ZORKA ŠUBIC 
Enota za arheologijo 
Enota za arheologijo Loškega muzeja varuje in skrbi za arheološko dediščino na 
območju Škofje l.oke. Poljanske in Selške doline ter dela Sorskega polja. Raziskuje 
in proučuje materialne ostaline človekovega bivanja in njegovih dejavnosti. 
Osnovna raziskovalna metoda arheologije je izkopavanje zemeljskih plasti, v kate 
rih so se ohranili sledovi zgodnjih obdobij človekove zgodovine. Strokovno delo se 
tako prične na terenu s topografskimi obhodi, rekognoseiranji. občasnimi manjšimi 
sondiranji ter zaščitnimi oziroma sistematskimi izkopavanji. Slednja so poleg posa 
meznih naključnih najdb tudi glavni vir pridobivanja novih predmetov. V zgodo 
vinskem zaporedju obravnava čas od prazgodovine (od mlajše kamene dobe dalje), 
rimsko in poznoantičiio obdobje ter zgodnjesrednjeveški čas z naselitvijo Slovanov 
pa vse do 11. stoletja. V Loškem muzeju je v delo enote vključeno še raziskovanje 
in gradivo kasnejših, nearheoloških obdobij, to je čas visokega in poznega srednje 
ga veka ter novejši čas. ki z gradivom sega vse do 1<S. stoletja. Te mlajše materialne 
ostaline. ki so bile odkrite z arheološko metodo dela pri raziskovanju grajskih in 
mestnih predelov tako dopolnjujejo pisne vire ter proučevanja drugih strok, pred 
vsem umetnostnih zgodovinarjev in zgodovinarjev. 
Muzejsko društvo v Skofji Loki je bilo ustanovljeno 23- julija 1937. V starem Ro-
tovž.u na Mestnem trgu so v nedeljo, 27. avgusta 1939 slovesno odprli zbirke 
Mestnega muzeja. V drugem nadstropju je bilo v štirih sobah razstavljenih 9IS pred-
Godeške Dobrave. Izkopavanje gomile Ida 19-/0 (Foto France Planina. 19401 
227 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
Krancelj. Rekonstrukcija arhitekturnih 
ostalin Zgornjega stolpa (Foto Tone Mla 
kar. 1955) 
Krancelj. Rekonstrukcija arhitekturnih 
ostalin Zgornjega stolpa (Foto Tone Mla 
kar. 1955) 
Krancelj. Rekonstrukcija arhitekturnih 
ostalin Zgornjega stolpa I Foto Tone Mla 
kar. 1955) 
metov, ki so jih zbrali prizadevni člani 
Muzejskega društva'. Od arheološkega 
gradiva je bilo v večji sobi, poleg reliefa 
loškega ozemlja, razstavljenih le »nekaj 
izkopanin iz rimske dobe«2, ki so bile 
odkrite pri izkopu za temelje osnovne 
šole*. V zapisniku 2. rednega občnega 
zbora z dne 12. 9. 1939 pa je v poročilu 
gospodarja podatek, da je v muzejski 
zbirki med 915 predmeti razstavljenih 
»20 izkopanin«. Na osnovi vpisov v 
Knjigo dohodov muzejskih predmetov 
(KDMP), to je v akcesijsko knjigo 
Muzejskega društva, lahko ugotovimo, 
da so bili v prvi muzejski zbirki razs 
tavljeni naslednji predmeti: tri rimske 
glinaste vodovodne cevi', osem pred 
metov (bronaste zapestniee in deli 
posod) iz prazgodovinskega gomilnega 
grobišča v Godeških Dobravah, ki jih je 
leta 1939 daroval muzeju notar dr. Niko 
Lenček\ ter devet predmetov (železni 
noži. deli človeške lobanje, glinaste 
posode in oljenke) iz rimske dobe. ki so 
jih pred letom 1940 odkrili na najdišču 
Stari dvor'. 
V želji, da bi za zbirke pridobili še več 
arheoloških predmetov, je muzejsko 
društvo na pobudo dr. Jožeta Ranta že 
v avgustu leta 1940 organiziralo razisko 
vanje prazgodovinskih gomil v 
Godeških Dobravah. Strokovno vodstvo 
je prevzel arheolog dr. Rajko Ložar iz 
Narodnega muzeja v Ljubljani. Vse 
stroške pa je poravnal član Muzejskega 
društva, zobozdravnik dr. Jože Rant iz 
Ljubljane, sicer pa rojak iz Godešiča. Žal 
sta bili obe raziskani gomili že delno 
prekopani in našli so le nekaj fragmen 
tov glinastih posod'. 
Druga svetovna vojna je Muzejskem ti 
društvu preprečila realizacijo skrbno 
načrtovanih sistematičnih arheoloških 
raziskovanj. Zato so vodilni odborniki 
228 
ESOTA /A ARHEOLOGIJO 
društva dr. Pavle Blaznik. France Planina, Svetko Kobal in arheolog dr. Jože Kastelic, 
ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani, dne 23. maja 1953 ponovno temeljito pre 
gledali loški teren ter pripravili prioritetni seznam za izkopavanja6. Že v naslednjem 
letu so pričeli z raziskovanjem na izbranih lokacijah Krancelj, Puštal nad Trnjem in 
Stara Loka. 
