Poštnina plačana v gotovini.
mio
Ljubljana, 15. julija 1932
Posamezna številka 2 dinarja.
Štev. 12.	Leto 7.
Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbornice) kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
V nas živiš, sodrug . . .
(Spominu borca in sodrusa Alojzija Rapa)
Padel si, zahrbtno zadet, nečloveško preganjan ... ker si bil sodrug in človek ... Slava Ti, in v nas živiš in boš živel...
Jutranja zarja, mlado sonce, je stopilo izza obzorja in pogledalo na zemljo, vso zeleno, vso v klasju pšeničnem. Pogledalo, se nasmehnilo, da pozdravi:
»Pozdravljena zemlja in vsi, ki ste na njej v ljubezni, solidarnosti in so-družnosti kakor eden ... Zakaj veliko je vaše ime: Človek!«
Ali tedaj je zagledalo na progi pri Poljčanah, na. železnem tiru kri... Prerezano truplo človeka najlepših let, mišic krepkih in zdravih ...
Obledelo je sonce in zdelo se je, kakor da je šla bolečina skozi njega in kakor bi reklo:
»Človek? ... Kdo je bil, tebi enak, ki te je sunil v naročje smrti?... Ali je še vedno tam, kamor sijem, zver, podobna človeku, ki govori: „človek človeku volk”?... Ali je še vedno med vami, ljudje, človek, ki pleza preko trpljenja, solz in krivic do svojega zadovoljstva ...?«
In molčeč, bled obraz človeka na progi, začrtanega s trpljenjem in samo-zatajevanjem, je odgovarjal:
»Še vedno!... Še vedno so, ki za svojo korist ubijajo sočloveka.«
Tedaj je sonce zakrilo svoj obraz in bilo je, kakor da je izgovorilo:
»Proklet bodi tisti, ki je zver, a hodi kakor človek ...«
*
Tam v vasi, borni hišici sta se vzbudila otročička. Drobne rokice, nežni lici, svetle oči. Fantek in dekletce 9 do 12 let.
»Mamica, kje je atek?«
»Kmalu pride,« je rekla mama in tesno ji je bilo v prsih. »Kmalu pride. Šel je, da poišče kruha.«
»Oh, da, kruha,« sta vzdihnila otroka. »Kakšen je kruh, mamica,« je dodala deklica. »Pozabila sem že, kakšen je.«
»Prinese ga ata, pa ga boš jedla,« je rekla mama, pobožala otročička po laseh in skrila solzo v očeh.
»Bog, Bog,« ji je kriknilo srce, »Bog, kje je on, Lojze, da ga še ni?«
In v mislih se ji je, kakor v kinematografu, vrstila slika za sliko velike nesreče, tragedija, polna nad in obupa, ko je mož, Lojze, nenadoma izgubil službo na železnici, katero je opravljal dolgo vrsto let tam med Zidanim-mostom in Trbovljami kot čuvaj, vestno in verno.
»Zakaj, zakaj so te odpustili?«
In spominja se, da je on, Lojze, ves žalosten, vendar kot možak, rekel:
»Denuncirali so me ... Baje sem agitiral za komuniste?«
»Kdo te je denunciral?«
»Sodelavec!«
»Ali si res agitiral?«
»Ti veš, draga, da to ni moja navada, niti misel. Organiziran sem pri „Ujedinjenem Savezu Železničarjev”, ki je strokovna organizacija vseh trpečih in za človečanske pravice se borečih železničarjev. Za to svojo organizacijo delam, z zavestjo, s ponosom, ker smo vsi eno.«
Spominja se žena, kako je s ponosom gledala nanj, ko je tako govoril in nesreča, ki ga je zadela, ji ni bila več tako strašna.
»Ali veš, otročička nimata več kruha.«
On pa, Lojze, jo je pobožal po laseh in rekel:
»Pravica ne spi... Nedolžen sem in pravica mora pokazati, da je tisto laž, kar me je denunciral tisti človek za svojo korist.«
Bolestno se stiska srce ženi, ko gredo te slike mimo nje. Koliko bede, obupa, pomanjkanja, trpljenja je trkalo dan in noč na vrata in sedalo k mizi in jih spremljalo vsepovsod. Otročička, fantek in dekletce, tako majhna še, tako hrepeneča po otroškem veselju, sta gladovala, trpela, zakaj iz raja ju je pregnal človek, ki je rad molil v cerkvi: »Odpusti mi grehe moje, kakor jih tudi jaz odpuščam ...«
»Pokojnino?... Ali dobiš pokojnino, Lojze?«
Mož je sklonil glavo in tiho rekel:
»Ne... Ti jo dobiš, če umrem!«
Kakor nož so zarezale ženo te besede.
»Če umreš?«
Nato pa je kriknila:
»Ne... ne... ne maram!«
In obupan jok ji je stiskal grlo.
»Kje je tako dolgo atek,« se je slišal zopet glas fantka in deklice.
Mama ni mogla odgovoriti. Ni vedela. Le nekaj groznega ji je stiskalo .srce ...
' O žena, o mati! Bodi močna... Otročička, bič, ki ga vihte na vajinima nežnima otroškima telesoma ljudje —, je oster. Vendar ne obupajta. Iz gorja vstaja sonce... Atek vajin, mož tvoj, je šel daleč tja, kjer ne gospoduje člo-vek-volk, kjer človek ne pleza po rokah, krvi in trpljenju svojega sočloveka do lastnih udobnosti in dozdevne sre-
Ker vlada med vsemi železničarji veliko zanimanje za rezultat tožbe s. Krajnika proti državnemu erarju za odmero penzije, prinašamo danes eno razsodbo v celoti:
C II 471-31-7.
V imenu Njeg. Veličanstva Kralja!
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. II, je po s. o. š. dr. Štempiharju kot sodniku v pravdni zadevi tožnika Krajnika Ivana, kotlarja v Mariboru, po dr. Reismanu, zoper toženi Državni zaklad po državnem zastopstvu v Ljubljani, radi Din 31.981'94 s prip. na podlagi z obema strankama opravljene sporne razprave razsodilo:
Tožena stranka ima plačati tožniku na proviziji in na osebnih in rodbinskih draginjskih dokladah za dobo od 1. maja 1928 do 30. aprila 1931 Din 31.981.94 s 5% obrestmi od 1. aprila 1931 naprej in mu povrniti na Din 9.594.50 odmerjene pravdne stroške — vse v 14 dneh pod izvršbo.
Dejanski stan:
Tožnik stavlja gornji zahtevek, prereka nasprotno in trdi, da je bil od 14. 8. 1913 do 14. 4. 1928 zaposlen v kurilnici v Mariboru kot kotlar — skupinovodja. Članstvo Pri preskrbninskem zavodu mu je bilo priznano s 1. 9. 1916. Dne 14. 4. 1928 je bil brez navedbe razloga neupravičeno odpuščen iz službe. Vsled 18 vštevnih službenih let mu gre letna preskrbnina Din 2354.98. Razen tega mu gre posebna in rodbinska
če,.. Imejte ga v lepem spominu, zakaj velik je in svet...
*
❖ ❖
Nam pa, Lojze Rap, sodrug naš, soborec za delavske pravice nam boš spomenik, vzglednik, da bomo šli združeno, odločno pot proletarske solidarnosti, da bo človek človeku sodrug in brat.
Slava Tvojemu spominu sodrug, Alojzij Rap!___________________________
Kongres Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije
se bo vršil v Ljubljani dne 15. in 16. avgusta 1932 s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev kongresa.
2.	Izvolitev verifikacijske komisije.
3.	Izvolitev komisij za resolucije in predloge.
4.	Poročila tajnika, blagajnika, nadzorstva.
5.	Položaj železničarjev in obravnava samostojnih predlogov ter resolucij o položaju železničarjev.
6.	Sprememba pravil.
7.	Volitev novega odbora.
KONGRESU PRISOSTVUJEJO:
1.	z glasovalno pravico:
a)	delegati članov in sicer izvoljeni po podružnicah in to na prvih 100 članov po eden in za vsakih nadaljnjih 200 članov zopet po eden;
b)	člani upravnega in izvršnega odbora ter
c)	člani nadzorstva, predsedniki in tajniki oblastnih odborov.
