Ровашеша ШетШа RM 0,13
НашшпкпБо^
Uprava Klagenfurt, Poetfach 116 f Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe
tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec
Stev. 22.
Krainburg, 1. novembra 1941.
1. leto
Osuojiteu polotoka Krima u razmahu
Zasledovanje v kotlini Doneča — 47.000 BRT In en rušilec iz nekega konvoja potopljenih
he Filhrerjevega glavnega stana, 31. ok-tobra. Vrhovmo poveljstvo oborožene sile je 30. oktobra naznanilo;
polotoku Krimu pritiskajo nemške fclle nevzdržno za poraženim sovražnikom. Krajevjni odpor njegovih zadnjih straž je bil premagan. Pri tem smo napravili znova več tisoč ujetnikov in vplenill nadaljnje topove.
Ob preganjanju sovražnika v kotlini Doneča eo nemške in zavezniške čete na široki fronti dosegle gornji tok Doneča. Med potekom uspešnih napadalnih operacij med jezerom Umen in Ladoga so oklopne čete v smelem zamahu zajele nek sovražni oklopni vlak in napravile številne ujetnike.
Najtežje topništvo vojske je z dobrim uspehom napadalo v vojni važne naprave v Leningradu.
Uspešni napadi iz zraka od strani zračnega brodovja so bili naperjeni proti Moskvi in Leningradu*
V severni Afriki so nemška voj-na letala bombardirala neko britansko letališče vzhodno od Masra Matruk in pristaniške okoliše v delti Nila.
Posamezna britanska letala so v pretekli noči na severno nemško obrežje metala bombe, ne da bi napravila škodo. Oberstleutnant G a 1 a n d, komodore nekega lovskega zračnega brodovja, je dosegel svojo 90. in 91. zmago v zraku.
Predor proti Krimu
14 težko natovorjenih ladij uničenih
N aSe zmagovite čete v Charkovu To vaino sovjetsko gospodarsko in oboroževalno srediSče kaže sledove trdih pouličnih bojev, v katerih smo morali šele zlomiti žilavi odpor sovjetov.
(PK. Aufnahme: Kriegsberichter Reindl, At!., Zander Multiplex-K.)
Iz Filhrerjevega glavnega stana, 31, oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 29. oktobra naznanilo;
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, so si pehotne divizije ob sodelo-vanju B skupinami zračnega brodovja po trdovratnih bojih iz si lile dohod k polotoku Krimu, Pri predoru skozi HfriCT"' ob]^^hne postojanke nasprotnika emo v easu od 18. do 28. oktobra privedli skupno 15.700 ujetnikov in uplenili ali uničili 13 oklopnlc, 109 topov in številen drug vojni material.
Preganjanje poraženega sovražnika je začelo.
Romunske čete so osvojile otok, ležeč pred severno zapadnim obrežjem azovskega morja in ga očistile od sovražnika.
V	kotlini Doneča nadaljujejo zavezniške čete z uspehom zasledovanje umikajočega se sovražnika. V severnem odseku je španska modra divizija z obkoljevalnim napadom priborila več krajev in privedla znova večje število ujetnikov.
Močne skupine bojnih letal so podnevi in ponoči mtale razstrelilne in zažigalne bombe na Moskvo- Nastali so veliki požari in eksplozije.
Nadaljnji napadi iz zraka so bili naperjeni proti Leningradu.
Pri več dni trajajočem zasledovanju so podmornice iz nekega konvoja, ki je plul od Gibraltarja proti Angleški, kljub močnemu zavarovanju potopile 14 težko natovorjenih sovražnikovih trgovskih ladij 8 skupno 47.000 brt. kakor tudi nekega britanskega rušilca. Največji del konvoja je bil s tem uničen. Ušlo je samo nekaj malih ladij.
Na južno zapadnem obrežju Angleške so bojna letala v noči na 29. oktobra bombardirala pristaniške naprave in oskrbovalne obrate.
Posamični britanski bombniki so v pre te-čeni noči pod vzeli neučinkovite motilne napade na zapadno in srednjo Nemčijo.
V	času od 22. do 28. oktobra je britansko zračno brodovje izgubilo 48 letal. V istem času smo mi v boju zoper Veliko Britanijo izgubili sedem lastnih letal.
Kramatorskaja v naših rokah
Sovjeti so izgubili eno največjih bojnih oklopnic
Iz Flihrerjevega glavnega stana dne 31. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 28. oktobra naznanilo:
V	kotlini Doneča se nadaljuje zasledovanje umikajočega se sovražnika. Nemške čete so včeraj predrle v Kramator-вкајо. Sovjetska unija je s tem izgubila eno Krojih največjih tvomic za, yojne oklopnicct
Nadaljnji važni industrijski kraji so bili o-Bvojeni po madjarskih skupinali.
Tudi na ostali fronti »peracije napredujejo.
Zračno brodovje je z dobrim učinkom bombardiralo pristaniško ozemlje pri K e r-ču in pri tem potopilo tovorno ladijo в 50 tisoč brt. Nadaljnja velika tovorna ladja je bila v zadnji noči vzhodno od Bridlinjftona
z bombnim zadetkom težko poškodovana.
Pred holandekim obrežjem in v kanalskem ozemlju je britansko zra^o brodovje tekom včerajšnjega dneva izgubilp 13 letal.
V severni Afriki so nemška bojna letala Štuka razbila britanske postojanke v bunkerjih.
Sovražnikovega poleta nad ozemljem Rei-cha ni bilo.
Ogromne Izgube Sovjetov
Do 31. avg. skupno najmanj 4,5 db 5 milijonov voJaltov izpadlo
Berlin, 30. oktobra. Po zaključku točnih poizvedb se sedaj lahko reče, da so bolše-viki med 22. junijem in 31. avgustom 1941' izgubili skupno; 148 strelskih divizij, 39 oklopnih divizij, 10 kavalerijskih divizij, 8 gorskih divizij, 2 domobranski diviziji in 2 zračni brigadi, skupaj torej 209 popolnih velikih skupin z maso vojnega orodja, ki jim je pripadalo na topniških, pehotnih orožjih, oklopnih bojnih vozovih, konjih in vozilih; razne sovjetske divizije so bile v juniju in juliju že razbite, toda od sovjetov obnovljene. Te so bile v teku meseca avgusta vnovič uničene. Ako se povprečna moČ sovjetske strelske divizije računa samo e 15.000 možmi in druge divizije pa le z 12 tisoč vojaki, se poda, da so bolševiki že do
31. avguata 1941 izgubili že najmanj 3 milijone mož. Na preko 2000 km dolgi fronti 80 pa v tem času vrhu tega bile uničene posamič še številne sovjetske stotnije, bataljoni in regimenti. Ako se priStejejo po številkah seveda ne točno znane izgube bol-ševikov na ranjenih, bolanih in drugih izpadih le morda s polovico izgube po uničenju in razbitju divizij, se poda za sovjete skupni izpad najmanj 4,5 do 5 milijonov vojakov za čas od 22. junija do 31. avgusta. Pri teni se pa mora upoštevati, da je šlo tukaj za popolnoma izvežbane voJi..ke, ki so bili pripravljeni in izvežbani za napad na I-eich in na Evropo. Enakovreden nadomestek zanje bolševikom že takrat ni bil več r\o?OČ.