Krancelj. Na pobudo Muzejskega društva in s sodelovanjem Loškega muzeja so 
v letih 1954—1955 raziskovali na Kranclju. Z deli je začel arheolog Stane Gabrovec iz 
Narodnega muzeja v Ljubljani. Ker pričakovanih dokazov o starejši poselitvi niso 
odkrili, je že od 26. julija dalje strokovno vodstvo prevzel Cene Avguštin, umetnostni 
zgodovinar iz Mestnega muzeja v Kranju. Ravnatelj muzeja v Skofji Loki. Karel 
Plestenjak, pa je prevzel tehnično vodstvo raziskovanj". Ta izkop je bil eden naj 
zgodnejših primerov raziskovanja srednjeveškega grajskega objekta z arheološko 
metodo dela. Odkopali so gradbene ostaline »Zgornjega stolpa«, najstarejše utrdbe 
in prvega upravnega sedeža fevdalne oblasti v loškem gospostvu. Številno izkopano 
drobno gradivo iz časa od 13. do 15. stoletja priča o vsakdanjem življenju v grajskem 
stolpu . ki je bil zgrajen najkasneje konec 12. stoletja, po potresu leta 1511 pa je bil 
opuščen1". Enkraten dosežek v tistem času je bila sanacija izkopanega zidovja in 
prezentacija delno nadzidanih arhitekturnih ostalin. Dela je vodil ing. arh. Tone 
Bitenc v sodelovanju z umetnostnim zgodovinarjem Dragom Komeljem iz Repub 
liškega zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani. Tako prezentiran Zgornji stolp je 
bil za občinski praznik 18. decembra 1955 slovesno predan javnosti, istočasno pa je 
bila postavljena tudi občasna razstava izkopanih predmetov v Domu Zveze borcev". 
Žal pa je bil to še prezgoden poskus predstavitve rešene kulturne dediščine. Skrb 
za spomenik je skozi desetletja popolnoma odpovedala in danes je Zgornji stolp na 
Kranclju ponovno zaraščena razvalina. 
Puštal nad Trnjem. Na pobudo Muzejskega društva je Stane Gabrovec poskusno 
izkopaval leta 1954 tudi na Puštalu nad Trnjem. Izkopane sonde in materialne osta 
line so potrdile domnevo o obstoju utrjene naselbine - gradišča iz starejše železne 
dobe12. Med prazgodovinskim gradivom pa so bili pomešani tudi fragmenti glinastih 
posod iz mlajših obdobij, iz časa pozne antike in prisotnosti Langobardov na Loškem 
v drugi polovici 6. stoletja". 
Stara Loka. Leta 1954 je arheolog Stane Gabrovec iz Narodnega muzeja na pobu 
do Muzejskega društva in s sodelovanjem Loškega muzeja pričel izkopavati na 
pokopališču okoli cerkve v Stari Loki. Ker domnevanega staroslovanskega grobišča 
niso našli, je z deli nadaljeval Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar iz Mestnega 
muzeja v Kranju". Odkrili so ostanke temeljev starološke župne cerkve sv. Jurija, ki 
so jo podrli leta 1863. Na osnovi odkrite polkrožne romanske stranske apside so 
lahko ugotovili prvotno obliko cerkve pred kasnejšimi gotskimi in baročnimi prezi 
davami". V Enoti za arheologijo so iz teh izkopavanj shranjene drobne najdbe, 
priclatki iz starejših prekopanih groben- iz 18. in 19. stoletja. To so bronasti križci, 
svetinjice, pašna spona, gumb in drugo1". 
Ko je avgusta 1958 arheolog France Leben" v jami Kevderc na Lubniku odkril 
sledove prazgodovinske poselitve, je že naslednji mesec za Loški muzej pričel 
z izkopom v jami". Raziskovanja v okviru Loškega muzeja so se nadaljevala še 
229 
LUŠKI RAZGLEDI 46 
v naslednjih letih in se razširila tudi na sosednjo Lubniško jamo. Leta 1959 je s so 
delovanjem univ. prof. dr. Josipa Korošca in študentov Arheološkega seminarja 
Filozofske falultete v Ljubljani raziskoval v Kevdercu. v Lubniški jami ter nad jamo 
Kevderc1'1, leta 1962 samo v Lubniški jamr in leta 1964 zopet v Kevdercu ter 
predvsem v Lubniški jamr'. Raziskovanja so odkrila sledove naselitve in materialne 
kulture, ki se po tipoloških značilnostih uvrščajo v predalpsko bakrenodobno kul 
turno skupino (okoli 2200-1800 pr. n. š.). Odkrili so številne glinaste, kamnite in 
koščene predmete, predvsem pa je značilna ornamentirana in inkrustirana keramika 
dokaj samostojnih lokalnih oblik (»lubniški lip«). Najmlajše gradivo iz lega najdišča 
pa pripada že starejši bronasti dobi". 
Oktobra leta 1958 pa je France Leben v okviru Sekcije za arheologijo pri SAZIJ 
v Ljubljani in v sodelovanju z. Loškim muzejem raziskoval prazgodovinske gomile 
v Godeških Dobravah. Raziskali so štiri gomile. Odkriti predmeti, pridatki v grobu 
z žganim pokopom, sodijo v starejšo železno dobo. v čas 5. stoletja pr. n. š."\ 
\ obdobju organiziranja področnega spomeniškega varstva se je Skofja Loka 
priključila Ljubljani in tako je že jeseni leta 1905 na območju občine pričel z rednim 
delom Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Ljubljana^'. Zavod se je kasneje 
preimenoval v Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo (LRZSV), danes 
pa je njegov uradni naslov Ljubljanski regionalni zavod za Varstvo naravne in kul 
turne dediščine (LRZVNKD). 
Na osnovi Zakona o varstvu kulturnih spomenikov in izdelanih smernic za varo 
vanje zemeljskih slojev s kulturnimi ostanki je Ljubljanski regionalni zavod za 
spomeniško varstvo v letih 1972 do 1974 v Skofji Loki izvajal večja zaščitna teren 
ska dela. Pod vodstvom arheologov Marijana Slabeta in Jožeta Omana so z arheo 
loško metodo dela odkopali in dokumentirali ostaline starih gradenj na raznih 
lokacijah v mestu. Tako so na lokaciji 'Poljanska vrata' odkrili ostanke obzidja in 
stolpa, ostanke mestnih vrat s kamnitim mostom preko jarka in snažnim stolpom. 
na lokaciji -Komun« pa ostanke mestne 
stavbe iz. časa gotike. Ob tem so od 
kopali tudi številne drobne najdbe iz 
vsakdanjega življenja takratnega prebi 
valstva v poznem srednjem in zgodnjem 
novem veku (keramične posode, stek 
lene, kovinske in koščene predmete ter 
drugo gradivo)"". Z arheološko metodo 
dela so raziskali tudi ostanke grajske 
arhitekture na dvorišču Loškega gradu. 