2.	s posvetovalno pravico:
a)	odposlanci ujedinjenega radničke-ga sindikalnega saveza;
b)	odposlanci sorodnih strokovnih organizacij, ki so v sklopu USS-a ter organizacij, ki so v sklepu I. G. B.
in tovarišev.
draginjska doklada. Te obveznosti so od južne železnice prešle na državne železnice. Pismene odredbe o odpustu tožnik ni prejel. Tožena stranka trdi, da je bil tožnik radi dogodkov v mariborski kurilnici dne 30. in 31. 3. 4928 kazensko odpuščen. Konkretnih dejstev pa tožena stranka ni navedla. Ker je železniška uprava koncem marca 1928 skrčila akordne nagrade, ker je odpravila živilsko skladišče in ker ni izplačala poneverjenih odtegljajev, je prišlo 30. 3. 1928 do nesporazuma med delavcem Dobičem in ing. Kovdelko. iz katerega so se razvile demonstracije. Tožnik je kot delavski zaupnik 30. 3. informiral ing. Vidica o vzrokih nezadovoljnosti in delavstvo pomiril, da se je mirno odstranilo iz vodstvenih prostorov. Skupni nastop delavstva se je ponovil naslednjega dne pred odposlancem železniškega ravnateljstva ing. Fincem. Tožniku se je posrečilo odriniti prednje delavce, od straže in doseči, da so se delavci tudi tega dne mirno razšli na delo. Oba dneva se je tožnik udejstvoval samo na korist tožene stranke, ki je vsled nezadostnega števila varnostnih organov izgubila možnost obvladati nad 200 oseb broječe delavstvo. Železniška uprava po teh demonstracijah ni pripisovala nobene krivde in mu je ing. Vidic izrecno izjavil, da se mu ne more nič očitati, da je celo druge miril. Ing. Fine se je obrnil nanj, da naj on delavcem priporoči pristanek na pismeno izjavo1, glasom katere bo ravnateljstvo mesečne odtegljaje izplačalo upnikom neposredno. Dne 6. 4. je tožnik ravnatelju Kneževiču razložil delavske pritožbe. Kneževič pa mu je izrazil željo, da naj bi poslanec Petejan o tem ne govoril v narodni skupščini. Dne 14. 4. mu je ing. Vidic izrecno izjavil, da ni radi delavskih nemirov odpuščen. Dne 30. 6. 1928 je ing. Fine svetoval tožnikovi ženi, da naj napravi tožnik prošnjo za zopetni sprejem, katero bo ing. Fine priporočil. Enako se je ing.
Fine izjavil tudi tožniku. Ing. Fine je Mestni elektrarni v Mariboru priporočil tožnika v začasni sprejem v mestno službo, češ, da bo itak zopet sprejet v železniško službo. Sele sedaj se tožena stranka sklicuje na to, da je bil tožnik kolovodja vseh teh nemirov in se pozivlje na § 18 delavnega reda iz 1. 1903. Ta § pa se da uporabiti le, če delavec delo neupravičeno zapusti ali pa ga vkljub opominom noče vršiti. Pri dotičnih nemirih pa se je baš ing. Vidic posluževal tožnika za intervencijo pri delavstvu. Sicer pa § 18 tudi zato ni uporaben, ker bi bil v tem slučaju odpustitveni razlog železnici znan več kot 1 teden dni, predno je izrekla odpust. Nemiri so se namreč končali 31. 3. 1928 ob navzočnosti zastopnika železniškega ravnateljstva, ing. Finca. Razlog je bil torej železnici že tega dne znan. Preskrbnina se izplačuje mesečno v naprei in je zapadlo doslej 36 mesečnih obrokov', isto velja za osebne in rodbinske doklade. Tožnik ima ženo in tri otroke, ki so rojeni 17. 5. 1922, 1. 1. 1925 in 6. 8. 1928, tako da mu pripada za ženo in dva otroka doklad’a za 196 dni, za enega otroka pa za 999 dni. Doslej zapadla preskrbnina znaša 7064.94 Din, doklade pa 24.917 Din. — Železnica je morala računati, da bo sočasno znižanje akordnih nagrad, zatvoritev skladišča živil in neizplačilo obljubljenih povračil razburljivo vplivalo na v pomanjkanju se nahajajoče delavstvo. Tožnik je vedno nastopal kot zaupnik in je tudi ing. Kovdelki pravilno raztolmačil Dobičeve besede. Samo tožniku se je zahvaliti, da so se delavci mirno razšli na delo. Da je začelo delavstvo demonstrirati, je povzročil ing. Kovdelka in je tožnik za to šele naknadno zvedel. Tožnik je zopet delavce pomiril. Tožnikov nastop v strugami je imel namen preprečiti nadaljne nepremišljene delavske nastope in jih pomiriti. Tožnik ni pozval delavcev, da naj se zberejo naslednjega dne zopet pred pisarno in pripeljejo sabo svoje žene, temveč jih je nasprotno svaril in jim povedal, da gredo naslednjega dne itak zaupniki k načelniku. Nek delavec, pa ne tožitelj, je priporočil, da naj bi šle delavske žene demonstrirat, tožnik pa je to odsvetoval, češ, da gredo žene lahko ob priliki k velikemu županu. Ce bi bil tožnik delavce pozval, da naj pridejo z ženami, bi se to tudi točno izvršilo, dne 31. 3. pa ni bilo nobene ženske zraven. Tudi tega dne je zvedel tožnik za delavski nastop šele. ko je bila že skrajna napetost in se je bilo bati uporabe orožja. Tožnik te demonstracije ni niti organiziraj, niti ni zanje vedel. Delavcev nista pomirila niti ing. Fine niti policija, ampak samo tožitelj.
Tožena stranka predlaga zavrnitev zahtevka, prereka nasprotno in trdi, da je tožnik s skupinovodjem Golobom 30. 3. zahteval pojasnila od ing. Kovdelke glede skrčenja doklad. Ta razgovor je smatralo delavstvo za signal za demonstracije in so takoj nato začeli z upitjem in grožnjami. Če se je tožnik razgrajanja dejansko udeležil, se ni moglo ugotoviti, pač pa se je ugotovilo, da je ostal v pisarnah še potem, ko je načelnik kurilnice pozval navzoče, da zapustijo pisarniške prostore in se vrnejo na delo. Delavstvo je zapustilo pisarno ob pol 17. uri in ni šlo1 neposredno na delo, temveč v strugamo, kamor jih je pozval tožnik. Tu je tožnik pozval delavce, da naj se zbero naslednjega dne ponovno pred pisarno in rekel, da naj pripeljejo tudi svoje žene sabo, da bodo demonstrirali pred pisarno oz. pred velikim županom. Naslednjega dne so delavci okrog 9. ure pustili delo in se začeli zbirati pred pisarnami. Vkljub straži so udrli in začeli demonstrirati z vpitjem, žvižganjem in grožnjami. Pozivi varnostne straže so ostali brezuspešni in je šele odposlanec ravnateljstva, ing. Fine, delavce pomiril. Tudi pri tej priložnosti je bil tožnik med demonstranti in se kot tudi drugi ni pokoril pozivu varnostne straže. Vsled tega je bila disciplina med delavstvom zrahljana in železnica prisiljena, da nastopi z ostrimi sredstvi. Tožnikovo postopanje ga označuje kot glavnega kolovodjo, kar je dalo povod1 za odpust iz službe po § 18 delavnega reda iz I. 1903. Da bi ta delovni red ne imel veljave vsled začasnega pravilnika iz 1. 1920 se ne more trdih, ker slednji pravilnik nima tozadevnih določb in prejšnji delavni red izrecno sploh ni bil razveljavljen, tako se ravnateljstvo po njem ravna in se s tem delavstvo samo favorizuje. Preiskava se je končala šele 6. 4. in sedemdnevni rok pričenja teči šele od dneva končane preiskave. Odpust je bil priobčen tožniku ustmeno1, kar je zadostno. Sicer je pa odpust opravičen tudi po §1162 o. d. z. Tožnikovi zahtevki so zakasneli v smislu § 1162 d) o. d. z. Oskrbinske dolžnosti južne železnice je prevzela tožena stranka. Po § 15 oskrbinskega pravilnika izgubi kazensko odpuščen državljan pravico do oskrbnine in sme zahtevati le povračilo vplačil, na kar je bil tožnik opozorjen. V času odpusta delavski red od leta 1903 ni veljal, ker je bil z začasnim pravilnikom od 1. 1920 izrecno razveljavljen. En
Razsodba okrajnega sodišča v zadevi s. Krajnika
tedenski rok se ne sme šteti od dne, ko je železnica zvedela za dejanje, temveč od dne, ko je bil krivec točno’ ugotovljen, to je šele z zaključkom preiskave.
Nesporne so bile vse navedbe tožnika glede lastnosti in časa službovanja kot tudi višine tožbenega zahtevka, dalje da tožnik od kazenskega sodišča radi zadevnih dogodkov ni bil obsojen.
Zaslišane so bile priče: Kocjančič Franc, Kolman Mirko, Komar Ivan, ing. Vidic, Antončič Franc, Dobič Martin, Lovrenčič Ivan, ing. Tomšič, ing. Kovdelka, Cee Jaroslav, Artič Franc, Hartberger Franc, Janžekovič Jakob, Veronek Jakob, Asinger Leopold, Junker Ivan, Vokač Jože, Šerbarič Ivan, Glaser Blaž, Nachtigall Ivan, Kristjan Josip in ing. Fine. Prebral se je delavni red iz 1. 1903, začasni pravilnik iz 1. 1921) in oskrbinski pravilnik.