Po DOnktrcben nalveCJi pesimlzotn
Rim, 31. oktobra. Po Diinkirchnu največji val pesimizma, tako nekako označujejo na nevtralni opazovalni postojanki v Lizboni sedanje razpoloženje Angleške. Politično v Veliki Britaniji vsi uvidevajo, kako usodna hiba je bila, da štiri mesece tako zvanega odmora niso izkoristili. Raz vojaških vidikov pa morajo istočasno priznati, da niso imeli druge možnosti. Brezupnost položaja stopnjuje še s tem, da so Angleški in Ame-rikanski specialisti »invazije v Evropo« iz datuma spomlad 1942, ki je bil predviden za to podvzetje, molče napravili spomlad 1943.
1 e, je najprej obšel fronto častnih formacij in se podal k častnemu spomeniku, kjer je položil lovorjev venec. Gauleiter Bohle je v imenu NSDAP tudi položil venec, okrašen s kljukastim križem. Po končani manifestaciji Se je Duce d^je časa razgovarjal z Gau-leiterjem Bohle, med tem je množica vzklikala Duceju in Hitlerju.
Obletnica pohoda na Rim
Navdušene ovacije za Duce-ja fai FUhrer-ja
Rim, 31. oktobra. V okviru mimifestacij, ki so se vršile v vsej Italiji povodom 19. obletnice pohoda na Rim, je duce na Mussolini jevem trgu posvetil častni spomenik za žrtve fašistične revolucije.
K posvetitvi tega spomenika v domu fašistične mladine so v torek prišli člani vlade kakor tudi visoki predstavniki stranke in države ter številni predstavinki oborožene sile. Ko je doppel duce, so ga bnrno pozdravili.	.
JDuce, ki je spremljal.aWmter BAh"
Angleži ne bodo več slepomišili
Belgrad, 31. oktobra. Belgrajski časopis »Novov reme« piše: >Ze enkrat nam je lord Amery zažgal streho nad našimi glavmni in tisoče poslal v smrt. Tudi dne 25. marca je vpil in pozival ravno nas Srbe, naj se strmoglavimo v prepad. Na žalost smo imeli takrat nekaj blaznežev. Danes je Velika Britanija zopet v največji stiski. Po zlomu Sovjetov ni v Evropi nobenega norca več, ki bi bil pripravljen, da napravi na račun Anglije samoumor. Zdaj so se zopet spomnili Srbov in jih pozvali, naj angleški voz potegnejo iz blata. Zato je tudi London ploskal komunističnim množicam, da bi jih vzpodbujal k nadaljevanju njihovih akcij. Naj le umirajo ljudje, naj se uničujejo stvarne vrednosti, vae to,nič ne de, ako le Se žlahtno angleško pleme naprej živi »za blagor« plemen in narodov vseh barv in jezikov sveta, ki so jih godjeWU MBužpjilk.^_____
Laži in še vedno laži
Dr. O. S. Krainburg, 31. oktobra.
Rooeeveltovo krčevito prizadevanje, da bi amerikanski narod končno vendar dozorel za vojno, je stopilo v nov štadij. Spominjamo se še Belmonte — pisma, ki je bilo v najkrajšem času razkrinkano kot produkt brezvestnega, od Roosevelta plačanega ponarejevalca, nadalje na primer »Greer«» o katrem je bil vladehlepni naddemokrat iz Bele hiše od lastnih, uradnih mest ožigosan kot lažnjivec, ker se je pri preiskavi jasno pokazal pravi dejanski stan. Tem in še številnim drugim nespretnim lažem in; zavijanjem je sedaj dodal novo, še bolj podlo ponaredbo, ki je ravno tako malo vzdržno kahor vse druge. V nagovoru, ki ga je imel Roosevelt v ponedeljek, je strmečemu svetu naznanil, da ima dva dokumenta velikanskega pomena: zemljepis, iz katerega izhaja, da je Nemčija hotela iz dežel južne in srednje Amerike napraviti pet vazalnih držav, med tem ko bi naj bil drugi dokument načrt, da se po Nemcih odpravijo vse vere.
Ako Roosevelt ne bi bil sam židovskega pokolenja, človek ne bi mogel razumeti tako podle ponaredbe zgodovine in nevarnega ščuvanja na vojno, tako pa vemo, da tiči za temi bednimi spletkami vpliv Židov-stva, kojega prvoboritelj postaja Roosevelt s takim postopanjem. Edini smoter obeh najnovejših laži predsednika je namreč izključno ta, da postanejo države južne in srednje Amerike dostopnejše vplivu USA, ker bi vsled zatrjevane- invazijske nevarnosti ti narodi svojo usodo zaupali velikemu sosedu, na drugi strani pa, da bi v lastni deželi povzročil razpoloženje za vojno. Kakšna je pomoč,, ki jo bo Roosevelt dal malim državam, je sicer že dobro znano — naj le vsak pomisli na še ne stare dogodke v Panami, na padec vlade Arias, pri če-nfer je le preveč določno in mučno ostala očitna Rooseveltova režija — toda nasjl-stva Roosevelta naj bi ravno vsled takih laži stopila v ozadje.
Značilno za »dokazilno moč dokumentov« gospoda Roosevelta je dejstvo, da se je branil in da se še brani izročiti javnosti zemljepis Južne Amerike, v kateri naj hi bila opisana razdelitev. Dotlej, dokler se ta zemljepis ne objavi, mora Roosevelt dopustiti, da se ga pred vsem svetom postavi kot lažnivca na sramotni oder; kajti izgovor, da so na tem zemljepisu obrobne opazke, s katerimi bi se lahko pri objavljanju izdal vir, je preveč abotna pretveza, ko takih zapiskov ob robu ni treba objavljati! Pravi vzrok, ki Rooseveltu onemogoča, da bi ta jsemljepi« pregustU јауаовМ je % tem, da bi
stran 2. — Štev. 22.