Odkrili so ostanke porušenih grajskih 
objektov in osrednjega stolpa. Odkopani 
zidovi so danes delno prezentirani v 
nivoju hodne površine dvorišča^ . 
Terenska raziskovanja so se izvajala 
Krožnik z letnico 1583, zbirko Slikana 
tudi v okviru Loškega muzeja. Tako smo meščanska keramika ~,6. u, 17. stoletja-
leta 197~ s poskusnimi izkopi preiskali (Foto Tomaž Lunder, 1979) 
230 
E\OTA / 1 ARHEOLOGIJO 
prostor med cerkveno stavbo in obzidjem pri gotski cerkvi sv. Andreja na Gostečah. 
Dela je vodila podpisana. Sonde so bile arheološko negativne, našli pa smo nekaj 
fragmentov mlajše keramike, železne žeblje in železen gotski ključ*'". Leta 1982 pa 
smo skupaj z Zavodom za spomeniško varstvo v Kranju raziskali ostaline 
poznorimske stavbe v Žabnici. Dela je vodila potlpisana skupaj z arheologom 
Milanom Sagadinom z Zavoda za spomeniško varstvo. Akcija je potekala v okviru 
-specialnih topografskih in problemskih sondiranj v sklopu arheološkega razisko 
valnega programa Slovenije v letih L981—1985«. Gradbene ostaline in drobne najdbe, 
predvsem pa bronasti novci Konstancija II. datirajo raziskani objekt v sredo 4. Sto 
letja"". 
Tudi druge strokovne institucije so v svoje raziskovalne programe vključevale' 
proučevanje kulturne dediščine na Loškem. Tako je Inštitut za arheologijo pri 
Znanstveno raziskovalnem centru SAZU v Ljubljani, v sodelovanju z Loškim muze 
jem, leta 1981 sondiral pri Strupovi skali nad Trnjem. Sonda na lokaciji, ki je pod 
železnoclobnim gradiščem na Puštalu nad Trnjem, pa je bila arheološko negativna. 
Leta 1988 je Inštitut za arheologijo v okviru svojega programa -paleolitsko sondi 
ranje v slovenskem visokogorju- poskusno kopal na Zgornjem Povdnu pod 
Ratitovcem. Odkriti fragmenti prazgodovinske keramike dopuščajo možnost dati-
ranja najdišča v bronasto dobo1". Že leta 1976 sta Timotej Knific in Andrej Knific 
v okviru Inštituta za arheologijo topografsko pregledala in dokumentirala zgornjo 
Poljansko dolino ". Loški muzej je sodeloval tudi pri sondiranju tal v cerkvi v Crn-
grobu leta 198 t. Akcijo za preverjanje gradbenih faz. cerkvene ladje je vodil umet 
nostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc iz Inštituta za umetnostno zgodovino pri ZRC 
SAZU v Ljubljani1-. 
V okviru topografije arheoloških terenov v Selški dolini sta arheologa Jože Oman 
in Boris Vičič z Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne 
dediščine leta 1981 sondirala na Babniku nad Selcami. Odkriti fragmenti praz 
godovinske keramike po svojih značilnostih sodijo v starejšo železno dobo". 
Ob omembi številnih zunanjih sodelavcev pa ne moremo mimo ugotovitve, da je 
tudi dipl. ing. gozdarstva Rajko Brank veliko prispeval k poznavanju arheološke 
problematike na Loškem. Kot izjemen poznavalec loškega ozemlja je na terenskih 
obhodih odkril in nato opozoril na marsikatero potencialno arheološko lokaliteto. 
Nekaj naključno najdenih predmetov pa je podaril tudi muzeju. Veliko svojih opa 
zovanj in odkritij je argumentirano in dokumentirano objavil v strokovnih glasilih. 
Krajše notice v Varstvu spomenikov"', daljše prispevke pa v Loških razgledih'". 
Nova odkritja in terenska raziskovanja so prinašala v muzej številno arheološko 
gradivo in skrb za to dediščino je vedno bolj zahtevala svojega strokovnega delav 
ca, kustosa za arheologijo. Tako je bil K), marca 1961 v muzeju zaposlen študent 
arheologije Janez Krzen"". V letih 1961 in 1962 ter 1964 je v zvezi s preureditvenimi 
deli v muzeju raziskoval v kleti severozahodnega trakta loškega gradit ter na graj 
skem dvorišču. Odkrili so ostanke temeljnih zidov različnih grajskih stavb in osred 
njega stolpa . Sodeloval je pri nadaljevanju raziskav na grajskem dvorišču leta 1972, 
ki jih je izvajal Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo z arheologoma 
Marijanom Slabetom in Jožetom Omanom. Kot že omenjeno, so takrat odkopani 
231 
LOŠKI RAZGLEDI 46 
zidovi danes delno prezentirani v nivoju hodne površine*". Sodeloval je pri izkopa 
vanjih v jami Kevderc in v Lubniški jami. kjer je v letih 1962 in 1964 raziskovanja 
vodil France Leben"'. Poznavanje arheološke dediščine na Loškem je leta 1962 in 
1963 bistveno dopolnil z rezultati zaščitne topografske akcije (zaradi planirane aron 
dacije Sorskega polja) in s strokovno dokumentacijo prazgodovinskih gomil na 
Sorskem polju*. Skrbel je za obstoječo arheološko zbirko v muzeju in razglabljal 
o njeni dokončni in kompleksni postavitvi". Poleg dela z arheološkim gradivom in 
nadzorom na terenu'"' je v muzeju kmalu prevzel še številne dodatne zadolžitve. Med 
drugim je opravljal delo laboranta'', saj takrat v muzeju še ni bilo konservatorske 
službe. Predvsem pa se je intenzivno posvetil vodenju po muzejskih zbirkah, pri 
ogledu spomenikov v mestu ter v bližnji okolici Škofje Loke. Svoje izkušnje in pred 
loge za delo bodočega kustosa vodnika (danes bi rekli kustosa pedagoga) je objavil 
v prispevku v Loških razgledih". V Loškem muzeju je bil zaposlen do 31. 12. 1974. 