Razlogi:
Ni spora med tem, da je sprejet tožnik v preskrbinski zavod južne železnice s L 9. 1916. Takrat je veljal delavni red z dne 7. 4. 1903, katerega § 18 pravi, da »predčasni odpust ni več dopusten, kadar je razlog odpusta znan železniški upravi več kot 1 teden.« Ko je bil tožnik 14. 4. 1928 kazensko odpuščen, je veljal začasni pravilnik z dne 10. 7. 1920, ki nima § 18 podobne določbe in pozna samo 7 ozir. 14 dnevno odpoved. Oskrbinski pravilnik pa pravi v § 15, da izgube kazensko odpuščeni člani vse pravice do oskrbnine. Nadalje pravi v § 43, da se morejo določbe preskrbninskega pravilnika spreminjati samo nekvarno pridobljenim pravicam. Iz tega sledi, da je bil predčasni odpust v trenotku, ko' je tožnik pristopil k preskrbninskemu zavodu, vezan na 7 dnevni rok in da je bila to dogovorjena določba preskrbninske pogodbe, ki se brez tožnikovega sporazuma na njegovo škodo ne more spremeniti. Ce tudi je torej ob času odpusta veljal za delavno pogodbo začasni pravilnik iz 1. lf>20, je za tožnikovo preskrbninsko razmerje merodajen kot dogovorjen 1 tedenski rok po § 18 delavskega reda iz 1. 1903. Tožnikova preskrbninska pogodba teče namreč sporedno kot pritiklina poleg delavske pogodbe med tožnikom in železnico. Za presojanje te pogodbe velja vsakočasni delavski red in o. d. z. za presojo preskrbninske pogodbe pa določbe preskrbninskega štatuta in delavnega reda ob času pristopa. Ta delavni red ostane glede preskrbninskega razmerja kot lex contractes v naprej v veljavi, ker se ne more spreminjati na škodo pridobljenim pravicam.
Pa tudi če se čisto abstrahira od delavnega reda iz 1. 1903 in vzame razsoji za podlago samo o. d. z. se pride do istega zaključka. Tožena stranka je namreč ukrenila zoper tožnika tako zvani »takojšnji odpust« po § 1162 o. d. z. Takojšnji odpust mora pa pojmovno biti takoj izvršen in se tako tolmači zakon tudi glede drugovrstnih nameščencev kot n. pr. po prejšnjem zakonu o trgovskih pomočnikih, katerega določbe so bile predelane v novelirani, splošni zasebnopravni zakonik. Torej tudi po tem zakoniku mora biti odpust takoj izvršen in je razlika napram delavnem redu iz 1. 1903 edino le ta, da je za področje preskrbninske pogodbe smatrati baš en tedenski rok za dogovorjenega, dočim se ravna dolžina roka po o. d. z. po okolnosti posameznega slučaja. Po priči ing. Vidicu je dokazano. da je bil odpust izrečen 14. 4. 1928 in sicer z navedbo razlogov, vsled česar se ni več ozirati na tožnikovo trditev, da, je bil delavski zaupnik. Toženka trdi, da je bila preiskava zaključena že 6. 4. 1928 in bi torej mogla toženka takojšnji odpust pravočasno izreči. Po ing. Vidicu je tudi dokazano, da je ta priča označil tožnika že dne 31. marca ing. Fincu, to je odposlancu železniškega ravnateljstva kot enega izmed glavnih kolovodij. Iz tega sledi, da je železnica v en tedenskem roku tudi krivca individuelno ugotovila. Odpust je nujna stvar in je nujno obravnavati. Tega se je držala tudi železniška preiskava, ki je bila že 6. 4. zaključena. Šele 14. 4. tožniku pri-
občeni odpust je torej zakasnel in za pre- 1 skrbninsko razmerje tožnika do preskrbninskega zavoda brezodbiven.
Glede na ugovor zakasnelosti po § M62 o. d. z. se pripominja, da tožnik ne uveljavlja zahtevkov iz službene pogodbe, temveč zahtevke iz preskrbninskega razmerja in iz naredbe o draginjskih dokladah. Po tej naredbi pa je pravica do osebne in rodbinske doklade vezana s samo pravico do provizije in ker je tožniku ta pravica priznati, se mu morajo nujno priznati tudi doklade.
Glede višine med strankama ni bilo spora.
Po pričah Veronek, Junker. Vokač in Serberič je dokazano, da je tožnik na prvi dan demonstracij delavce pozival, da naj se drugi dan zopet zbero. Ker pa je smatrati j odpust za zakasnelega, se ni več baviti z ; vprašanjem, je-li tožnik s tem dal toženki razlog za predčasen odpust, a i pa če je j tožnik le hotel delavce pomiriti z oz. na to, i
da so bile akordne nagrade zmanjšane, odtegljaji neizplačani in skladišče živil za-tvorjeno.
Izrek o potroških po § 41 s pristavkom, da so se priznali stroški v sorazmerju glede onih pravdnih dejanj, ki so bila izvršena skupno v pričujoči kot tudi v pravdah C II 2m 294. in 445/31. Na tožnikovo zadevo odpade 2/5, na ostale pa po V» skupnih pravdnih stroškov. Pa tudi od teh je bilo priznati tožniku za narok 16. 6. samo 'A, ker že preje ni predložil delavnega reda iz 1. 1903, na katerega pa sta se sklicevali obe stranki in ga tudi toženka ni predložila, tako da je vsaka stranka po polovici zakrivila navedeni narok.
Ljubljana, dne 23. junija 1932.
L. S.	‘	Dr. Štempihar.
Odpravek je točen. Vodja pisarnice: podpis nečitljiv.
Pred kongresom Uiedinl. saveza železničarjev Jugoslavije.
Najavljena udeležba inozemskih delegatov.
Dne 15. in 16. avgusta t. 1. se bo vršil v Ljubljani kongres Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije.
Dne 14. avgusta ob 17. uri bo na glavnem kolodvoru sprejem delegatov iz inozemstva.
Dne 15. avgusta ob 10. uri bo mani-festacijski železničarski shod v veliki divorani Uniona. Na shodu govore predsednik Internacionale s. Cramp, generalni tajnik ITF s. Nathans ter zastopniki inozemskih organizacij. Za tem bo referat o položaju železničarjev v Jugoslaviji.
Dne 15. avg. popoldne in 16. avgusta nadaljevanje kongresa z običajnim dnevnim redom v veliki dvorani Delavske zbornice.
Dne 15. avg. zvečer v gledališču predstava delavskega odra, in sicer »Hlapec Jernej in njegova pravica« za kongresne udeležence.
Kongres bo združen s proslavo 40-letnice obstoja razredne železničarske organizacije in 25-letnice neprekinjenega članstva 45 sodrugov-članov USŽJ.
Doslej so prijavljeni sledeči inozemski delegati:
S. Cramp iz Londona, za angleško železničarsko organizacijo,
s. Hermann iz Berlina, za nemško železničarsko organizacijo,
s. Toman iz Dunaja, za avstrijsko železničarsko organizacijo,
s. Held iz Berna, za švicarsko železničarsko organizacijo,
s. Nathans iz Amsterdama, za internacionalno transportno federacijo, s. Bidegaray iz Pariza, za francosko železničarsko organizacijo.
Po dopisu ITF iz Amsterdama se bo udeležil kongresa tudi zastopnik Japonske mornarske, dalje Argentinske strojevodske in Indijske železničarske organizacije.
Predlogi za kongres USŽJ.
Sekcija vlakospremnega osobja USŽJ.
Na podlagi sklepov konference vlako-spremnega osobja ljubljanske železniške direkcije predlagamo, da sprejmi kongres v kongresno resolucijo o položaju železničarjev in zahtevah za zboljšanje istega sledeče predloge:
L Turnusi vlakospremnega osobja naj se sestavljajo vedno sporazumno z osobjem in naj odgovarjajo principu osemurnega delavnika in ne prekoračijo 30% službe, 20% počitka izven domicila in 50% počitka v domicilu. V službo naj se vračuna tudi po ena ura priprave in posprave v izven domicilni postaji.
Za šolanje osobja naj1 se vstavi v turnus poseben prosti dam. ker sedanji sistem šolanja, takoj po službi ali pred nastopom službe, je obojestransko v škodo, ker ali onemogoči vsled preizmučenosti intenzivno sodelovanje pri poduku, odnosno skrajša početek pred nastopom službe, vsled česar lahko trpi služba.
2. Sedanji sistem kilometraže je krivičen ter je sedaj zlasti osobje tovornih vlakov izredno prizadeto, ker se ne vračuna premik na progi za obračun kilometraže. Zato kongres skleni:
Apelira naj se na Ministrstvo saobraćaja, da sedanji sistem kilometraže zamenja s
sistemom urnine upoštevaioč predlog, ki ga ie predložila centrala USŽJ.
3.	Pavšal za službeno obleko naj se podeljuje vsem kategorijam vlakospremnega osobja.
4.	Vprašanje ranga naj se reši po do sedaj veljavnem sistemu polaganja izpitov, ki se je izkazal kot najpravičnejši in s katerim se strinja pretežna večina osobja.