KABAWANKEN-BOTE
Sobota, 1. novembra 1941'.
se takoj zopet spoznalo njega izvor Iz ži-dovsko-proatozidarske ponarejevalne obratovalnice Roosevelta, in bi se tako.klavrno zrušilo z njo povezano Sčuvanje. Zelo poučno je v tej zvezi, da je dotični zemljepis, ki ga Roosevelt na vsak način hoče držati v tajnosti, že načel pot v javnost: V Buenos Aii-es izhajajoči argentinski časopis »Cri-1 icac ga je že pred nekaj dnevi predočil svojim čitateljem. Marip Mariano, komentator, lista trdi pri tem, da se nahaja v rokah Roosevelta še več takih zemijepisov. S tem je znova doprinešen dokaz, da ima Roosevelt v Beli hiši že ustanovljeno pravo pravcato ponarejevalno obratovalnico, ki naj zaraja v Zedinjenih državah od Roosevelta s takim hrepenenjem zaželeno razpoloženje za vojno.
V inozemstvu enodušno odklanjajo Roose-veltov najnovejši boj z lažmi. Italijanski tisk in ravno tako japonski z najostrejšimi besedami zavračata Rooseveltova sumničenja in celo na Anf^le&kem se drzne laži iz preko-oceanskega.vira ne vzamejo za resne. Tam govorijo o ustanovitvi nove propagandne fronte proti Nemčiji. S tem so Rooseveltovl »dokumenti« označeni kot to, kar so v resnici, kot propagandno blato.
Kar se tiče druge podle Rooeeveltove laži, v kateri trdi, da hoče Nemčija odpraviti na svetu vse vere,. zadostuje temu nasproti ugotovitev, da so nemški vojaki oni, ki se od 22. junija naprej bojujejo proti poživi-njenlm druhalim one države, v kateri je bil Bog od vlade odstavljen, v kateri je bilo na tisoče duhovnikov In vernikov umorjenih in v kateri so se cerkve zlorabljale kot skladišča. Stalina pa, ki je v Rusiji razbrzdal ta boj proti veri, je Roosevelt v nekem svojem pismu označil za »svojega ljubega prijatelja«. Гп ravno tisti Roosevelt, ki se je nedvomno postavil na stran Stalina, ima drzno čelo, da Nemčiji podtika odpravo vere. Nain se gabi pred tolikšno umazanostjo in pro-palogtjo.
123 let generaiStabnege zemliev da
Tudi v tej vojni se je generalštabni zemljevid zgpet zelo dobro obnesel ter prispeval k sijajnim vojaškim uspehom nemške oborožene sile. Letos je ravno 125 let, odkar je nastal tako zvanl generalštabni zemljevid. Leta 1816. so še posamezniki izdelovali topografske karte na lastno pest. V omenjenem letu pa so te karte prešle na pnffiki generalni štab. Od tistega časa se imenujejo ti zemljevidi geperalštabne karte. 2e preje, in sicer leta 1742., je ustanovil kralj Friderik Veliki enotni zavod za vojaško kartografijo. Pred 130 pa je nastala v Potsdamu
prva uradna tiskarna za vojaške zemljevide. *
Budimpešta. Izmenjava ratifikacljskih listin ogrsko-bolgarskega prosvetnega dogovora se je vršila med ministrskim predsednikom Filofom in madjarskim prosvetnim ministrom Homanom v narodnem muzeju v Budimpešti. Po izmenjavi ratifikacljskih listin je prosvetni minister Homan bolgarskemu ministrskemu predsedniku profesorju Filofu izročil častno diplomo madžarskega zgodovinskega društva.
Beg in souMika minika poda
Iz pekla v Leningradu
Stockholm, 31. oktobra. Odkar ae je zima z vso resnostjo vselila v odsek Leningrada, •^'ci tega mesta vsako noč in sicer po več sto pobegniti v nemške ali finske črte. Gleom poročila s Finske meje trpi civilno prebivalstvo obkoljenega mesta več vsled lakote In sime kakor vsied bomb in granat, ki se vsak dan po dnevi kakor toča vsujejo na mesto.
Tisoči ranjencev zaradi potnanjkanja zdravnikov in bolnišnic večkrat nlmajg druge izbire kakor smrt. Po noči Izkopljejo akupne grobove in vanje v vsej naglici znašajo mrliče. Število beguncev, ki skušajo mimo sovjetskih strojniSlkh gnezd niti čes minska polja, po«taja vedno večje, daal ravno uspeva le malemu delu bežečih priti na cilj, ker jih večinoma usmrtijo poloiene mine.
Leningrad pod ulieillin opnlem
Ti|di Kromtadt oMreUai* nemlko teiko topništvo
Berlin, 31. oktobra. Najtežja artllerija nemške vojske je nadaljevala obatreljeva-nje v vojni vašnlh ciljev In oskrbovalnih naprav Leningrada. V prostorih, na katere se je merilo, se je opazilo št#vil#9 %a de tke. Mornariška letalska 1цка Leningrada je bila v nekem đe)u tudi teško жа^ deta. Nadaljnji cilji nemške telke artilerije so bile tr^javlce in utrdbe Kronatadta. Ena trdnjava, ki se je v zadnjih dneh s svojimi topovi oglašala v bojih pehote okrog Lenin-gradi, je bila tako uspešno obstreljevala, da je morala ustaviti streljanje.
O nastanku in raivoju Patrograda
Pfetrograd, ki 90 ga Sovjeti fre'krstill v Leningrad, je komaj 238 let stdro mesto. Ustanovil ga je leta 1703. ruski car Peter Veliki kot obrambno trdnjavo pred švedskim napadom. Ker je bil svet močvirnat, so morali zidpvj« zgraditi tako rekoč na koleh, ki so jih na gosto zabili po ustju reke Neve.
Za ceno nezaslišanih žrtev in silnih naporov je bila trdnjava nazadnje vendar dograjena in vse od tedaj je vsakogar prevzel nekak strah že, če je slišal le ime tega mesta. Petrograjske podzemne ječe so postale mučilnice in pozori|ča največjih groaot, kar jih pomni zgodovina. Celo sam sin carja Petra Velikega Je umr; v teh kazematah рл groznih mukah.
Car si je izbral novo ustanovljeno mesto za svojo prestolnico ter je preselil 1. 1771. svoj dvor Iz Moskve v iPetrograd, v tP »rusko okno, odprto proti Evropi«, kakor so kmalu začeli Petrograd imenovati.
Mesto se je naglo razvijalo In večalo. Leta 1750. je Imelo 50.000 prebivalcev, leta 1885. pa že 761.000. V času prejšnje svetovne vojne je štel Petrograd ie 2,4 milijona ljudi.