Ko sem podpisana 1. marca 1975 prevzela delo kustosa za arheologijo v Loškem 
muzeju, je moja piva skrb veljala že izkopanemu gradivu. Enota za arheologijo takrat 
še ni imela svojega depoja in gradivo je bilo shranjeno povsod tam. kjer je bilo 
količkaj prostora. Bilo je med seboj pomešano in marsikatero (udi že brez ozna 
čenega najdišča. Po podrobnem študiju vseh dosegljivih podatkov (objave, zapisni 
ki sej Ml) in LM. letna poročila o delu LM, vpisov v akcesijske knjige) sem počasi 
lahko ugotavljala posamezne raziskovalne sklope. Pri identifikaciji najdb in tudi 
terenske dokumentacije mi je bilo v veliko pomoč poznavanje tega gradiva, saj sem 
že kot študentka arheologije sodelovala pri raziskovanjih, ki jih je vodil France Leben 
leta 1958 in 1959 v- jami Kevderc in Lubniški jami ter leta L958 v Godeških Dobravah. 
Ugotovila sem, da zaradi načrtovane strokovne obdelave in objave veliko gradiva še 
vedno zadržujejo posamezni zunanji raziskovalci, prav tako pa tudi vso terensko 
dokumentacijo. Vračanje tega gradiva je (rajalo vse clo leta 1984, zadnje izvode 
terenske dokumentacije pa sem dobila šele leta 1989. Še vedno pa ni znano, kje je 
dokumentacija izkopa gomil v Godeških Dobravah leta 1940 ter izkopa pri cerkvi 
v Stari Loki leta 1954. Dokumentacija poskusnega izkopa na Puštalu nad Trnjem je 
shranjena v Narodnem muzeju v Ljubljani''. Za vse zaščitne akcije, ki jih je v Škofji 
Loki izvajal LRZSV v letih 1972-1974 sem v dokumentacijo Enote vključila fotokopi 
je originalnih terenskih dnevnikov in izdelali smo fototeko vseh posnetkov teh akcij. 
Originalna dokumentacija s fotonegativi je shranjena v LRZVNK1) v Ljubljani. 
Zamudno iskanje gradiva ter urejanje najdiščnih enot je zelo oviralo inventa-
rizacijo predmetov in s tem izdelavo osnovne dokumentacije. Dosedanja skupna 
muzejska akcesijska knjiga K.D.MP, kamor se je po datumu pridobitve vpisovalo vse 
pridobljene predmete, po strokovnih kriterijih ni več zadoščala. Zato sem v Enoti za 
arheologijo leta 19^8 uvedla inventarne knjige, kartoteke in fototeke. V šestih inven-
tarnih knjigah (prazgodovina, rimska doba, visoki in pozni srednji vek ter novejše 
dobe, numizmatika, kamnine) je vpisanih skupaj 2474 predmetov. Za vsak inventa-
riziran predmet je izdelana kartoteka s podrobnim opisom, na 493 kartotekah je 
tudi risba predmeta. V inventarne knjige fotodokumentacije je vpisanih 1647 nega 
tivov ter 2-t52 fotografij in izdelanih 2-n2 fototek z vsemi podatki. Diateka obsega 
520 diapozitivov'". 
232 
ESOTA ZA ARHEOLOGIJO 
Nekaj gradiva je še vedno neinventariziranega. Čire predvsem za izredno števil 
no keramično gradivo z najdišča Komun, od katerega je že evidentiranih 1700 ene«. 
Gradivo čaka na konservatorske posege. Pred inveniarizacijo je treba fragmente 
posameznih posod zlepiti in morda tudi restavrirati oziroma napraviti rekonstruk 
cijo z mavcem. 
Dokler v muzeju ni bilo sistematizirano delovno mesto konservatorja, je prvo 
osnovno čiščenje izkopanega gradiva, sestavljanje in lepljenje fragmentov 
keramičnih posod ter prvo zaščito predmeta opravil kustos sam. Pri zahtevnejših 
kovinskih predmetih pa smo bili odvisni od konserv atorskih delavnic v drugih 
muzejih. Šele leta 1979 je bila možnost za nastavitev konservatorja in delo je pre 
vzela konserv atorski tehnik Zdenka Kramar. Na tem delovnem mestu je ostala do 
decembra 1900. leta 1991 pa je delo prevzel konserv ator Anton Hafner. 
Konserv atorska delavnica je prevzela skrb za vse razstavljeno in deponirano muzej 
sko gradivo, katerega obseg se neprestano povečuje. To pa kljub delovni zavze 
tosti daleč presega zmožnosti enega samega konservatorja. V Enoti za arheologijo 
predstavlja tako največji problem sestavljanje in lepljenje fragmentov glinastih 
posod. Veliko število fragmentov zahteva ne le veliko časa. temveč tudi obsežne 
delovne površine. To pa je za omejene prostorske kapacitete muzejske konserva 
torske delavnice in predvsem za enega samega konservatorja težko izvedljivo. 
[zdelava dokumentacije ni izključila 
drugega strokovnega dela. Nadaljevali 
smo. v okviru finančnih zmogljivosti, z 
načrtovanimi terenskimi raziskovanji in 
izkopavali v Gostečah in v Žabnici". kar 
je v tem prispevku že omenjeno. Hkrati 
smo sledili tudi drugim zemeljskim de 
lom na domnevnih arheoloških naj 
diščih'". 
Raziskovalno delo se ne konča z de 
lom na terenu. Po strokovni oskrbi v kon-
servatorski delavnici, inventarizaciji in 
izdelavi dokumentacije vsakega posa 
meznega predmeta sledi shranjevanje 
gradiva v okviru najdiščne enote ter pred 
vsem izbor in priprava za uvrstitev gradi 
va v stalne muzejske zbirke. 
V Muzeju v starem rotovžu na Mest 
nem trgu so bili leta 1939 razstavljeni 
arheološki predmeti, pridobljeni pred 
vsem kot naključne najdbe. V Puštal-
skem gradu, kjer je muzej po vojni dobil 
svoje nove prostore (slovesna otvoritev 
Muzeja je bila .28. junija 1946), pa so 
kmalu obogatili razstavne zbirke s pred 
meti iz najnovejših raziskovanj. Meseca 
Zbirka -Poselitev loškega ozemlja v ar 
heoloških obdobjih- (Foto Dušan Koman, 
2000) 
233 
l.OŠK!RAZGLEDI46 
maja 1956 je bilo v stalni muzejski /birki predstavljeno novo odkrito srednjeveško 
gradivo s Kranclja". 