5.	Vprašanju ureditve kasarn naj se posveča primerna pažnja in da se uprava res točno prepriča, ali kasarne odgovarjajo zahtevam za odpočitek, naj bi v kasarnah od časa do časa prenočevali tudi višji kontrjol-ni organi direkcije odnosno Generalne direkcije ter na podlagi lastnih izkušenj stavili predloge za preureditev.
6.	Izda naj' se tolmačenje čl. 242 zakona glede preuvrstitve vlakovodij v činovniško kategorijo v tem pravcu, da se vse te vlakovodje najprvo prevede na novi zakon kot zvaničnike I in jim na to prizna zadnjo povišico 10. skupine ter diferenco na prejemke zvaničnika I po novem zakonu.
Sekcija progovnih delavcev in profesio-nlstov USŽJ.
L Kongres naj posveti posebno pažnjo rešavanju vprašanj delavstva z ozirom na nevzdržen položaj, v katerem se nahajajo zlasti progovni delavci z ozirom na zadnje
redukcije plač, uvedbo brezplačnih dopustov in velike odtegljaje za penzijski fond.
Da se delavstvo z družinami vred reši pogina, naj kongres sklene poseben sklep, kj naj se ga predloži vsem predpostavljenim instancam in tudi na najvišja mesta ter zahteva:
a)	da se delavstvu zopet povrnejo one plače, ki so jih imeli pred redukcijo dne I. oktobra 1931;
b)	da se takoj ukine brezplačni dopust za progovno delavstvo:
c)	da se profesionistom tudi v slučaju zaposlitve pri drugem delu ne zmanjša njihovih plač;
d)	da se za čas krize obustavi ubiranje naknadnih prispevkov za delavski penzijski fond ter pobira le tekoče prispevke za naprej;
e)	čezurno delo naj se vrši le v neodložljivih slučajih ih tedaj izplača odškodnina za čezurno delo in ne daje za to dopust.
2.	Izvajajo naj se določbe delavskega pravilnika in dopust redno podeljuje ter tudi izvaja napredovanje v plačah.
3.	Pristopi naj se k definitivni izdelavi izprememb delavskega pravilnika na podlagi že leta 1930 vloženih protipredlogov od strani USŽJ ter tudi delavstvu osigura disciplinsko postopanje in ukine sedanji sistem izrekanja disciplinskih kazni od strani načelnikov. Pri izpremembi pa naj se posveti izredno pažnjo določbam novega pen-zijskega fonda ter naj se všteje vsa dosedanja članska leta do L julija 1930 brez vsakega doplačila, kakor se je to vštelo nastavljenemu osobju.
Podružnica Ljubljana.
V	kongresno resolucijo naj se postavi zahteva, katero naj novi centralni odbor zastopa energično pri Ministrstvu saobraćaja. da naj se čl. 258 tč. 3 zakona tolmači tako, da se vračuna za odmero penzije tako od osnovne kot od položajne plače ves čas službe na železnici tudi v svojstvu delavca ali dnevničarja.
Strok'ovnike-zvaničnike iz kurilnice, ki so bili s L aprilom 1932 po skoraj petih letih nastavitve vrženi nazaj v delavski stalež, naj se z upoštevanjem prejšnjih službenih let zopet uvrsti v stalež nastavljencev, ker iz kreditnih razlogov ni nikake ovire, saj se sedaj za nje porabi isti znesek, kot pred L aprilom 1932,
Ker je službeni jezik srbsko-hrvaški-slo-venski, naj se zahteva, da se za območje ljubljanske direkcije izdajajo službeni predpisi in vse okrožnice v slovenščini, ker doslej še nismo ugotovili, da bi se za območje beograjske direkcije izdajali predpisi n. pr. v slovenščini.
Uvede naj se zopet s takojšnjo veljavnostjo pravica do prostega prevoza gradbenega materijala, premoga in drv za lastno uporabo železničarjev.
Uredi naj se služba postajnega osobja v turnusu 12/24 za vse dispozicijske postaje ter uvede po dva prošta dneva mesečno. x
Podružnica Pragersko.
S predlogom za spremembo sistema članarine se v glavnem strinjamo, vendar predlagamo, da bi se članarina L razreda znižala na 8 Din, posmrtninski prispevek za vsak smrtni slučaj pa na T Din.
Vprašanju reducirancev v območju prometnega oddelka naj se posveti primerna pažnja ter ukrene vse korake, da bodo oni, ki imajo polno službeno dobo in čakajo na upokojitev, takoj upoko^ni in na: njih mesta sprejeti nazaj reducirana' z upoštevanjem vseh službenih iet.
Sekcija kurilniškega osobja.
Ukine naj se 10% redukcija od delavskih plač.
V	novi delavski pokojninski fond naj se sprejme vse delavce brez izjeme z ozirom na starost, ki so imeli nai dan L julija 1930 tri leta železniške službe.
V	smislu določb rimskega akorda naj se ukrene vse potrebno, da se vsemu južno železniškemu delavstvu pripozna dve in
Ok:
KARIERA MOŽINE.
Veseložalostna zgodba v sedmih dramskih scenah.
MOŽINA: Ne jaz, gospod načelnik. Jaz, jaz — ga sploh ne poznam. Neki gospod ga je prinesel in je rekel, da je za gospodično Tomičevo.
NAČELNIK: In vi ga niste vrgli ven? Zakaj pa so vrata tam, a? Zopomnite si enkrat za vselej: V uradne prostore smejo stopiti samo uslužbenci, ki so tukaj zaposleni. Zakaj ga niste vrgli takoj - ven?
MOŽINA: Saj je takoj odšel — sam od sebe.
NAČELNIK: In ta šopek?
MOŽINA (žalostno): Ta šopek je pustil tukaj.
TIPKARICA: Ali mi ne privoščite niti šopka, gospod načelnik?
NAČELNIK: Seveda, seveda! (Stopi bliže k njej, ji nekaj zašepeče na uho, jo poboža po podbradku in ji stisne roko.) Adijo, krempeljček!
MOŽINA (stoji nepremično v kotu in ju gleda. Solza za solzo mu priteče iz očesa. V naglici si obriše z rokavom oči. Tiho, sam zase.): Rija, Rija!
NAČELNIK (se obrne k Možini): V bodoče mi pazite na takšne peteline. Tukaj ni gnojišče, da bi tod kukurikali. Ženili bi se smrkavci! Nemara vam je izročil celo kakšno pismo?
MOŽINA: Nič mi ni izročil, gospod načelnik.
NAČELNIK (odhaja):	Kakor sem ukazal, Možina!
Tukaj ni gnojišče za zaljubljene peteline!
TIPKARICA (pomaha načelniku na skrivaj z roko, potem pa se obrne k Možini): Lukec moj. (Ga potreplja po ramenu.) Lukec moj, kakšen je bil tisti gospod? Povejte, večno vam bom hvaležna!
MOŽINA: Je bil takšen... res ne vem, kakšen... je bil... veste .. .'sploh — nikakšen.
TIPKARICA: Jaz vas ne razumem.
MOŽINA: Gospodična, mnogočislana in spoštovana gospodična Rija. (Se prikloni.) Tisti je bil...
TIPKARICA (se čudi): Kdo je bil?
MOŽINA: Je bil — jaz.
TIPKARICA: Vi, vi?
MOŽINA: Jaz — ne vem.
TIPKARICA: Kaj vam je, Možina?
MOŽINA (bruhne): Jaz bom postal — uradnik.
TIPKARICA (se odmakne): Uradnik? In?
MOŽINA: In moje srce ne bo več navadno podurad-niško srce!
TIPKARICA (se smeje): Marveč?
MOŽINA:	Marveč, marveč resnično — uradniško
srce!
TIPKARICA (prasne v smeh): In moje, Možina?
MOŽINA: Vaše srce je zlato, vaša duša... (Se priklanja.) Šopka nimam, vzeli ste ga že prej. Da, šopek ste vzeli... Vaša duša... vaša duša... jaz vas — jaz vas, gospodična Rija, kratko in malo — ljubim.
TIPKARICA: Ka-a-a-j?
MOŽINA: Ljubim in cenim, seveda, samo kot dobro tovarišico.
TIPKARICA: In jaz vas, Možina.
MOŽINA (poklekne pred njo): Jaz vas...
TIPKARICA (odskoči): Možina, ali ste zblazneli?
MOŽINA (se počasi dvigne): Oprostite, gospodična, mi je tako nesrečno spodletelo, me tako boli koleno.
TIPKARICA: Ubogi moj Lukec! Ali ni škoda nove obleke?
MOŽINA: Saj ni nova. Že petnajst let jo imam. Oblečem jo pa le o božiču in o veliki noči.
TIPKARICA: Saj danes ni niti božič niti velika noč! Zakaj ste jo danes oblekli.
MOŽINA: Danes sem vam le hotel razkriti, kako...
TIPKARICA (napol jezno napol šaljivo): Kako?
MOŽINA: Ne, ne... kako bom hodil vsak dan oblečen, kadar bom postal — uradnik.
TIPKARICA: Pa ste v tej obleki res drugačen fant. Vsaka dekle bi vas takšnega vzela.
MOŽINA (otročjeveselo): Kaj ne, kaj ne? Vsaka?