V prvih letih sovjetskega režima je pre-
bivalBt/0 padlo na komaj 722.000 duš, danes pa šteje bivša carska prestolica-zaradi velikega industrijskega razvoja ie nad tri milijone prebivalcev. Z vojaško posadko vred je trenutno skoro 5 milijonov ljudi v Petrogradu obkoljenih; v železnem obroču, <v katerem se nahajajo, je njih usoda zapečatena: izbiro imajo med predajo ali uničenjem.	_
Anglija naj se Žrtvuje sama
Londonski list »Daily Sketch« je pisal pred kratkim, da morajo Američani opustiti misel, da bi bila zmaga na njihovi strani brez krvavega deleža ameriških vojakov. Zdaj odgovarja list »Chicago Tribune« londonskemu časniku in pravi, da so angleški vojaki doslej prelivali zelo malo krvi. Dogodki v zadnjih dveh letih, da morajo ohraniti Američanom mirno kri in ne smejo verjeti angleškim klicem na pomoč. Ko je na zahodnem bojišču tekla reka krvi Francozov, Belgijcev in Nizozemcev, je angleška vojska zbežala čez DUnkirchen. Angleška vlada je vrgla v vojno Grčijo in Jugoslavijo, nato pa Je Anglija obe državi prepustila svoji usodi. AmerlJka kri torej ne bi tekla za o-brambo Amerike, ampak za angleške posesti. Zato bo le malo Američanov nasedlo angleškim klicem na pomoč.
V istem smislu se izraža »Hrvatski narod« v članku pod naslovom »Usoda angleških zaveznikov«, v katerem pravi med drugim: Nekoliko dni r ' začetku vojne na vzhodu sta Anglija in Rusija postali zaveznici. Sedaj bi bilo k'•■ 'no in naravno, ako bi Angli-j- p-v.-oTr'-" Rvoiemu zavezniku, ki je v smrtni nevarnosti. Namestu tega pa si v Londonu samo prizadevajo, ohraniti neokrnjen položaj svojega imperija. Anglija se malo ali škoro nič ne briga za svojega zaveznika, kakor je to pokazala že v raznih drugih primerih v pogledu svojih zaveznikov. Ako smatrajo v Londonu trenutek za primeren, prepuste brezobzirno zaveznike svoji usodi. Vendar јб treba tudi pripoznati, da Anglija v resnici ni v takem položaju, da bi lahko pomagala Sovjetski zvezi v znatni meri, ker sama zelo nujno potrebuje pomoči.
Spremenjdhd določbe kazenskega zakonika
Nemška vlada je z novim zakonom spremenila nekatere določbe kazenskega zakonika. Tako ј6 uvedena smrtna kazen za nevsme zločince iz navade in za zločince proti nravstvenoeti, če tako kazen zahteva varstvo ljudske skupnosti ali pa potreba po pravičnem povračilu.
Spremenjeni so tudi dosedanji kazenski predpisi o umoru in uboju. To določilo ukazuje sodniku, da naj upošteva pri razločevanju obeh vrst zločinov tudi pobude in smotre storilca kakor tudi način izvedbe.
Nove določbe so tudi poostrile kazni za oderuhe. Vnaprej bo mogla doleteti oderuhe kazen Ječe. Ravno tako je nova kazenska
določba proti zlorabi izkazalnih listin.
Končno prepoveduje zakon z grožnjo težje ■kazni vsako dejanje, ki bi. moglo povzročiti požar v gozdovih, na pašnikih, poljih, kjer je shranjeno žito, seno In slama. Kazniv je tudi oni, ki odvrže goreče ali tleče predmete in povroči s tem nevarnost požara.
Tat krade tatu
Izdajalec de Gaulle razdaja opofišča Kakor javljajo iz Chicaga je de Gaulle ponudil Beli hiši tri luke v francoski Afriki na ekvatorju kot oporišča. Na Angleškem^ je to poročilo učinkovalo kakor bomba. Kakor javlja New Yorški zastopnik agencije , Štefani je C h u r c h 11 svojemu plačancu de Gaulle napravil močne očitke, da za njegovim hrbtom vrši pogajanja z Zedinje-nimi državami.
(fo svetu
Zagreb. Gospodarski proračun meata Zagreb za leto 1942 znaša okroglo 270 milijonov kun. V tem znesku je zapopadenih tudi okroglo 40 milijonov kun za javna dela,, med njimi predvsem za gradnjo modeme mestne hiše v sredini mesta.
Zagreb. Vodja države dr. Pavelič ^e iz-premenil upravo hrvaškega gospodarskega ministrstva. Na mesto dosedanjega ministra Simiča je stopil dr. Dragutin Toth, ki
je doslej deloval v Požunu.
*
Angleški časnikar v ženski obleki. Pretekle dni so imeli pri madridski policiji veliko zabavo. Španskim detektivom se je namreč zdela sumljiva neka elegantna dama, ki je imela v protislovju z vitko in lepo postavo prevelike noge. »Gospa« je bila o-blečena zelo dragoceno ter je imela pod pazduho torbico iz krokodilovega usnja. Uradniki so legitimirali omenjeno damo, toda v istem hipu se je izkazalo, da so imeli pred seboj moža, ki je govoril z globokim basom slabo španščino. Na policijskem ravnateljstvu se je potem izkazalo, da je bila omenjena »dama« angleški časnikar Wrangel Craker, ki je prispel iz srednjega orienta v Španijo, da bi jo odkuril preko Lizbone v Anglijo. Španske oblasti so pridržale moža v ženski obleki in so našle pri preiskavi njegove prtljage zelo zanimive dokumente. ; * , ■
Zidje so nepoboljšljivi komunisti. Policija v Buenos Airesu, glavnem mestu Argenti-nije, je zasačila te dni v nekem privatnem stanovanju 48 komunistov, ki so v svojem skrivališču razpravljali o raznih stvareh. Preiskava je ugotovila, da so bili vsi aretirani komunisti židovskega pokolenja.
*
200.000 Kitajcev zapisano lakoti. Kobilice so napadle 30 kilometrov jugozapadno od Sanghaja velika področja ter so uničile pridelek riža na 50.000 kitajskih posestvih. Več kot 200.000 Kitajcev je zapisanih lakoti. Strokovnjaki so odšli v ozemlje, da bi ugotovili stanje uničenja.
Hniiptsohrlftlelfer: Dr. Otto Schedl.
