ZVONČEK UST S PODOBAMI ZA MLADINO ^^^^~| LETO 36 « STEV. 1 SEPTEMBER 1934 Anton Ingolič Budilka. Ah, budilka! Lepa, svetla budilka »He, luk je tu! Čebulo prodajas s svebrnim zvoncem, ki zazvoni mo!« zgodaj zjutraj, da se v sanjah za- Ljudje so posiajali, gospodinje so smeješ in se v smehu zbudiš ter iskale drobiž; marsikdo je prišel k vesel planeš iz postelje in prvi ie-. vozu in kupil nekaj vencev. Ko se neš na pašo. To je vse drugače ko je gospodinja vrnila praznih rok, ji jezni gospodar, ki te prebudi z bu je Tinče izročil denar, vsak deseti čem iz najlepših sanj v kruto res= dinar pa mu je gospodinja vrnila. ničnost. O tem je Meškov Tinče, Taka je bila pogodba med njima. velik dvanajstleten fant, premiš- Seveda je bilo to še v tistem, za Ijal že mesece in mesece. Čim bolj Lukarje zlatem času, ko \e bil luk ga je skelel gospodarjev bič, tem dtažji od najfineiše pšenične moke! lepša, svetlejša se mu je prikazovai Ko je lepega dne preštel svoj de-- la budilka. Spoznal je, da ga bo nar, je spoznal, da ga bo menda samo ona vešila muk. Naj zvečer dovolj za budilko. Naslednji dan še iako trdno sklene, da se bo zbw sfa se peljala z Uospodinjo v Rad* dil in vstal ob sončnem vzhodu, gono, Tinče je vzel ves denar s se= vendar se ob prvem gospodarjevem boj. klicanju zbudi samo napol. nekaj V slovenski Radgoni tokrat nista zamvmra in leže na drugo sttan ter mnogo prodala, zaio sta krenila spi, dokler ga gospodar ob velikem preko mostu v nemško. dnevu ne spravi z bičem z ležišča. Komaj sta prišla čez most v Av- Ze vse leto je skrbno shranjeval strijo, že je Tinče na ves sias krU vsak dinar, ki mu je prišel tu in tam čal: v roke. Saj to ni bilo tako poredko. »He! Hola! Sloveniša cvibl! S/o= Včasi je nesel komu kovčeg na pos veniša luk!« stajo, pazil pred gostilno na nepo' Kmalu sta prodala vse: gospodi- trpežljivega konja, tekel na pošto, nja je slopila v gostilno, prej pa prinesel gospodu učitelju cigarete. naročila Tinčetu, naj skrbno pazi O, bilo je mnogo poslov zani, ki je na konja. bil vedno usfrežljiv in fci mu je b\i-- Tinče je sedel na vozu in se ozu dilka venomer pozvanjala nekie od ral na vse strani. Tedaj je zagledal daleč. Največ pa je zaslužil, kadar konec ulice ogromno srebrno bu-- sta z Rospodinjo peljala naprodaj dilko, fci je visela iznad neke trgo= luk — čebulo. vine. Postat je nesttpen. Denar ga Ko sta prišla blizu mesta, je go» je fiščal v žepu. Samo nekaj kora-- spodinja vzela nekaj vencev čebule kov, pa bi imel budilko; skril bi jo in jih šla ponujat v obcestne hiše. v vozu med seno in jutri bi se čiu Tinče pa je vozil lepo počasi dalje dili v Lukovcih, ko bi Tinče gnal in kričal, da se je razlegalo po vsej prvi krave skozi vas, ki bi se šele ulici: prebujala. A ni si pvav uval skočiti 1 z voza, bal se je, da bi ga gospos Kaj mu pomagajo sedai štirje dinja zalotila. Saj nihče ne sme vc zvonci. ko najbri še enega ne bo deti, da bo imel budilko. Dolgo je mogel spraviti čez meio! Da bi imel odlašal, budilka tam konec ulice je vsaj nekaj denarja, ki bi ga finan> postajala vedno večja in lepša. JVa= ear/u naskrivaj stisnil v roko, da zadnje se je vendar ojunačil in plev mu ne bi pogjedal pod nabrekli sufc nil proti tisti ogromni budilki. njič, kamor je skri! budilko. A ni- Kar onemel je, ko je vstopil. To ma niii dinarja. Potem mu je prišlo ie tiktakalo. tiketiketakalo in take- na misel, da bi budilke nikamor ne tikalo, da ie bilo veselje. Tinče je skril, marveč bi jo lepo drža! v ro- odpiral oči in ušesa in sptva niti kah, da bi jo vsi ie od daleč videli; slišal ni, da ga je nagovoril urarski ko bi se mu pa financarji mirno prU vajenec. Šele ko ga je ta pošteno bližali. bi se spustil v dir, da bi se stresel za tamena, se je zdramil. kar zakadilo za njim. Toda kmatu Ker ni znal več nemščine kakor dve ie opustil 1a načtt. Začel se ie edini besedi (»sloveniša cvibh). je ukvarjaii z mislijo, da bi budilko pokazal na budilke, ki so v dolgih zamazal in obtolkel s kamnom ter vrsfah siale na policah, in položil dejal, da fo je našel na smetišču. predse dve pesti dinarjev. Vajenec A ludi fega ni mo&el, prelepa je je dolgo štel, naposled pa posiavil bila. pred Tinčeta bleščečo budilko na Torej kako? V suknjo in hlače je štiri zvonce. Sedaj je Tinče šele ne more skriti. Kaj še ima? Klobuk! ostrmel! Vajenec mu je v grozni 7-;nče je vzdrhiel: da. pod klo> slovenHČim, ki jo je Tinče komaj buk! V frenotku \e planil v bližnjo razumel, razložil, kako je tteba veŽ0; s; položil budilko s hrbtom