TIPKARICA: Še jaz, Možina, če bi bili vsaj. — načelnik! (Nekdo močno pozvoni. Možina skoči pokoncu v »pozor« in preplašeno gleda.) Načelnik je pozvonil! Enkrat! Mene kliče. (Odhiti.)
MOŽINA: Pa sem ji le razkril ljubezen! Kako je iskrena! Moja bo, moja... ko bom postal (tiho, zamišljeno, neodločno): ko bom postal — načelnik... Načelnik? (Si briše pot.)
(Zastor.)	•
(Nadaljevanje sledi.)
pol vojna leta za odmero pokojnine, kakor se to priznava nastavljencem.
Ukrene naj se potrebno, da se ukine naknadne odtegljaje za penzijski fond.
Hranarina naj se izplačuje za vse dni v mesecu.
Za kurilniško osobje naj se zopet uvede delavna obleka.
Poziv podružnicam in sekcijam.
Vse podružnice in sekcije pozivamo, da vpošljejo predloge za kongres najkasneje do 25. julija 1932, ker se bodo mogli upoštevati le «ni predlogi, ki bodo do tega dneva vloženi in objavljeni v »Železničarju«. Podružnice, ki tega opozorila ne bi vpošte-vale, bodo nosile same krivdo, če se njih zadeve ne bodo obravnavale. Ni pravilno, da se na kongresu iznese gotove stvari, o katerih naj potem presojajo delegati, ne da bi se mogli preje pripraviti in s članstvom, ki ga zastopajo, pogovoriti:
Centralna uprava USŽJ.
Dravograd.
Kaj naj stavimo kot predloge za kongres?
Zahteva je ena: »Kruha hočemo in pravice!«
Zahteva je kardinalna ter je vsako podrobno predlaiganje posameznih podružnic v sedanjih slabih razmerah zgubljeni čas. Ukinejo naj se v prvi vrsti brezplačni dopusti, zboljša se naj splošno delavne, službene, gmotno socijalne itd. razmere, kar se le v sedanjem času da. Delavski pravilnik in zakon o drž. promet, osobju se naj seveda revidirata oziroma izdelata nova, bolj človeška, prilagođena kulturnim demokratičnim državam.
Z Železničarskim shodom v Ljubljani se strinjamo v obliki, kakor ga zamisli Centralni odbor, radi oddaljenosti se bo pa istega iz naše podružnice udeležilo samo par sodrugov.
Posebnih predlogov za spremembo pravil naša podružnica nima. Članarino predlagamo mesečno za fizične delavce 6 Din, za profesioniste 8 Din, za nastavljence pa 10 Din. Upoštevana je splošna redukcija prejemkov in delno znižanje tržnih cen. Ker se je vsepovsod reduciralo, se naj tudi tukaj. Za člane s plačo preko 2500 Din mesečno pa skoraj ni vredno, da se posebno določi članarina, ker je takih zelo malo in bi potem še iste zgubili. Ustanovitev kateg. sekcij priporočamo, ne priporočamo pa za sedaj samopomoč za slučaj smrti. Večinoma sodrugov so itak že člani kake take ustanove, od koder ne bodo radi večletnega članstva odstopili ter je namen tu kakor tam isti. člani bi imeli malo zaupanja ter bi škodovalo še našemu Savezu, plačali ne bi potem ne članarino in ne posmrtnino. Ker se dosedaj ni pečalo s tem, se naj tudi v tej krizi opusti v interesu bolj važnih zadev ter se naj pozneje enkrat o tem govori.
PROT1PREDLOG
k predlogu o članarini, obračunavanju in
članskih pravicah v U. Ž. štev. 11.
I.	Članarina:
§ 1. naj ostane in je popolnoma v Skladu.
§ 2. Članarina naj se razdeli na 2 razreda in sicer odgovarjaj« vsakemu razredu posebne pravice ter so razredi tudi določeni po višini plače. Je pa dovoljeno in članu v korist, da vstopi takoj v 2. razred osnovne članarine.
L razred je osnovna članarina po 8 Din mesečno. Člani, ki plačujejo to članarino, imajo pravico na sledeče dajatve-
a)	Vse intervencije v njihovih zadevah ter na vse nasvete;
b)	na brezplačno dostavljanje saveznoga glasila:
c)	na izvolitev v vse savezne instance.
II.	razred je «snovna članarina po 12 Din mesečno. Člani, ki plačujejo to članarino, imajo vse pravice članov I. razreda in poleg tega pa še po enoletnemu članstvu tudi na pravovarstvo v vseh zadevah, ki izvirajo iz službenega razmerja, izvzemši prestopke iz koristoljubja, disciplinske preiskave vsled pijanosti ter prestopke kazenskega zakona.
vsi delavpfzred .osnovne članarine spadajo vpokojenci. Z ZaCetno p,ačo in nestalni ter
V 'LosP°vne članarine spada vse nastavljeno osobje in profesionisti.
Podporni fondi:
Uvedejo se podporni fondi, in sicer podporni fond za slučaj' bolezni in sn)rtj
Podporni fond se upravlja popolnoma ločeno in je obvezen za vse člane U. s. ž. J, Nikdo ne more ločeno plačevati, t. j. da bi n- Pr. samo podporne fonde vplačeval, ali samo strokovno organizacijo.
Din ? p?dp°rni fond se plačuje mesečno "v,- i' ’ katerega član uživa za sledeče slučaje podporo in v višini.
Ako je član en mesec bolan, dobi po dveletnem članstvu Din 200.-, članu ni treba nobene prošnje delati, ampak javi predsedniku podružnice, kateri ima zato nn-trebno tiskovino. Na tej tiskovini potrdi predsednik in zdravnik, da je bil član en mesec bolan; ko podružnica pošlje centrali potrdilo, mu nakaže centrala iz fonda predvideno podporo.
Za bolehanje radi čakanja na upokojitev, se bolniških podpor ne izplačuje.
Posmrtninskj fond:
- ^PPsmrtninski fond se plačuje mesečno Din 2. in imajo člani po 5 letnem članstvu pravico na 2000 Din, v slučaju smrtne nesreče članu ugasne karenčna doba. Pravico do posmrtnine imaio žena, odnosno otroci, pa tudi sorodniki, ako je to predvideno od umrlega člana, drugače ostane posmrtnina v fondu v korist ostalih
članov. Moški član dobi samo za svojo ženoi posmrtnino v polovični višini.
Za umrlega člana ali njegovo ženo se o smrti pošlje potrdilo na za to predvideni tiskovini, katero ima podružnica, potrjeno od predsednika in župnika, na kar se mu iz fonda nakaže predviden znesek.
Brezposelni fond:
Uvesti bode treba brezposelni fond na ta način, da se bodo vsi člani zavezali, da v slučaju redukcije radi pomanjkanja dela, se podpirajo člani najmanj 3 mesece, in sicer člane, kateri so bili najmanj člani U. S. J. Ž. 2 leti. Vsak član bi naj plačal mesečno Din 5.— za dobo treh mesecev. To bi bila takozvana solidarna podpora v članstvu.
§ 3. Vse podpore in pravovarstvo po-deluje centrala saveza iz predvidenih fondov na podlagi predlogov podružnic. Za odoMtev pravovarstva morajo podružnice predložiti točno poročilo o nastalemu sporu odnosno disciplinski preiskavi.
§ 4. Član, ki je tri mesece v zaostanku s članarino, izgubi pravico do podpor in pravovarstva in se naknadno vplačilo članarine v takem slučaju ne upošteva, zato je dolžnost vsakega člana, da članarino redno plačuje.
2.	Obračunavanje članarine:
§ 5 ostane in se črta beseda 4 in vpiše 2 razreda. Predzadnji odstavek se naj glasi: od članarine II. razreda ostane podružnici po 1 Din za lokalni fond. Lokalni fond se uporablja za kritje lokalnih izdatkov: stanarine, pisarniške potrebščine in eventualne delegacije po sklepih podružn. odbora.
3.	Sekcijskj prispevek:
Ostane in se sprejme v celoti.
4.	Samopomoč za slučaj smrti:
Odpade po gornjih predlogih za fonde.
Opomba k protipredlogu podpisanega:
Ako bi članstvo razumevalo, da je treba strokovnim organizacijam močna finančna sredstva za uspešno borbo za. njihove zahteve, katera se jim stoterno obrestujejo pri najmanjših pridobitvah, bi nikdar ne stavilo zahtev za znižanje članarine. Ako bi železničarji posnemali n. pr. (irafičarje, bi ne bili nikdar prišli na tako nizko stopnjo v železniški službi. Večina članov se sklicuje na tiste organizacije, celo žolte, pri katerih je treba malo plačati, nobeden od teh članov pa ne vidi, da ta društva sploh nič ne delajo, kakor svoje agitatorje poskušajo protežirati za njihovo delo, agitacijo, to je vse delo teh društev. Drugič pa ta društva tudi ne smejo nič zahtevati, ker imajo' v načelstvu najvišje funkcionarje, kateri delavcu krtih režejo in jim zadostuje članarina najvišja Din 6.— za znamke in papir.