0fad ^iimndz
Pripovedka Jot. v. Eichondorffa it
Sredi te zmešnjave pa je naenkrat nastal šepet med njegovimi ljudmi, v gradu se Je pojavil grofov dvojičnik; videl ga Je ta hkrati na dvorišču in na koncu temnega hodnika, drugega Je srečal na stopnicah, bežno in ne dajoč nobenega odgovora na klic; to je od pradavnih časov pomenjalo za hi&o veliko nesrečo. Nihče pa se v tem hipu ni ohrabril in tudi ni imel časa, da bi to povedal grofu, kajti ravnokar je že spodaj dvorišče grozovito oživelo. Neznani obrazi 90 se prikazali na vseh kletnih oknih, najbolj predrzni so s silo prodirali ven in se Se prej, nego so se mogli zunaj postavitj po koncu, zadeti od krogel pazljivih lovcev zernidHi na tla; toda preko njihovih mrtvih trupel se je plazilo, borilo In dvigalo vedno zopet znova nevzdržno kvišku, zagorele o-durne postave z dolgimi puškami za ptiče, prekljaml in železnimi koli, kakor da se Je pod gradom odprl pekel. Bila je to svojat izdajalskega logarja, ki ji je bil zahrbtno odklenil vrata. Misleč samo na rop so takoj drli v konjušnico in v naglici presekali ko-nopce, da se polaste konjev. Toda plemenite vitke živali, zbegane zaradi šundra In grozne svetlobe, so se utrgale In se v prostosti divje zagnale na dvorišče; tam se Jih je videlo, kako so se z od togote farečimi očmi In vlhrajočo grivo postavljale na zadnje noge In se vzpenjale Iz množice ter kako eo se konji in možje obupno med seboj bo-
rili pri zmedeni bliskavici bakelj, vmes pa radostni kriki in smrtno vekanje ter zamolklo bitje plati zvonov za vibuno. Rai-kropljeni lovci so se le^še posamič boHli zoper rastočo premoč, ve'dno bolj se je igo-ščeval vrvež okrog grofa, kazalo je ie, da mu ni več rešitve, ko se je krvavi klobčič z vzkliki: tam je, tam! na mah zopet гахшо-tal in je vse drvelo proti drugemu krilu grada.
Grof je za hip oetal popolnoma osamljen, nato se pa globoko zasopel obrnil In Strme zagledal plapolanje starega prapora Dliran-dovlh raz balkona. Valoval je mlrnć sred! divje noči, naenkrat je pa veter, kakor d* se poigrrava, zavil zastavo nazaj — takrat Je grof z grozo za njo zazrl samega sebe, docela ogfrnjeneg^ z lastnim belim Jahalnim plaščem, okrog čela In obraza mu je frfo-lela lastna perjanlca. Vsi pogledi in cevi eo merili na tiho postavo, a grofu so se ježili lasje, kajti pogledi strašanskega dvojlčnlka so bile sredi te toče krogel neprestano vanj uprte. Zdajci je premaknilo zastavo, videti je bilo, kakor da mu hoče dati znak In mu vedno določneje in nujneje pomiguje, naj pride gor k njemu.
Nekoliko časa je drevenel, — nato pa, od grize preveč razdražen, pozabi na vse drugo In si dela pot skozi druhal, ki ga ne spozna in ki se besno zaganja proti glav-nim vratom, on sam pa hiti proti pošastnemu gr»Jsk«nu krilu. Tajen moetovi, le malokateremu znan, vo4l <Л strani hitreje do balkona, — tja plane, že se bučno znpro vrata za njim, ob stebru tava samotno skozi
tiho vežo, tu začuje dihanje poleg ieoe, i e-kaj ga hipoma popade za roko, z i^rozo vidi temi zopet lesketanje zastave In pe/jinlce. Tu postava zavije plašč nazaj, odpahae naglo duri, vodeče proti samotnemu polju, svetla mesečina bleščeče ošine postavo, ki #e obrne. — »Za božjo voljo, Gabrlela!« zavpije grof in zmeden izpusti meč.
Deklica je stala pred njim bleda, brez klobuka, črne kodre je imela zasukane, okrog jo Je čudovito obdajala zastava. Videti Je bilo, da je še brez sape. »Nikar se zdaj ne obotavljaj,« je rekla in docela osuplega grofa hitro tiščala proti durim, »stari Nikolaj te čaka zunaj s konjem. Bila sem v vasi, Renald me ni hotel zopet videti, tekla sem nazaj v grad, k sreči je bilo eno okno še odprto, nisem te takoj našla in naglo sem s. preoblekla v tvoj plašč. Niso še ničesar opazili, smatrajo me za tebe; kmalu bo prepozno, pusti me in reši se, le urno!« Nato je bolj potlhoma pristavila: »In pozdravi tudi lepo gospodično v Parizu, in molita za mene, kadar se vama bo dobro godilo.«
Grof pa, ganjen do dna srca, jo je bil že trdno objel z obema rokama in ji zaprl usta z ognjevitimi poljubi. Takrat se mu je naglo izvila. »MoJ Bog, torej me še vedno ljubiš, menila sem, da snubiš gospodično?« je rekla vsa začudena In velike oči vprašaje privzdignila k nJemu. — Bilo mu je, kakor da gleda T nebesa. »Cae danes grozovito beži,« je saklical, »venomer sem ljubil tebe in Bog naj mi bo milostljiv, ako te kdaj zapustim!«
Gabrlela, vsa smedena od začudenja in
veselja, je hotela poklekniti, a je omahnila in se morala zadržati ob zidu. Sele sedaj je prestrašen zapazil, da je ranjena. Cisto iz sebe si je strgal ruto z vrata in v naglici poskušal z zastavo, srajce. In obleko ustaviti kri, ki je naenkrat navidejno iz več ran . nevzdržno pritekala. V naraščajočem, neizrečenem smrtnem strahu je zrl krog in krog za pomoč, že so se bližali zmešani glasovi, ni razločil, ail od prijatelja ali sovražnika. Med tem je ona trudno naslonila, glavo na njegove rame. »Tako lepo mi miglja pred očmi,« je rekla, »kakor takrat, ko si v globoki večerni zarji prihajal k meni; zdaj pa je vse, vse zopet dobro.«
V tem je nepričakovano zažvižgala krogla skozi okno. »To je bil Renald!« je zaklical grof in se prijel za prsi; čutil je, Ј® smrtno zadet. Gabrlela se je naglo dvignila. »Kaj ti je?« je prestrašena vprašala. Toda grof, ne dajoč ji odgovora, je s silo popadel svoj meč. Sodrga se je bila tiho priplazila po hodniku, naenkrat je bil v dvorani obkoljen po oboroženih možeh. — »Lahko noč, moja ljuba žena!« je zaklical. In z zadnjimi, nadčloveškimi silami vihteč na levem laktu po zastavi pokrito deklico, si je krčil pot skozi roparje, ki ga niso poznali in so se osupli na obeh straneh pred razkačenim umikali. Tako se je skozi odprta vrata srečno prebil na plan, nihče se mu ni upal slediti na polje, kjer so med majavimi sen* C ami dreves domnevali skrivno zasedo.
.	(Dalje pTibođajič.X [
Sofcota, i. novembra 1941.
RARAAVANKEN BOTE
Stran S; — Stev. 2&
Gos^odatski pregled ^
Ljudsko socialno zavarovanje v Sfldkarnten
Nagla In krepka pomoč za prebivalstvo
Od upravnega ravnatelja Antona Troppera
I.