Zaradi prostorske stiske in neprimernih prostorov' za depoje. se je muzej znova 
preselil. Muzejske zbirke so slovesno odprli 16. avgusta 1959 na Loškem gradu, 
Takrat so arheološko zbirko že dopolnjevale tudi najdbe iz raziskovanj v letu 1958 
v jami Kevderc in v Godeških Dobravah. Postavljena je bila v pritličju gradu, čeprav 
ne na začetku muzejskih zbirk, ki so bik- sicer razvrščene v časovnem zaporedju 
zgodovinskega dogajanja na Loškem"1. Vendar pa je kmalu prišlo do sprememb in 
arheološko zbirko so večkrat selili, bila je v -slepem kraku spodnjega hodnika»~J. 
nato pa začasno spravljena na hodniku pred pisarno«". Pisarne muzejske uprave so 
bile takrat v stranskem hodniku prvega nadstropja gradu. Zbirka, čeprav po številu 
eksponatov skromnejša v primerjav i z drugimi muzejskimi zbirkami, je bila odrinje 
na na rob in s tem zunaj začrtane poti muzejskih obiskovalcev. 
Ob tej ponovni preureditvi zbirk v pritličju je bilo srednjeveško gradivo s Kranclja 
razstavljeno v novi postavitvi zbirke treisinškega gospostva, za katero je bila takrat 
izdelana tudi maketa Zgornjega stolpa1. 
Enota za arheologijo ima danes tri stalne razstavne zbirke. Prvo. Slikana meščan 
ska keramika 16. in 17. stoletja« smo postavili in slovesno odprli 1 1. I. PASO v poča 
stitev 40-letnice Loškega muzeja v pritličju muzeja". V 7 vitrinah je razstavljenih 
82 enot z najdišč Komun in Poljanska vrata, boljše namizno posodje, okrašeno z v re 
zanim, slikanim in koščenim okrasom je restavrinila in izdelala rekonstrukcije z mav 
cem muzejska konservatorka Zdenka Kramar. Ob postavitvi je bila ta zbirka posod-
ja med prvimi, če ne sploh prva stalna razstavna zbirka tovrstnega gradiva pri nas. 
Drugo, z gradivom s Kranclja. smo postavili v letih 198-t in 1988 v zbirki »Gradovi«. 
V treh vitrinah so razstavljeni izbrani predmeti, ki prikazujejo del vsakdanjega živ 
ljenja v Zgornjem stolpu v času od 13. do 15. stoletja. Razstavljenih je L53 enot. 
Tretjo razstavno zbirko »Poselitev loškega ozemlja v arheoloških obdobjih« smo 
postavili in za javnost odprli 28. junija 1997 v počastitev praznika občine Škotja Loka 
in šestdesetletnice Muzejskega društva Škotja Loka. Razstavljene so najdbe iz 
raziskanih naselij in grobišč ter posamezni naključno najdeni predmeti. Človekovo 
bivanje in njegove dejavnosti lahko sledimo od bakrene dobe dalje in z občasnimi 
krajšimi prekinitvami vse do preseljevanja narodov in naselitve Slovanov". V 10 vit 
rinah je skupaj razstavljenih i.so enot. Zbirka je postavljena v severnem traktu prve 
ga nadstropja Loškega gradu. Spet je na robu. vendar tokrat na koncu obiskovalčeve 
poti namesto na začetku. Ob tem pa velja poudariti, da je Loški muzej danes edini 
meti vsemi gorenjskimi muzeji, ki premore stalno arheološko zbirko. 
Najdbe, ki jih hrani Enota za arheologijo Loškega muzeja, so kot kulturno in 
zgodovinsko pomembni predmeti velikokrat predstavljali loško ozemlje tudi na te 
matskih razstavah, ki so jih pripravile druge strokovne institucije. Naj omenim le 
nekatere. »Rešena arheološka dediščina Slovenije 1945-1980« leta 1980 v Narodnem 
muzeju v Ljubljani, kjer je bilo razstavljenih 27 predmetov iz najdišč Kevderc in 
Lubniška jama. Godeške Dobrave, Poljanska vrata in Komun1 . Razstava je gostovala 
še v Brežicah, Novem mestu in Kočevju. V Novem Sadu leta 1981 in 1082 v Sarajevu 
pa je bilo razstavljenih le 6 predmetov 
234 
/ VI HA ZA ARHEOLCKilJO 
Leta 1481 je Gorenjski muzej v Kranju pripravil razstavo »Okovje-, na kateri je bi 
lo vključenih tudi - gotskih ključev iz najdišč Krancelj in Gosteče. Razstava je leta 
1982 gostovala še v Novem mestu". 
Za razstavo »Gotika v Sloveniji. Svet predmetov«, ki je bila leta 1995 v Narodnem 
muzeju v Ljubljani, smo za prikaz raziskovanj na Kranclju posodili poleg makete 
Zgornjega stolpa še 66 predmetov6". 
Dva predmeta s Kranclja, pečnica z gotskimi arhitekturnimi motivi in bronast 
prstan z napisom Gašper Miha Holtežar pa sta predstavila Skoljo Loko na razstavi 
»Schatz und Schicksal« leta 1996 v Neubergu v Avstriji. Razstavo je pripravil Amt der 
Steiermarkischen Landesregierung - Kulturabteilung v Cirazu". 
Na osnovi številnih terenskih raziskovanj" in naključnih najdb je danes na Loškem 
ugotovljenih 28 arheoloških najdišč, dokumentiranih z najdbami". Skupaj z najdišči 
iz kasnejših obdobij pa jih je telo 45. Marsikatero domnevno najdišče pa se ob kon 
trolnem sondažnem izkopu lahko izkaže za arheološko negativno1". 