Delegatom se bode na kongresu točno raztolmačilo, kako je članarina vporabljena rin potem bodo sami izprevideli, da v sedanji dobi z manjšimi prispevki sploh ni mogoče v borbeni organizaciji delati.
Pušnik, blagajnik U. S. Ž. J.
Iz bolniške blagajne.
Zdravniški rajon za Zalog in D. M. v Polju.
Kakor znano, je centralni upravni odbor bol. fonda anuliral sklep ljubljanskega oblastnega odbora, da se ustanovi novo zdravniško okrožje za Zalog, češ, da je nepotrebno, ker je v neposredni bližini Ljubljane.
Podružnica našega saveza v Zalogu pa je ponovno podvzela korake, da se ustanovi za Zalog samostojno zdravniško okrožje ter je podprla to zahtevo s tehtnimi dokazi. Na predzadnji seji bolniškega fonda v Ljubljani je upravni odbor ponovno naredil sklep, da se za Zalog nastavi samostojen zdravnik ter je sedaj centralna uprava ta sklep potrdila. Tako dobi Zalog zdravnika!
Zobozdravnik v Slov. Gradcu.
Tudi nastavitev zobozdravnika v Slov. Gradcu je centralni upravni odbor odklonil s pozivi na neke »zloupotrebe, ki se lahko vrše«. Če je kje zobozdravnik potreben, je potreben v Slov. Gradcu z ozirom na zelo slabe zveze bodisi ^ Celjem ali Mariborom ter je vsled tega ljubljanski upravni odbor sedaj ponovno sprejel sklep, da se razpiše mesto zobozdravnika v Slov. Gradcu.
Hon. železniški zdravnik v Kočevju.
G. minister za promet je odobril z odl°k°m C- u- štev. 1037-32 od 11. junija 1932 nastavitev dr. Hočevarja Tone-ta, sreskega sanitetnega referenta v Kočevju za hon. prometnega zdravnika s sedežem v Kočevju, katero mesto je po odhodu dr. Luzarja upravljal dr. Oražem, hon. prometni zdravnik v Ribnici.
Dr. Hočevar Tone nastopi to službo s L julijem 1932 in ordinira za člane bol. fonda in njih svojce vsak delavnik od 10. do H. v Kočevju štev. 85. v nujnih in neodložljivih slučajih pa ob vsakem času.
Zdravnik v Šiški g. dr. Rupnik
ordinira za člane bol. fonda na svojem stanovanju v Šiški — Černetova ul. 23 vsak delavnik od 8.30 do 9.30, v nujnih in neodložljivih primerih pa ob vsakem času.
Razne intervencije.
Ko je naš g. direktor inž. Klodič nastopil svoje mesto, ga je obiskal tudi predstavnik našega saveza, ki ga je zaprosil za rešitev nekaterih lokalnih zadev in še posebno pa za rešitev vprašanja redukcij ter preprečitev redukcij plač pri progovni sekciji, ker so začeli nekateri ljudje po progi razširjati vesti, da se bo progovnim delavcem ponovno reduciralo plače.
Naša vloga se v izvlečku glasi:
f
L Ureditev bivalnice v Zagrebu gl. kol.
Sedanja bivalnica v Zagrebu, ki je na razpolago za vlakospremno osobje iz Ljubljane, Maribora in Zidanega mosta in kjer prenočuje do 13 oseb, je v zelo slabem stanju. Šest postelj je narejenih na navadnih pričnah in so na deske le položeni stari modroci tako, da o kakem počitku na teh posteljah sploh ni govora. Prosim, da bi se potrebno ukrenilo, da se vsaj teh šest postelj izmenja.
Pravega nočnega počitka v bivalnici, kjer mora spati 13 oseb ni, zlasti z ozirom na dejstvo, da pridejo prvi v bivalnico že ob 20.50 uri in zadnji šele ob 'A\. uri, prvi pa morajo zapustiti bivalnico že ob 4. uri, tako da je v bivalnici vsled prihajanja in odhajanja osobja vedno nemir in na spanje sploh ni misliti ter mora osobje neodpočito nastopiti službo. Ker bo v kratkem izpraznjena soba, v kateri je urar, prosim, da bi se še ta soba dodelila za bivalnico osobju iz ljubljanske direkcije.
2.	Vprašanje ranga vlakospremnega osobja. Skozi zadnja leta se je rang vlakospremnega osobja, ki je bil sestavljen pravilno po izpitih, izvajal ter je bilo s tem zadovoljno sigurno nad 90% vsega osobja. V zadnjem času se je začel rang sicer le v poedinih slučajih kršiti, vendar pa se vedno bolj uporno razširjajo vesti, da bo direkcija sestavila nov rang ne več po izpitih, marveč ločeno po činih osobja. Sigurno je, da bi tak rang prinesel veliko zmedo, na eni strani zelo zapostavil precejšnje število osobja, ki je ves čas vestno vršilo svojo službo ter bi bil obojestransko v škodo.
3.	Redukcije osobja. Pri saobraćajnom oddelku so bile sedaj že v drugič izvršene redukcije dnevničarjev in delavcev ter je bilo pri tej redukciji prizadeto večje število družinskih očetov in delavcev, ki nimajo nikakega doma, marveč so vezani edino le na zaslužek svojih rok. Ker se z upokojitvami izprazni vedno nekaj službenih mest. prosim, da bi, gospod direktor, odredili, da se takoj naredi seznam redu-cirancev, upoštevajoč njih rodbinske in gmotne razmere ter da se te reducirance po tem merilu sprejme nazaj v službo, čas pa, kar bi bili izven službe, da se jim vračuna kot brezplačni dopust.
Enako se širijo med progovnim delavstvom vesti, da se bo sedaj progovnim delavcem zopet reduciralo plače za 7% ter vlada vsled tega v delavskih družinah obup, saj že z današnjo plačo ne morejo izhajati, ko ima pretežna večina le Din 2.70 do 4.— na uro ter mora plačevati dvojne prispevke za penzijski fond. Prosim Vas, gospod direktor, da bi to redukcijo, če se v resnici pripravlja, preprečili.
nje i ostale akte, koji se na ovaj predmet odnose, kao i odgovor Ministrov na tužbu poslat pismom od 19. marta 1932. god. br. 6049, Državni savet je našao da sporno rešenje ne more ostati na snazi sa ovih razloga:
Spornim rešenjem za procenat porodične penzije nije uzeto u obzir po § 258. t. 3. Zakona o državnom saobraćajnom osoblju od 1931. god. i vreme koje je tužiljin muž proveo u svojstvu stalnog radnika kod južnih željeznica od 27. maja 1908. god. do L jula 1919. god., što se, u ostalom priznaje i u pomenutom Ministrovom odgovoru na tužbu.
Stoga, kako je na dan smrti tužiljin muž ispunjavao uslov iz § 121. istog zakona to je Ministar prilikom donošenja osporenog rešenja bio dužan da utvrdi, da li je ta služba u svojstvu stalnog radnika, dnev-ničarska u širem smislu te reči, a po § 1. st. 2. i glave X pom. zakona od 1931. god.
To što u § 258. pom. zakona nije iz-rikom pomenuta i radnička služba, a čime Ministar u svome odgovoru na tužbu brani donošenje ovakvog rešenja, ne može biti, s obzirom na gore izloženo, dovoljan razlog. da se sporno vreme službe ne uzme u ocenu. jer bi se morala radnička služba, ako po pravima i dužnostima iz propisa pod kojima je vršena, odgovara pojmu dnevničarske službe iz pom. glave X imala, pod uslovom t. 3. § 258., priznati za odre-djivanje procenata porodične penzije.
Stoga, a na osnovu čl. 17. i 26. zakona
0	Državnom savetu i upravnim sudovima
1	Tar. br. 52 zakona o taksama. Državni savet
p r e s u d j u j e:
Ništi se rešenje Ministra saobraćaja G. D. br. 105138/31 od 14. decembra 1931. godine.
Upamo, da bo sedaj direkcija bolj na-Jđonjeno postopala pri odmerjanju penzije odnosno »ocenjevanju delavske službe« in da ne bo zastonj naš apel po vračunanju vseh službenih let za penzijo, ker je to odvisno edinole od direkcije, ki ima oceniti, ali je služba pred nastavitvijo odgovarjala v širšem smislu sedanji dnevničarski službi!
Gospod direktor je zagotovil, da bo posvetil vsem tem vprašanjem posebno pažnjo, še prav posebno pa vprašanju reducirancev, ki bi bilo hitro rešljivo, če bi se izvedle upokojitve onih doslu-ženih nastavljencev, ki čakajo na upokojitev. Odločno pa je dementiral vesti, da bi se pripravljala še kaka redukcija delavskih plač pri progovnih sekcijah.
APEL NA MAŠINSKI ODDELEK IN G. ŠEF-ZDRAVNIKA!