Ko je po nalogu Fvihrerja šef civilne uprave pričel svoje delovanje v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske, je poleg drugih nepriličnosti našpl tudi socialno zavarovanje, ki je bilo vsled gmotnih in or-ganizatoričnih težkoč tako rekoč na smrt bolano. Vrhu tega pa v ozemljih, ki jih je prevzel v svojo upravo, razen malega števila financielno tudi šibkih bratovskih skladnic, sploh ni bilo samostojnih zavodov socialnega zavarovanja. Le v Krainburgu In Neumarktlu sta postojali takozvani ekspozituri bivšega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljujbljani, in v Stein !je bila tik pred polomom Jugoslavije za eilo urejena zunanja poslovalnica tega ^da.
Vsem zunanjim poslovalnicam pa je od začetka nedostajalo vstreznih pravic razpolaganja. Niti na področju bolniškega zavarovanja niso mogle ustanavljati ali izplačevati dajatev. Njihova izključna naloga je bila, da so sprejemale prijave, jih pošiljale naprej na centralo in da so izplačevale majhne prispevke k potovalnim Btrbškom zavarovancev, kadar so bili naročeni k zdravniku zaupniku ali kadar so se morali podati v bolnišnico. Vse druge službene posle so reševali v Ljubljani ali tudi v Zagrebu ali v Belgradu.
Razume se samo po sebi, da zavarovanci na tak način niso imeli nobenih koristi. Poleg urada je za privatne nameščence posloval še nek trgovski nameščenec kot zaupnik in kot spojno mesto za neko ljubljansko trgovsko in podporno bolniško blagajno; njegove pravice so bile seveda tudi zelo omejene.
Jasno je bilo torej, da se je moralo tukaj predvsem rešiti financielno in organizato-tično vprašanje. To se je tudi zgodilo s jjrislovično temeljitostjo in čistostjo Nemcev, In sicer že v nenavadno kratkem času. ■TBilo je pač samo po sebi umljivo, da se hrez denarnih sredstev in brez pripravnih •BrgantMttirienih podlag ne da uspešno izvesti nctoeno socialno zavarovanje.
V ospredju je pa bilo spoznanje, da se ne sme nobeno delo organizacije izvršiti samo zaradi lastne s vrhe, ampak da mora biti le sredstvo, da se delavcu in njegovim svojcem kakor tudi onim, ki so vsled onemoglosti, nezgod ali starosti postali pomoči potrebni in njihovim rodbinam, in končno tudi njihovim zaostalim zagotovijo one dajatve, ki se jih more v kulturni drživa zahtevati. To se je tudi v resnici zgodilo.
Kmalu po polomu je poverjenik šefa civilne uprave za celokupno socialno zavaro-
vanje z razmeroma majhnim številom strokovnjakov pričel z organizacijo in z zgradbo socialnega zavarovanja. V Krainburgu je bila v službenem poslpju prejšnje ekspoziture ustanovljena centrala socialnega zavarovanja. Podružnice so bile ustanovljene v ABling, Neumarktl, Pr&vali, Radmanns-dorf in Stein. Prejšnje osobje je bilo izšolano po novih predpisih in marsikateri doslej brezposelni nameščenec iz zasedenega ozemlja je našel delo in kruh pri socialni zavarovalni blagajni (Sozlalversicherungs-kasse)-
Kdor koli je tekom zadnjih šestih mese^ cev kadar koli imel opravka pri zgoraj imenovanih službenih mestih socialne zavarovalne blagajne in videl izredno močan promet s strankami, more in mora potrditi, da sta njih ustanovitev in njih obstoj nujna potreba za delovno ljudstvo. Vrhu tega je vsled ukrepov šefa civilne uprave v teh pokrajinah brezposelnost skoroda izginila.
Naj navedemo samo en primer:
Med tem ko je bilo dne 1. aprila 1941. v zasedenem ozemlju zaposlenih in socialno zavarovanih samo še okrog 22.000 delavcev in nameščencev, je to število zaposlenih in zavarovanih oseb od letošnjega poletja naprej naraslo na okroglo 40.000. Kdo naj po tem odreče uspehe obnovitvenemu delu civilne uprave? Li kakor je vključitev in oskrba vsakga posamičnega delavca in nameščenca samo ob sebi umljiva nujnost nacionalno socialistične socialne politike, tako pa tudi niso bili pozabljeni veterani dela, rentniki, njihovi svojci in zaostali, ravno tako ne zoper nezgode zavarovane osebe, njih vdove in sirote.
V enem sledečih člankov se bomo pečali s posameznimi ukrepi, ki tudi zanimajo delavce in namaščence in bomo takrat prikazali, kako pomembne so ugodnosti in izboljšanja nemškega socialnega zavarovanja napram bivšemu jugoslovanekemu.
Za danes naj se omejimo na ugotovitev, da sta organizacija in uprmv».eoetelnega zavarovanja v Siidkamten ostali ljudska ustanova, ker omogočata vsakomur, da pri navedenih službenih mestih socialnega za-varovanja osebno in neposredno Iznese od-nosno uveljavi svoje želje in prošnje. 2e dolgo znana je povrh tudi še činjenica, da se pa tudi uresničijo opravičene zahteve zavarovancev. Mogočni, izšolani, po večini nemšekga in slovenskega jezika vešči štab sotrudnikov, ki so mu tudi krajevne razmere znane, opravlja z vnemo odgovorno, pa tudi lepo nalogo, da posreduje in pomaga v socialnih panogah domačega delavstva.
Na Romunskem bodo sadili več krompirja
Med tem ko je bila letos v Nemčiji ena petina orne površine zasajena s krompirjem, je v Romuniji dotična površina znašala le 120.000 hektarjev ali eno sedemde-Betinko razpoložljive orne zemlje. Tudi donosi na hektar zaostajajo na Romunskem za nemškimi, ker tfun niso zadostno in primemo upoštevali pomena krompirjevih nasadov. Kot prvi ukrep velikopoteznega sajenja krompirja bodo sedaj iz Nemčije uvozili 56 vagonov primernega sadnega blaga In razdelili med one pokrajine, ki so posebno pripravne za nasade krompirja.
Povefiavanle prolzvodnle premoga na Hrvaškem
Zagreb, 31. oktobra. Sedanja letna proizvodnja premoga na Hrvaškem znaša po li adnih poročilih 60.000 ton, rjavega premoga 1,5 milij. ton in lignita nekako 700 tisoč ton. Hrvaška vlada namerava izdatno povečanje te proizvodnje. Posebno pri rjavem premogu se naj doseže mnogotemik proizvodnje. Za gradnjo premogovnikov potrebni znatni kapital bo dala hrvaška vlada na razpolago, ravno tako finančna sredstva za izgradnjo železniške mreže, ki je potrebna za nadaljnje izkoriščanje najdišč premoga. V Bosni in Hercegovini se nahaja enajst obsežnih premogovnih jam; od teh pa nekatera ne razpolagajo z železniško zvezo. Druga premogovna okoliša, kakor pri Tuzli kk Brčki, pa imajo na razpolago samo ozko-

S 11 e li п a L e n i п g T a đ MrzliSno delaja topničarji med trajnim ognjem iz težkih topov. Vsak gib je Se tisočkrat izvežban, vsak'prijem velja.