Bodoča raziskovanja, ki jih bo vodil novi kustos v Loškem muzeju, mladi kolega 
Jože Štukl - nasledil me je 1. januarja 2000 - pa bodo dosedanjo arheološko podobo 
loškega območja zagotovo dopolnila. 
Opombe 
Pavle Blaznik, Oh štiridesetletnici Muzejskega društva v Školji Loki, Loški razgledi XXIV. Škofja Loka 
19". sir. 12. 
• France Planina. O nastanku in razvoju Loškega muzeja. < )b njegovi 30-letnici, Loški razgledi XVI, Škofja 
Loka L969. sir. 12. 
Doroteja Gorišek, Oh dvajsetletnici muzejskega dela v školji Loki, Loški razgledi III. Skofja Loku 1956. 
str. 264. 
Glinaste vodovodne cevi so bile najdene leta 1932 pri izkopu temeljev za novo osnovno šolo v Škotji 
Loki V akcesijsko knjigo Ml) KDMP so vpisane poti številko 237. 
'— ? —, Predzgodovinske najdbe v okolici Škofje Loke. V okolici Reteč je najmanj 2<) predzgodovinskih 
gomil, od katerih so doslej dve odprli. Slovenec 6. It). 1940, str. S in 6. Potrdilo muzeja o prevzemu 
III. 24 z dne 26. S. 1939. Predmeti so vpisani v akcesijsko knjigo Ml) KOMI' pod štev ilko 284. 
Predmeti so vpisani v akcesijsko knjigo Ml) KDMP pod številke 686-691. Najdbe i/ Starega dvora so 
bile pri kasnejših prepisovanjih prve akcesijske knjige Muzejskega društva (Ml) KDMP) pomotoma pri 
pisane najdišču pri novi osnovni šoli v škotji Loki. 
Glej op. 5, prispevek v časopisu Slovenec. Doroteja Gorišek. Ob dvajsetletnici muzejskega dela v Škotji 
Loki. Loški razgledi III. Škofja Loka 1956, str. 264; prim. Zorka Šubic, Poselitev loškega ozemlja v arhe 
oloških obdobjih. Loški razgledi 45, Škofja Loka 1998. str. 23. 
Zapisnik 78. seje odbora Muzejskega društva 4. 6. 1953. 
Zapisnik 13. občnega /bora Muzejskega društva 2"". 3 1955. Delovno poročilo uprave muzeja v školji 
Loki za leto 1954. 
Cene Avguštin. -Zgornji stolp na Kranclju- in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Poročilo o izkopa 
vanjih v I. 195 i). Krancelj. Loški razgledi I. škofja Loka 195 i. str. 107-1 14; isti. Zaključek izkopavanj na 
Kranclju. Loški razgledi II. Škofja Loka 1955. str. 109-10 i; Joža Gašperšič, Loški žeblji in žebljarji. Loški 
razgledi IV škofja Loka 1957, str. 35-40; Vinko Šribar. K poznavanju železarske dejavnosti na freisinš-
ki posesti v Sloveniji. Loški razgledi XXIII. Škofja Loka 1976. str. 47—50; Kmilijan Cevc, Gotski svečnik 
Z Zgornjega stolpa. Loški razgledi IV škofja Loka 1957, str. 53-50; Zorka Šubic. Srednjeveški prstan iz 
Loke, Loški razgledi35, Škofja Loka 1988, str. 19-21; ista. opis 63 predmetov (od teh l!-> skupaj z Mateji i 
Kosi s Kranclja v razstav nem katalogu Gotika v Sloveniji - Svet predmetov, Ljubljana 1995. str. 331-3 ti; 
Mira Kalan s sodelavci, /gornjistol/) na Kranclju. škofja Loka 1999. 
235 
LOŠKI RAZGLEDI /6 
!1 Doroteja Gorišek, Ob dvajsetletnici muzejskega dela v škotji Loki. Loški razgledi III, Skorja Loka 1956, 
str. 265-266. 
IJ Bogo Tcplv. Naši muzeji. Delo muzejev vi. 1953-1954, Varstvo spomenikov V, 1953-54. Ljubljana 1955, 
str 175: Zorka Šubic. Poselitev loškega ozemlja v arheoloških obdobjih. Loški razgledi 45. Škofja Loka 
1998. str. 22. in neobjavljeno izkopano gradivo v Loškem muzeju. 
Zorka šubic. Poselitev arheološkega ozemlja v arheoloških obdobjih. Loški razgledi 45. Škofja Loka 
1998, str. 27, in neobjavljeno izkopano gradivo v Loškem muzeju. 
'Karel Plestcnjak in Doroteja Gorišek, Delovno poročilo uprave muzeja v škotji Loki za leto 1954. Ob 
občnem zboru Muzejskega društva dne 27. mana 1955. Škofjeloški prosvetni list, leto III. št. 3. sezona 
1954-55, str. 37 
''Cene Avguštin. Zgornji stolp na Kranelju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Poročilo o izkopa 
vanjih v 1. 1954), Cerkev v Stari Loki. Loški razgledi I. Škofja Loka 1954. str. 1 15-120. 
Gradivo ni objavljeno. 
' France Planina. Arheolog dr. Irance Leben - šestdeseltetnik. Loški razgledi 35, Škofja loka 1988, 
str. 77-82. 
'"France Leben. Arheološko odkritje na l.ubniku pri školji Loki. Slovenski poročevalec 6. 10. 1958; isti. 
Jama Kevderc. 1958, Varstvo spomenikov 17/. 1958-59, Ljubljana 1960. str. 295. 
'"Josip Korošec, l.ubnik - Pečina Kevderc, Arheološki pregled I. Beograd 1959. str. 17-18: Josip Korošec 
in France Leben, Jama Kevderc, 1959, Varstvo spomenikov \'ll. 1958-59, Ljubljana 1960. str. 312-313: 
France Leben. Arheološka izkopavanja v Kevclercu in I.ubniški jami. Loški razgledi 17/. Škofja Loka 1960. 
str. 210-220. 