V kurilnici Ljubljana II je umivanje urejeno še bolj po staroveško — zato pa skrajno nehigijenično! Mrzla voda je sicer napeljana po pipah, a gorka voda ni napeljana, marveč se jo mora prinašati v korita, kjer se vsi z njo umivajo. Kako je to nevarno za prenašanje kake nalezljive bolezni, bo pač gotovo ugotovil g. šef-zdravnika.
Apeliramo na direkcijo, da se ta ne-higijenična umivalna naprava spremeni ter na napelje tudi topla voda vsaj po istem vzorcu kot je to že izvedeno v kurilnici Ljubljana I. Prosimo!
Za dopust onim delavcem, ki so nad 33 let stari prišli na železnico.
Razsodba v zadevi vdove s. Božič.
Vdovi Božič je direkcija odmerila penzijo le od onih let službe, kar je bil njen pokojni mož nastavljen, to_ je od leta 1919. Vse prejšnje železniške službe od leta 1908 do 1919 pa sploh ni upoštevala!
Proti temu odloku smo vdovi sestavili Pritožbo na državni svet, ki je pritožbi ugodil pod štev. 10.659 od 21. maja 1932 in rešenje direkcije razveljavil.
Ker je ta odločitev državnega sveta važna za bodoče slučaje, jo prinašamo v izvirnem besedilu:
v U svom V. odeljenju sastavljenom od dr^a^n’h savetnika: Škarje Ivana kao pret-sedmka. Strupi Stanka, Matanoviča K. Ale-kse, Leovca Dragiše i Kerblera Dr. Slaviše, kao članova i delovodje Lučiča J. Vlasti-mira, uzeo je u rasmatranje tužbu Božič Frančiške ud. Alojza, bivš. železn. služb, iz Ljubljane, podnetu protivu Ministra saobraćaja od 14. decembra 1931. g. G. D. br. 105138/31, kojim joj je regulisana količina porodične penzije.
Pošto je proučio tužbu, osporeno reše-
Novi delavski pravilnik je odvzel starim delavcem pravico, ki so jo uživali že desetletja. Gotova odredba delavskega pravilnika predvideva, da zamore postati delavec stalen le, ako na dan, ko je izpolnil tri leta neprekinjene službe, ni bil starejši od 36 let.
Druga določba pa zopet predvideva, da ima le stalen delavec pravico na dopust.
Kakor je zadnja leta v navadi, je železniška uprava to določbo, ki je v škodo osobju, zelo hitro začela izvajati in je ukinila vsem takim delavcem, ki so bili na dan nastopa službe starejši od 33 let, dopust!
Ni pa gledala železniška uprava na drugo določbo delavskega pravilnika, ki se nahaja med prehodnimi odredbami in ki se glasi, da vsi dosedanji člani provizijskih zavodov automatično postanejo člani novega penzijskega fonda.
Določbe penzijskega fonda pa kot glavni predpogoj za sprejem v članstvo zahtevajo, da more biti delavec stalen! Ta določba že nalaga direkciji v dolžnost, da mora vse delavce, ki so bili člani prejšnjih provizijskih zavodov takoj imenovati stalnim, da tako izpolni glavni predpogoj za njih uvrstitev v penzijski fond. Imenovanje stalnim more direkcija izvršiti sama od sebe brez vsake prošnje.
Da imamo mi prav, je pokazalo postopanje generalne direkcije, ki je delavstvu v delavnicah avtomatično čas njih članstva v penzijskem fondu pri-poznala za stalnost in seveda jim vsled tega tudi avtomatično pripada dopust!
Da bi se to vprašanje rešilo pravično tudi za ostale delavce, je naš savez
poslal na mašinski oddelek (ki ima z delavnicami najožje veze) posebno vlogo, ki se glasi:
Podpisanemu savezu je čast obrniti se do mašinskega odelenja direkcije s prošnjo, da bi se uredilo vprašanje podeljevanja dopusta onim delavcem, ki so prišli na železnico starejši od 33 let, pa so bili že pred uveljavljenjem pravilnika o pomožnem osobju iz leta 1930 člani tedaj postojećih provizijskih zavodov.
Delavnica Maribor in Ptuj podeljujeta namreč redno dopuste tudi onim delavcem, ki po novem delavskem pravilniku ne bi mogli več postati stalni, samo da so bili že preje člani provizijskega zavoda. V dekretih o razvrstitvi na novi delavski pravilnik je bilo tem delavcem priznano, čeprav so prišli na železnico starejši od 33 let. toliko let stalne službe, kolikor let članstva so imeli v prejšnjem provizijskem zavodu in na podlagi teh dekretov jim uprava delavnice redno podeljuje plačani letni dopust.
Da je stališče delavnice Maribor utemeljeno na delavskem pravilniku, sledi že iz tega, da delavski pravilnik v čl. 59 in 60
predvideva kot edini predpogoj za sprejem v članstvo provizijskega fonda stalnost in se mora vsled tega vsem onim, ki so že bili člani postojećih provizijskih zavodov, da se jih po čl. 128 tč. 1 pravilnika zamore sprejeti v novi penzijski fond, avtomatično pripoznati kot stalno službo vsa ona leta, od kar so bili člani provizijskih zavodov.
Da bi se torej postopek glede podeljevanja dopustov v območju mašinskega oddelka izenačil, prosimo, da bi izdali primerno navodilo službenim edinicam ter pri-poznall stalnost vsem onim delavcem, ki so bili na dan 1. julija 1930 že člani obsto* 1 2 3 4-ječih provizijskih zavodov.
Vloga je sedaj v obravnavi pri ma-šinskem oddelku, ki bo pač moral predložiti to vprašanje v rešitev za celo območje ljubljanske direkcije in to tako za kurilnice, kot za promet in progo!
Pravično pa bo, da bi se pri sestavi' novega delavskega pravilnika starostna meja za dosego stalnosti sploh ukinila, saj pri tem ne trpi uprava prav nikake škode!
Nesrečna žrtev denunciiantstva.
Obupani, iz službe odpuščeni železničar se je vrgel pod vlak. — »Žena bo mogla uveljaviti svojo pravico na penzijo šele po smrti svojega moža«.
Dne 7. julija 1932 ob 5. uri zjutraj si je v obupu končal življenje odpuščeni železničar Alojz Rap. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka v največji bedi. Padel je kot žrtev denuncijacije, ker ga je leta 1929 njemu podrejeni delavec Podlogar obremenil, da je agitiral najprej za komunistično stranko in nato pa za delavsko. Pri disciplinski preiskavi v Ljubljani je bil dne 16. maja 1929 popolnoma oproščen vsake krivde in kazni, zastopnik obtožbe pa se je pritožil na drugo instančno sodišče v Beogradu, ki razsoja brez vsake ustne razprave in brez prisotnosti obdolženca samo na podlagi aktov in to sodišče ga je obsodilo na najtežjo kazen odpusta iz službe, brez pravice na pokojnino po 22 letni železniški službi. Ker je vsäkdo videl, da se mu je zgodila velika krivica, je USŽJ podvzel vse korake in dosegel obnovo disciplinskega postopanja. Zopet se je razprava izvršila v Ljubljani in je bil s. Rap zopet popolnoma oproščen vsake krivde in kazni, ker se je dejansko ugotovilo, da je v prostem času agitiral za USŽJ, nikakor pa ne za kako politično stranko. Zastopnik obtožbe se je ponovno pritožil na Beograd in s. Rap je bil drugič kazensko odpuščen, dasi je bil popolnoma nedolžen. Njegova žena je prosila za odmero penzije, ki jo je direkcija odklonila in Državni svet, kamor se je pritožila, pa je razsodil, da bo zamogla žena »svoje pravo ostvariti tek po njegovoj smrti«.
Dve leti je s. Rap živel v največji bedi, navezan edino na podporo našega saveza. Iskal je pravice povsod, a je ni mogel najti. Delal je prošnje za pomilostitev, a brez uspeha. Beda v družini je bila vedno večja, po težkem iskanju je sicer dobil začasno mesto kot delavec v opekarni, je pa še vedno upal, da bodo merodajni faktorji, ki so bili prepričani o njegovi nedolžnosti, uradno podvzeli korake, da se sklep druge instančne disciplinske komisije v Beogradu izpremeni in se ga zopet sprejme nazaj v službo.
Ko je dobil sedaj na eno zadnjih vlog zopet odklonilen odgovor, je obupal in si končal življenje s tem, da se je vrgel pod vlak.
S.	Rapa ni več med nami, zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka, ki se nahajajo v največji bedi. Naša dolžnost je, da se spominu preganjanega, a nedolžnega s. Rapa oddolžimo in da v tej bedi podpremo po naših najboljših močeh nedolžno družino.
Strokovna komisija za Slovenijo in z njo v zvezi »Ujedinjeni savez železničarjev« pozivata vse sodruge, da se spomnijo družine s prispevki, katere naj blagajniki s posebno čekovno položnico nemudoma odpošljejo najkasneje do 5. avgusta, da se izroči družini. Čekovno položnico prilagamo.