(PK. Aufnahme: Kriegsberichter Ebert, Atl., Zander Multiplex-K.)'
Reichsmini a ter Dr. Goebbeln je 15 let Gauleiter driavnega glavnega mesta Minister med govorom, ki ga je nedavno imel v Športni palači.
(PK. A^nahme: Kriegsberichter 'K!iš|elBacl^' HH/ Zander,Mult'iplex-K.)
Grof C i ano pri F п h r e r j a V svojem glavnem stana je Fiihrer sprejel grofa dana k razgovoru, ki se je vrSil v duhu tradicionalnega prijateljstva in Že preizkušenega soborstva med obema naro-doma. — (Preese-Hoffmann, Zander Multl-plex-Kj)	...
tirne železnice. Donos teh okrožij se lahko podvoji, ako se tiri železnic spravijo na nor-n Ino širino. Premogovno polje okrog Livna sploh nima nobene železniške zveze, daai-rc.mo ima ta premogovnik največji pomen zlasti za preskrbo jadranske plovbe s premogom. Hrvaška vlada imt. v načrtu tudi gradnjo odnosno dodelavo v pofitev prihajajočih železniških prog.
Nov premogovnik na HrvaSlLem
Iz Zagreba poročajo, da so v bližini vasi Madjari pri Petrinji ugotovili večje količine lignita. Pod vodstvom rudarskega nadzorstva ministrstva za Sume in rudnike »o navrtali že nekaj rovov in pridobili lignit. Nahajališča tega premoga se razprostirajo na površini 460.000 km2. Strokovnjaki eo mišljenja, da se tukaj lahko pridobi okrog 700.000 ton lignita in Se več. Kalorij ima ta lig^nit med 1920 do 3558.
Jfttate f^oepodfovsfte novice
20 milijonov kg, turSkega tobaka za Nemčijo. Turčija je Nemčiji, kakor poročajo iz ondotnega pristojnega mesta, prodala 20 milijonov kg tobaka.
50 000 norvešikh srebrnih lisic za Nem čijo. Iz dosedanjih izjav predsednika norveške zveze za gojitev krznenih živali iz-haja, da bo Nemčija v tem letu dobila 50.000 krzen srebrnih lisic za ceno 185 kron za komad, S tem prevzame Nemčija okroglo 40 odstotkov toletnt norveik* prpiairadnje srebrnih lisic, ki je znašala okroglo 125.000 komadov.




T ako .j e B ud j oni n a g an j al svoje.kozake v nemški ogenj Pri brezuspešnem poskusu izpada vzhodno od Kieva obkoljenih Budjenijevih armad, so bili kozaki določeni v to, da dirjaje podro nemške črte. To sliko so poslali po radiu iz Moskve v Ameriko kot propagando za sovjete. Med tem so pa vsa poročila lazi in domišljije ovriena po trdih dejstvih. (Presse-Hoffman, Zander Multiplex-K.)

Po osvojitvi O rel a Ta cestni vlak so MtSeviki zaigati pred svojim umikom.
^РК. Aufnahme: Kriegsberichter Mayer, Atl., Zander Multlplex-K.^
Stran j. — Štev. 22.
KAR AWANKEN.BOTE
Sobota. 1. novembra 1941.
&om in polje
Misli i( ietošnjemu Icrmljenju svinj
Spričo posebnih letošnjih рцИк glede krme za živino, se sedaj marsikdo sprašuje, ali bi sploh vodil svinjo k merjascu ali naj bi jo pital.
Seveda je tu mnogo laže svetovati, ko praktidno nasvete izvajati, ker so pač dane prilike v vsakem gospodarstvu druge.
Predvsem bi morali mogoče letos gledati, da bi pri krmljenju svinj čim več krompirja nadomestili s peso (kolikor te preostaja od krmljenja krav!), s korenjem in bučami, da bi mesto žitnega zdroba in otrobov pokladall tudi suho, fino zrezano deteljo, katero smo po možnosti kosili pred cvetenjem ali sempir (seneni drob) ter bi kot dodatek k temeljni krmi (pesa, krompir) uporabili čim več posnetega mleka, pinjenca in sirotke. Uvažujmo, da je za gotove primere sempir ali suha, fino zrezana mlada detelja (predvsem listi) celo redilnejša ko zrnje, da vsebuje navedena deteljica več beljakovin in rudninskih snovi, da vsebuje 1 kg sempirja ali mlade, zrezane suhe detelje ravno toliko redilne vrednosti ko 1 kg pSeničnih otrobi.
Brejim svinj a-m v prvih 3 mesecih večinoma, zadostuje temeljna krma (pesa, buče ali krompir) s sempirjem ali suho de-teljno rezanico. Sploh je pa za breje in doječe svinje pesa boljša ko krompir. — Mladim, še rastočim ali od zadnjega gnezda preveč zdelanim svinjam, bi dodali še Уг do % kg kake zdirobove mešanice (ječmen, oves) ali mesto te posnetega mleka. Le-to damo vedno kot svež, hladen napoj posebej, ne v mešanici z drugo z drugo krmo.
Kake 3 tedne pred oprasenjem je pa vsekakor povečati še dodatek zdrobove mešanice za kak kilogram. Tudi krmljenje doječih svinj bi se brez Izdatnejših količin tečnih krmil dalo komaj urediti. Vsekakor bi za silo šlo tam, kjer je na razpolago v primerni količini: pesa, krompir, fina suha detelja ali lucema, posneto mleko in pi-njenec ter še kak drobec zrnja ali otrobi. Toda o tem drugič več!
Za pitanje pa pripoorča naš uradni list državnega prehranjevalnega stanu »Wochenblatt der Landesbauernschaft Siid-mark« v eni zadnjih številk na glavo in dan živali: krompir in pesa do nasičenja, % kg žitnega zdro'ba (otrobi, krmska moka) in 3 litre posnetega mleka ali mesto tega 200 gr ribje moke (75 gr ribje moke lahko nadomesti 1 liter mleka!).
Krompir bi v tretjini ali polovici količine nadomestili s peso. D očim bi dali krompir vedno par jen ali kuhan, bi dali peso, korenje ali buče vedno le surove in čim finejše zrezane. Zaradi boljše prebave in boljšega izkoriščanja bi dali vso krmo le gosto kot žgane e, živalim potrebno tekočino pa bi dali piti kot čisto vodo.
Povedal sem že enkrat nekje, da se je dalo pri svinji doseči dnevno zvišanje teže za 1 kg samo z naslednjo krmo: krompir do nasičenja, % kg sempirja (suhe deteljice) in 3 litre posnetega mleka.