~' France Leben. Lubniška jama - nal.tzisic ranog bronzanog doba. Arheološki pregled 4, Beograd 1962. 
str. 53—54; isti, Lubniška jama nad škofjo Loko. 1962. Varstvo spomenikovIX, 1962—1964, Ljubljana 1965, 
str. 132-l.š.l 
'Janez lažen. Lubniška jama nad škotjo Loko. 1964, Varstvo spomenikov IX, 1962-1964, Ljubljana 1965, 
str 190 
"France Leben. Nova arheološka odkritja v okolici Škofje Loke. Kevderc na l.ubniku. Loški razgledi 17. 
Škofja Loka 1959, str. 83-90: isti. Prazgodovinske najdbe v jamah na l.ubniku. Našejame I. Ljubljana 
1959, sir. 72-74; isti. Jama Kevderc v odnosu do drugih arheoloških najdišč. Trečijugoslovenskispele-
ološki kongres 1002. Sarajevo 1963. str. 175-180; isti. Materialna kultura in izsledki arheoloških izkopa 
vanj v Kevdercu in Lubniški jami. Poročila SA/J , Aela carsologica lil. Ljubljana 1963. str. 215—274; isti. 
Pomen lubniških izkopanin za slovensko prazgodovino. Loški razgledi XX, škofja Loka 1973, str. 19—28; 
isti. Arheološke jamske postaje na Gorenjskem, Našejame 17, Ljubljana 1975, str. 85-99; isti. Oprede 
litev neolitske in eneolitske keramike iz jamskih najdišč jugovzhodnega alpskega prostora, Arheološki 
vestnih XXIV. 1973, Ljubljana 1975, str. 145-160, isti. Kevderc in Lubniška jama. Lnhnik. Vodniki po 
loškem ozemlju I. Škofja Loka 19 . str. 31-3"". 
"'France Leben. Prazgodovinske gomile |">ri Škotji Loki. Naši razgledi št. S. I i 3. 1959, str. 10": isti. Nova 
arheološka odkritja v okolici Škofje Loke. Prazgodovinske gomile v Godeških dobravah. Loški razgle 
di VI, Škofja Loka 1959; omenja Janez Fržen, Arheološka zbirka in njeni problemi. Loški razgledi VIII, 
Škofja Loka 1961. str. 218. vendar so tu med predmeti, ki so bili odkopani leta 1958 pomotoma nave 
dene tudi najdbe, ki jih je muzej pridobil že leta 1939 - glej op. 5 v tem prispevku. Te najdbe so bile 
namreč pri kasnejših prepisovanjih prve muzejske akcesijske knjige Ml) KDMP pomotoma pripisane 
raziskovanju v letu 1958. Prim. tudi Zorka šubic. Poselitev loškega ozemlja v arheoloških obdobjih. 
Loški razgledi /5. škofja Loka 1998, str. 2.^. 
J'A.B. (Ada Bar), Spomeniško varstvo v zadnjem letu, loški razgledi XI. škofja Loka 1964, str. 21 t-216; 
Pavle Blaznik. Ob štiridesetletnici Muzejskega društva v Škofji Loki. Loški razgledi XXIV Škofja Loka 
1977, str. 22. 
"Marijan Slabe. Varovanje zemeljskih slojev s kulturnimi ostanki na področju Škofje Loke. Loški razgle 
di XXI. škofja Loka 197 i. str. "3-78. 
""Marijan Slabe, škofja Loka. 1972, Varstvo spomenikov X\lh-XTX/1, Ljubljana 1974, str. 176: isti. Loška 
slikana meščanska keramika. Loški razgledi XXIV Škofja Loka 1977, str. 55-57. 
"Marijan Slabe, škofja Loka. 1972, Varstvo spomenikov X\7I-XIX /Ljubljana 1974, str. 176: isti. Varovanje 
zemeljskih slojev s kulturnimi ostanki na področju Škofje Loke. Loški razgledi XX!. škofja Loka P)-t. 
str. 76. 
236 
ESOTA ZA ARHEOLOGIJO 
* Zorka Šubic. Gosteče. Varstvo spomenikovXXII, Ljubljana 1979, str. 330; ista. Poročilo o orientacijskem 
sondiranju pri podružni cerkvi sv. Andreja na Gostcčem. Loški razgledi26, škofja Loka 1979, str. 2 1—32. 
• Zorka šubic in Milan Sagadin. Žabniea, Varstvo spomenikov XXV. Ljubljana 1983. str. 25o: Zorka Šubic 
in Milan Sagadin. Poznorimska stavba v Žabnici. Loški razgledi30, školja Loka 1983. str. 15—34. 
ban Turk in Alojz Šercelj. Najstarejši dokazani obisk Ratitovca. Arheološke najdbe na Zgornjem Povdnu. 
Loški razgledi3*5. školja Loka 1988. str. 11-18: Janez Dirjec. Alojz šercelj in ban Turk. Torka. Varstvo 
spomenikov JI. Ljubljana 1989, str. 219. 
Timotej Knific m Andrej Knific. Topografija zgornje Poljanske doline, 1976. tipkopis; Fotokopija za 
piskov s lot<jdokumeniacijo je shranjena v dokumentaciji Enote za arheologijo. 
'• Emilijan Cevc. Nova umctnostnozgodovinska odkritja v Crngrobu. Loški razgledi31, školja Loka 1984, 
str. 36. 
lože Oman in boriš Vičič. Babnik nad Selcami. Varstvo spomenikov 27, Ljubljana 1985. str. 210. 
Katko Brank, stara Oselica \ Poljanski dolini. škofja Loka. Trnje pri Škofji Loki. Varstvo spomenikov XXI. 
Ljubljana 1977, str. 208. 273. 338. 
"Rajko Brank. Še nekaj o -Vratih na zahodni meji loškega gospostva-, laški razglediXVII, školja Loka 
1970. str. 2 : isti. Vilki rustica pri Žabnici, Loški razgledi XMU, školja Loka 1971. str. 71—73; isli. Castrum 
Hosisen. Po listinah najstarejši grad na Gorenjskem. Laški razglediXIX, Školja Loka 19_2 (pomotoma 
označeno na ovitku 1973). sir. 48-57; isti. Rimski vodovodi na Loškem. Loški razglediXX, školja Loka 
I9~.š. str, 29-36: isti. Sledovi prazgodovinskih naselitev na Babniku in na Kraju \ Selški dolini i Prispevek 
k arheološki topografiji loškega ozemlja). Loški razglediXXI, školja Loka I9~i. str. ti— tO: isti. Ob na 
jdbi \odo\oda nad Trnjem pri stari Loki. Loški razgledi XXIII, škofja Loka 1976. str. 11-14; isti. 