Počastimo spomin s. Rapa s tem, da podvojimo agitacijo za savez železničarjev, da ojačimo vrste razrednih organizacij, ker le na ta način bomo iztrebili gnusno denuncijantstvo ter preprečili vsako nadaljno žrtev, ki jo zamore denucijantstvo povzročiti!
Vse organizirano delavstvo zagotavljamo, da centrala saveza, ki je doslej podvzela vse, da pridobi s. Rapu zadoščenje, da mu pribori pravico, ne bo mirovala preje, dokler ne privede zasluženemu plačilu vse one, ki so prizadeli Rapu krivico.
V b6ju za boljšo bodočnost je naš pokret doprinesel že mnogo žrtev, ki pa nas kot borce ne smejo oplašiti in zaustaviti v našem boju za pravice delavskega razreda.
Sodrugi! Spomin s. Rapa nas kliče in poziva na odločno delo, zato kujmo in pripravljajmo se za bodočnost!
Slava spominu s. Rapa!
Natečaj
za sprejem novih učencev v državno prometno železniško šolo v Beogradu.
Opozarjamo železničarje na razpis za sprejem 120 učencev v železniško Šolo v Beogradu, ki se glasi:
Za šolsko leto 1932-33 se bo sprejelo v šolo v Beogradu 120 moških učencev, pod sledečimi pogoji:
1.	Da je končal najmanje sedem razredov gimnazije, realke ali realne gimnazije. (Vse druge šole so izključene.)
2.	Da je državljan kraljevine Jugoslavije.
3.	Da je pravilno razvit in zdrav, da dobro vidi in sliši ter da razlikuje barve.
4.	Star mora biti najmanje 18, a največ 21. let, in
5.	Da položi sprejemni izpit.
Šola traja dve leti.
Učenci se sprejemajo takoj po natečaju in takoj po sprejemu, zdravniškem pregledu in po položenem izpitu nastopijo šolo 1. septembra 1932. Njih prejemki znašajo 31.50 Din dnevno, ki se lahko znižajo v slučaju večjih stroškov za prehrano.
Sprejemni izpit se polaga iz :
a)	Srbsko-hrvaško-slovenskega jezika;
b)	aritmetike in geometrije, po programu za nižje razrede srednjih šol; in
c)	zemljepisje, splošno, a specijelno iz zemljepisja kraljevine Jugoslavije,
Učenci, ki končajo to šolo, dobe kvalifikacijo za činovnika po razporeditvi činov od IX. do zaključno V. položajne grupe soglasno § 47. glava II. Zakona o državnem prometnem osobju.
Prijave za sprejem se morajo poslati priporočeno Državni prometni železniški šoli, Beograd, Vojvode Mišiča ul. br. 2, napozneje do 10. avgusta t. h s točnim naslovom prosilca in najbližje železniške postaje.
Uprava šole bo pregledala posamezne prijave do 20. avgusta t. 1. in bo tistim kandidatom, ki bodo izpolnili pogoje, poslala brezplačne vozne karte, da se pripeljejo v Beograd.
Kandidati, ki po zdravniškem pregledu ne bodo sposobni ali ne izvrše spre-
Pozor, železničarji!
Ne dajemo še le koncem leta povračil, pač
pa dobite pri nas kljub splošnem dviganju cen pri
nabavi blaga pri takojšnjem plačilu 20°|o popusta.
Kakor v vsaki boljši manufakturni trgovini tako
dobite pri nas največjo izbiro blaga
kot: Covercoate,
Kamgarne,
SevjOte, modne in športne,
Strich kamgarne, modne kamgarne itd.
Vso damsko manufakturo v vseh vrstah, barvah in kvalitetah.
Poleg civilnega blaga imamo stalno v zalogi še vse dosedanje najboljše in izbrane kvalitete železničarskega sukna.
Ogled zaloge je brezobvezen nakupa!
Ne zamudite ugodne prilike!
r. z. z o. z.
Lilia, llom cesta 13
jemnega izpita, dobe brezplačne vozne karte, da se odpeljejo domov.
K prijavi mora vsak kandidat priložiti sledeče originalne dokumente. (Prepisi so izključeni.)
1.	Spričevalo o končani šoli, kakor je zgoraj označena.
2.	Krstni in rojstni list.
3.	Pristanek staršev ali 'varuhov, potrjeno od pristojne policijske oblasti, da se kandidat sme vpisati v to šolo ter njihovo in kandidatovo obvezo, ki se naj tako glasi:
Pristanek staršev in obveza.
Odobravamo, da lahko moj sin (varovanec) .... stopi r državno prometno železniško šolo v Beogradu, katero je dolžan redno obiskovati in končati, in se ima v nji vesti, kakor nalaga šolski red, zasedaj v polinternatu.
V	slučaju, da tekom šolovanja za to šolo uvede popolni internat, moj sin {varovanec) je obvezan, da se uči in konča šolo pod pogoji, ki bodo predpisani za internat.
Po končam šoli, je moj sin (varovanec) obvezan, da ostane v službi Državnih železnic najmanje šest let brez pravice na ženitev za čas ko traja pripravna služba. Izvzeto je samo, če to dovoli Generalna direkcija državnih železnic.
V	slučaju, da moj sin (varovanec) šolo ali službo svojevoljno zapusti ati bi bil iz šole ali službe odpuščen ali preneha služba po sili zakona ali po lastni krivdi ali ako radi neregulirane vojne službe mora šolo zapustiti, se obvezujem povrniti državni blagajni stroške in sicer: ako je odšel iz šole, celo svoto, ali če je odšel iz službe, za ne-doslužen čas sorazmerno del svote, katero je moj sin (varovanec) sprejel v času šolovanja, istotako plačam vso škodo, katero je moj sin (varovanec) even-tuelno za časa šolovanja povzročil.
(Datum)
Podpis staršev oziroma varuha.
Podpis kandidata. (Potrdilo policijske oblasti.)
4.	Potrdilo policijske oblasti o državljanstvu.
Kandidati, ki ne prihajajo neposredno iz šole, morajo poleg zgoraj naštetih dokumentov, priložiti še nravstveno spričevalo za čas, ko niso več obiskali šole.
Prošnje kandidatov, ki ne odgovarjajo tukaj navedenim pogojem ali so nekolkovane, se v smislu zakona o taksah, ne bodo upoštevale.
Prejemki se izplačujejo ob koncu
meseca, ker morajo vsi sprejeti kandidati imeti potrebno vsoto denarja za vzdrževanje za mesec dni.
(G. D. Broj 40.282-32.)
NAŠI DRŽAVNI DOLGOVI
Zunanji dolgovi znašajo 32 milijard 763 milijonov, notranji pa 6 milijard Din.
Finančno ministrstvo je objavilo stanje konsolidiranih dolgov kraljevine Jugoslavije v inozemstvu. Naš celokupni inozemski dolg znaša 32 milijard 763 milijonov, iznos anuitet plačljivih v letu 1932-33 znaša 1.277 milijonov Din. Notranji dolg naše države v celoti 6.020 milijonov, vsota anuitet doma pa iznaša za leto 1932-33 306 milijonov Din.
Od 28 različnih inozemskih obveznosti naše države je največji vojni dolg Angliji v iznosi 6.667 milijonov Din. Za njim pridejo: vojni dolg Zedinjenim državam Amerike 3.463 milijonov, nasledstveni dolg od bivše Avstro-Ogrske 3.002 milijona, državno inozemsko posojilo v zlatu iz leta 1922. (Blairovo 8 in 7 odst.) 2.507 milijonov, dalje mednarodno stabilizacijsko posojilo 2248 milijonov, dolg južne železnice 2.228 milijonov, vojni dolg Franciji 2.227 milijonov in reguliranje presežkov po Dawesovem načrtu 2.098 milijonov Din. Od povojnih državnih posojil je večje še 6(4 % od leta 1928 v iznosu 1.236 milijonov dinarjev, med predvojnimi obvezami pa je največje 4 odstotno konventirano posojilo od leta 1896. v iznosu nekaj preko dveh milijard Din.
Kakor vidimo je večina naših inozemskih državnih obveznosti posledica svetovne vojne. Vsi povojni dolgovi znašajo komaj 6 milijard. Skupna vsota predvojnih naših obveznosti pa ni velika, saj znaša samo 5 milijard dinarjev.
Med notranjimi državnimi obveznostmi je največja v obveznicah vojne škode, ki znaša 4.515 milijonov in 7% investicijsko posojilo iz leta 1921. v iznosu 489 milijonov Din, dalje begluške obveznice 346 milijonov.
zahvala!
Za vse dokaze iskrenega sočutja od strani sorodnikov, prijateljev in znancev ter vseh sodrugov železničarjev ob priliki prebridke izgube našega ljubljenega sina in brata
TONETA PETROVČIČ ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi za venec izrekamo prisrčno hvalo. Posebna hvala Savezu železničarjev za podporo Din 500.
Še enkrat vsem prisrčna zahvala.
Borovnica, 11. julija 1932.
Žalujoči ostali.
Tiska: »Slovenija« družba z o. z. v Ljubljani. (Predstavnik: A. Kolman.) — Odgovorni urednik: Jurij Stanko, Ljubljana. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.