opravljati in ravnati z budilko. na svojo veliko okroglo glavo in vptašal ga je tudi, kdai bo odšel nag/o pOveznil čez njo zanj Uak čez mejo, medtem pa uro navil in preve!iki gospodarjev klobuk. Ker naravnal. Hofel jo ie še zaviti v se mu Se ni zdelo dovolj varno, je papir, toda Tinče mu jo ie strgal pnvlekel iz žepa motvoz in si klo-- iz rok in pobegml z njo na ulico. O, buk Udno privezal na glavo. Sedfrj sedaj pa io ima! Pa ne kako na- mu ga ni mogel sneti noben veter vadno, kakor na pe. gospod učitelj, ,-„ budilka je varno počivala pod marveč budilko na štiri zvonce! V njim vsej Lukariji nima nihče takšne! yesel je stopil na ulico in tekel Sedaj pa bo vstajal, če treba ob pTofi mostu. dveh zjirtraj. q secjaj pa mu ;aftfco prebrskajo Ko je prišel pred gostilno. je šele ,„ pretaknejo vse žepe! Še slečejo opazil, da ni nikjer voza. Zgrozil ga lahko. Junaško je stopil na mosf. se je: gosporfin/a se ie odpeliala. Glavo je držal visoko vzravnano in Kako pa naj sedaj skrije budilko skrbno je pazil. da se ni pteveč tre> pred financarji? Kam naj io dene? s/a /„ maja[a. Razločno je slišal. Tinče je stopal ves obupan po kako mu je pod klobukom veselo ulici proti mostu in napeto premiš* tiktakalo. O, še nekaj minut, pa bo Ijeval. rešen! Tam*le za onim ovinkom Vse mogoče mu je priSlo na mU bo snel klobuk in pomahal finan: sel; a nič takega, kar bi mu omogo* carjem z budilko v slovo, potem jo čilo varen prenos budilke mimo fu bo skril pod suknjo in poiskal go> nancarjev. ki človeka dvakraf pre= spodinjo, ki ga gotovo k\e čaka. gledajo in pretipajo. Vse to je Tin= Jutri pa... Oj, to bo lepo! če dobro vedel, saj v tistih časih, Tedaj je prišel do financarja, ki ko je tihotapstvo prinašalo lepe de* ga ie najprej vprašal, kje ima do* narce, so Ijudje govorili samo o voljenje za prehod. Tinče je pove- tem. dal, da ima dovoljenje gospodinja, 2 s katero se je zjutraj peljal čez, ki »Prebrisan dečko, a urar, ki mu pa je že na tej strani. Financar ga je to napravil, je bil Se preferisa* je vprašal, čemu ni priše! z gospo- nejši,« je dejal nekdo. dinjo. Tinče je dejal. da sta se v »Ne prebrisan. marveč nesra* mestu zgubila. Ket je Tinče pti men,« je dejal drugi, fani ie kupil zadnjih besedah močno zardel, se uro, urat pa &a je tako osteparil!« je financarju zazdel sumljiv in po= Toda smešno je biio vendac in klical je svojega tovariša, ki je celo financarja sta se morala smez opravljal zjuiraj službo. Ta je po- jati, le Tinčetu je šlo na jok. Ko jc trdil, da dečka pozna. Ptvi financar slednjič budilka vendar utihnila, je je segel Tinčetu v žepe. Fantiču je financar dejal, da mora Tinče pla-- . •¦¦¦______________________,_____________________________________________________________._____________^___________3 postajalo vedno bolj vtoče, budilka čati carino, sicer izgubi uro. Bila je na njegovi glavi je tiktakala, da je precejšnja vsota. Tinče pa ni imel bilo groza, on spfoh ni mčesar več niti dtnar/a. Njegov obupni pog/ed slišal razen nje. Samo trepetal je, je šel od budilke, ki se je vsa ble- kdaj jo zasliši še financar. A ta ni ščala v soncu, do financarja, ki ie ničesar slišal — glasno se je pogos že izvlekel neki zvezek iz žepa, in varjal s svojim tovarisem — in ie do Ijudi, ki so čakali, kaj bo. je dejal, da lahko odide, ko ie nena> Slednjič se je vendat oglasil ne< doma začelo z vso silo zvoniti pod kdo: Tinčetovim klobukom. Tinče je »Pusfife mu jo, saj ni vredno.t prebledel. Zdelo se mu je, kakor bi Toda financarja sia dejala, da je zvonilo v domači cerkvi mrliču z io njuna dolžnost; še ovadil bi ju vsemi zvonovi. Tudi financatja sfa kdo, da ne izvršujeta predpisov, se spočetka pošteno presirašila. predobro poznata Ijudi. Čez čas pa si je eden vendar opo: Spet je minilo nekai minut, ki so mogel in segel po Tinčetovem kloi se Tinčetu zdele dolge ure, ko se je buku. A klobuk se ni ganil. nenadoma o&lasil starejši gospod. »Fant, ti imaš pa zvonove v efavi, »Pa zbetimo za carino. laz dam ali kaj?« pet dinarjev.« Končno se mu je vendar posce- Kmalu so zbrali denar in fia izro- čilo, da mu je snel klobuk in lepa čili financarju, ki je Tinčetu iakoj budilka s šiirimi zvonci se je hipo- vrnil budilko. ma prikazala Tinčetu v velikih fh Tinče se je zmeden zahvaljeval nancarjevih rokah. Se vedno je zvo- na vse strani, potem pa je navil bw nila. Ljudje, ki se jih je precej na= dilko in io naravnal, da je začela bralo okoli budilke, so se začeli zvoniti. Visoko jo ie zavihtel in smejaii na &las: ves srečen zbežal... g