Prazgodovinska poselitev Rudna in Dražgoš t Prispevek k arheološki topografiji Selške doline). Loški 
razglediXXIV, školja Loka 19 . str. 29-33: isti. Dve slučajni najdbi iz Volake. Loški razgledi25. Škofja 
Loka 1978. str. 179—180; isti. Sledovi nasipov poznoanličnih obrambnih zapor pri Novi Osclici. loški 
razgledi 26, Škofja Loka 19~9. sir. 18-23: isti, Šlalca - stara železarska naselbina. Loški razgledi J-1. 
Škofja Loka 1980. str. 31-33. 
" Andrej Pav lovec. Poročilo ravnatelja muzeja. I-, občni zbor Muzejskega društva v škofji Loki 3. 0. 1962. 
Loški razgledi IX. škofja Loka 1962. str. 235. 
Janez Eržen. Začasno poročilo o sondiranju grajskega dvorišča. Loški razgledi XI. škofja Loka 190 i. sir. 
212-21 I. 
"Glej op. 2". 
"'Glej op. 20 in op. 21. 
Janez Eržen. Arheološki objekti na Sorskem polju. Loški razglediX. školja Loka 1903. str. 74-83-
Janez Eržen. Arheološka zbirka in njeni problemi. Loški razgledi VIII, škofja Loka 1901. sir, 2P-2I9. 
"Janez Eržen. Najdba rimske fibule'. Loški razgledi \'ll. školja loka 1960. str. 220-221. 
France Planina. O nastanku in razvoju Loškega muzeja. ()b njegov i šo-lelnici. Loški razgledi XVI. Školja 
loka 1900. str. 16. 
Janez lažen. Obiski v Loškem muzeju in vodniška služba. Loški razgledi XIX, školja Loka 1972, sir. 
130-432. 
'" V dokumentaciji Enote za arheologijo Loškega muzeja je tipkopis: Stane < rabrovec, Zapisnik I i/v leček 
na treh straneh), sestavljen 12. ~. 1984 po originalnih zapiskih iz časa sondiranja leta 1954 na Puštalu 
nad Trnjem. 
Za podrobnejši opis izdelane dokumentacije glej: Zorka šubic. Zapisnik predaje poslov kustosa za arhe 
ologijo, školja Loka 29. 12. 1999. Tipkopis v Loškem muzeju. 10 strani in 31 prilog. 
'"Glej op. 28. 
"Glej op. 29. 
"Zorka Šubic, Brezniea. 1980. Varstvo spomenikov XXIV Ljubljana 1982. str. 196-197; ista. Binkelj, 1983. 
Varstvu spomenikov XX\1, Ljubljana 1984. str. 221: ista. Škofja Loka. 1984. Varstvo spomenikov 27. 
Ljubljana 1985. str, 300; ista. Keteče. 1992. Varstvo spomenikov 34. Ljubljana 1992. sir. 292. 
Doroteja Gorišek. Ob dvajsetletnici muzejskega dela v škofji Loki. Loški razglediIII. Škofja Loka 1950. 
sir. 21)0. 
France Planina. Dvajset let Loškega muzeja. Loški razgledi VI, školja Loka 1959. str. 04. 
"Jane/ Eržen. Arheološka zbirka in njeni problemi. Loški razgledi 17/. školja Loka 1901. str. 219 
237 
HišKI RAZGLED) 16 
[ranic Planina. Poročilo gospodarja. I- občni /bor Muzejskega društva v Školji Loki dne 3- 6. 1902. 
Loški razglediIX. Škofja Loka 1962. sir. 230. 
"Francu Planina. Poročilo gospodarja. I-, občni zbor Muzejskega društva v školji Loki dne 3. 6. 1902. 
Loški razglediIX. Škofja Loka 1962. str. 231. 
Zorka Šubic. Loška slikana meščanska keramika. Škofja Loka 1979. Zloženka: ista. Nova razstavna zbir 
ka v Loškem muzeju. Loški razgledi 27, Škofja Loka 1980, str. 308-319; Marijan slabe. ()b otvorin i razs 
tave meščanske keramike. Loški razgledi 27, škofja Loka 1980. str. 311—313. 
Zorka šubic. Poselitev loškega ozemlja v arheoloških obdobjih. Loški razgledi /s. Škofja Loka 1998, str. 
19-31. 
Rešena arheološka dediščina Slovenije 19 15-1980, Razstavni katalog. Ljubljana 1980. sir. l-i, 36. 
* Spaseno arheološko hlago Slovenije 19 15-1980. Razstavni katalog, Ljubljana 1981, sir. 9, 30. 
' Beha jenčič, Okovje. Razstavni katalog. Kranj 19R1. 
Gotika v Sloiieniji. Svet predmetov, Razstavni katalog. Ljubljana 1995. str. 330-341. 
' Schalz und Schtcksat, Sleierische Landcsausslcllung 1990. Martazell und Ncubcrg. Katalog Ncubcrg. 
Graz 1996. sir. 456, štev. LSi in sir. IOI. štev. 209 
Kratek oris raziskovanj je podan v: Janez Meterc, Barbara Ravnik-Toman. Milan Sagadin. Zorka Šubic. 
Arheologija. Gorenjska 1900-2000. Zbornik. Kranj 1999. sir. 588-593. 
Prim. Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana 1975. str. 172-174: Marijan slabe. Osnove za varovanje 
arheološkega terenskega spomenika na območju SO .Škofja Loka, Loški razgledi 2o. škofja Loka 1979. 
str. I [-17. 
Jože Oman. Zrninec, 1978-1979. I arstrospomenikovXXIII. Ljubljana 1981. str. 308. 
238