aquitania i izčrpam starec malo prej zapodil od hiše svojo ženo, ker ni mogla dovolj delati, zdaj mu pa nima kdo kuhati. Zato so Mile mod otokoma izmenjane palice, na katerih je izrerezl.ia- j . •. v v w na vojna napoved in pod rozje 20 oktobra. so sklicani tudi tisti bojevniki, ki ne žive na otokih. ■ Havre Cherbourgh 15. oktobra : Europa v Brpmen lfi. oktobra: Rex v Genoa Predno pa pride od napovedi do vojne, bo najbrž zapuščeni mož že umrl, njegova nezvesta žena pa postane mati 0-trok svojega zapeljivca. Toda čast mora biti oprana, čeprav bi se morali boriti za njo otroci tistih, ki so si napovedali vojno. Monsignor Seli, vodja katoliške misije na Bathurstoveni otoku, kjer živi okrog 1000 avstralskih domačinov, meni, da bi bilo zaman posredovati med sprtima plemenoma. Podobnih spopadov je bilo že več in do novega pride najbrž šele v bodočem poikolenju. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA SSS VAŽNO ZA NAROČNIKE Polee naslova Je »t^vlilbo do kdaj Imate plastno naročnino. Prvr W»-rUkii pomeni mesec, druga dan ln tretja pa .eto. Da nam prlhrr nk« nepotrebnega dela lo stroškov. Vas prosimo, da skudate naročni-tiu piavočasnc poravnati Poffljlte naročnino jaravnost nam aU Jo pa plačajte naSemu zastopniku v Vasem kraja ail pa kateremu Izmed ustopikuv, kojlh Imena so tiskana s debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj nagih rojakov naseljenih. veČina teh zastopnikov ima v zalogi tudi koledarje in eRATIKE; če ne jih pa za vas naroče. — zato oblscetk zastopnika, če kaj potrebujete Queen Mary v Cherlniurg 23. oktobra: Viilt 4 Steelton, A. Hren Turtle Greek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovaa WI800NSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. S>* Shebojgan, ohio: Barberton, Frank Cleveland, WYOMING: Bock Springs, Levis DiamondvUle, Joe Rolle* Jo preJeL II *9U» NARODA* STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVUE Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7.60 POKRAJNI ROCNi ZEMLJEVIDI: Jugoslavija_30 Dravska Banovina........... .30 CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI MALI .. NOVA EVROPA .40 .40 .os .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DR2AV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia ........«... .40 Naročilom Jo priloittl denar, hodi si v gotovini. Money Order ail poštne znamke pe 1 ali S Ce poiljeto gotovino, raJto KNJIGARNA "GLAS NARODA" ' v2ie W. 18 Streti New York, N. T.