Zanimiv in poučen je tudi naslednji primer in poskus pitanja, katerega navaja naš odličen strokovni list »Der Pionier« izpod peresa prof. dr. H. Biingen'a:
prvi vrsti žitom, deteljiščem in travnikom! Ne dajte manj kot 200 kg na 1 ha, ker manjše količine pokazujejo komaj zaznaven učinek in pomenjajo le te drobljenje in km jen je uporabe umetnih gnojil. F. W.
Pripravimo zemljo za buče
Ker pridelujemo buče navadno med koruzo in med krompirjem, obdelujemo in gnojimo zemljo tako, kakor zahteva glavni sadež. Ze v jeseni jo globoko preorjemo, spomladi pa plitvo ali pa jo samo zrahljamo (pobranamo). S hlevskim gnojem gnojimo tudi že v jeseni. Ce damo gnojnico, jo razvozimo pozimi ali potem, ko je zemlja že pripravljena aa setev, toda vsaj 14 dni pred setvijo. Vendar dušika nikoli ne dajajmo preveč, ker se sicer bujno razvijajo samo
Poskus oz. primer	Dnevni) D'nižiln Svinja krme				Dnevno zvišanje eie pri svinji ko	Na kq zvišanja trie	
	krompirje kq	zdroba ka	HD|C moke k(i	posnetega mleka litrov		Dporihi ikupii redilne snovi ka	Stroški krme RM
1 a} z zdrobom 1 b) brez zdrobn	66 65	07	—	4 • 4	0678 0-339	3 73 382	075 0 72
2 a) z zdrobom (stareiše svinje)	8-8	05	90	2	0-739	3-05	071
2b) brez zdroba (mlajše svinje)	48	—	160	-2-5	0-667	2-79	066
							
Pimera Ib) in 2b) torej tudi jasno dokazujeta, da je mogoče uspešno in gospodarsko donosno pitati ne da bt dodali kaj žitnega zdroba ali otrobov. V primeru 1 b) je bil uspeh dosežen samo s krompirjem in posnetim mlekom in se ni dodalo niti ribje
moke. Kakor vendar že poudarjeno, bomo morali z ozirom na sedanje prilike po možnosti do polovice krompirja nadomestiti s surovo peso, korenjem in bučami.
Fr. Wernig
Priprave za bodoče obdelovanje spomladi
Komaj je letina spravljena, mora kmet že zopet -misliti na to, da vstvari podlage za bodočo letino. Tako mora že zdaj na-voziti hlevski gnoj na njive, na katerih v prihodnjem letu nasadijo presnine; krompir, klajna in sladkorna pesa in koruza). Za srednje gnojenje z hlevskim gnojem je treba 20 do 30 vozov gnoja za 1 hektar. Ker se mora v vsakem obratu prilično ena tretjina obstoječe orne površine vsako leto gnojiti z hlevskim gno.iem, so more iz tega razvideti, kakšne količine gnoja se morajo iz gospodarskega dvorišča izvoziti na polje.
Potrebno je, da se vsa polja, ki se naj spomladi obdelajo, že pred nastopom mraza v jeseni preorjejo, in sicer čim najbolj globoko, da lahko seže učinek mraza čim naj'bolj globoko v zemljo; kajti mraz pomaga kmetu razdrobiti v zemlji nahajajoče se naj..nni53 dole kamenčkov in jih pretvori v hranilne snovi za rastline. Toda niso samo poljska dela priprave za bodočo spomladansko obdelavo. Že v jeseni In med zimo se mora ustvariti tudi pregled o potrebnem semenju. Ako semenja nimamo v lastnem obratu, ga moramo pravočasno dokupiti.
Priprava semenja iz lastnega gospodarstva zahteva tudi največje pazljivosti, ker se morajo s skrbnim čiščenjem odstraniti iz semenja vse tuje primesi. Poleg hlevskega gnoja je nadalje voditi računa o nabavi umetnih gnojil, ki se morajo večinoma že po zimi spraviti na polja. S temi deli je naSe kmetijstvo poleg drugih jesenskih del docela zaposleno. Ako se pomisli, da tudi gonilne snovi niso več v običajni meri na razpolago, da pa morajo biti dela vseeno pravočasno opravljena, se spozna v tem žilavo voljo naših kmetov, ki od zemlje pridobe potrebni kruh In nam v trdem vojnem času zasigurajo našo prehrano. Vsi
bučni listi In stebla na škodo plodov, katerih meso postane krhko in se zato hitreje kvari. Buče potrebujejo veliko hranilnih snovi v zemlji, zato ne pozabimo na umetna gnojila. Buče uspevajo najbolje po zelju, krompirju in stročnicah; sicer.pa je pred-sadež postranskega pomena, važno je le, da ni za njim njiva preveč zaplevljena. Posevki za bučami uspevajo navadni izvrstno, ker bučam močno gnojimo ter zemljo dobro obdelamo in ker bučno listje zasenčuje tla in ohranja v zemlji dago, obenem pa pozneje tudi odmrli ostanki bučnih rastlin bogatijo prhlico s humusom. Dokazano je, da veliko pripomore do večjega pridelka tudi osipanje rastlin. Vse kaže, da bodo bučno seme kot surovino za jedilno olje še prav iskali in cenili.
Zadostna preskrba s krmo
Najvažnejša naloga alpskega kmetijstva
narodni drugovl so torej dolžni, da kmetu kolikor le mogoče pomagajo; kajti dela, ki jih je naš kmet opravljal že v mirni dobi, so se iz nam vsem znanih vzrokov ravno v vojni Se bistveno povečala. Častna dolžnost vseh rojakov mora biti, da ne samo priznavajo dajatve naših kmetov, ampak da jih tudi pri vsaki priliki dejanski podpirajo. Tako bo tudi tretja bitka proizvodnje v vojni ugodno iztekla kakor obe pred-idoči. Predpogoje za to ustvarjajo kmetje.
Uporaba tomaževe žlindre
Vsako leto vzamemo zemlji s pridelki najraznovrstnejših sadežev večje množine redilnih snovi. Dovajanje, oziroma nadomeščanje teh snovi se vrši vendar zelo različno; posebno dovajanje fosforne kisline z navadnim gnojenjem z hlevskim gnojem, gnojnico in kompostom je prav malenkostno, ako vpoštevmo važnost te snovi. Fos-forna kislina šele primerno okrepi In pripravi ozimlne za zadovoljivo prezlmljenje, je pa ona tudi temeljne važnosti za razvoj zrnja. Na travnikih In deteljiščih se bodo dobre trave in detelje bohotno razvile le, če bo v zemlji zadosti fosforne kisline. Tudi hranilna vrednost rastlin je močno'odvisna od te redilne snovi.
Praktično stoji danes kmetom in kmetovalcem kot umetno gnojilo za preskrbo z fosforno kislino na razpolago le tomaževa žlindra. Uporabiti jo je zaradi tega pravilno. Načelno je tomaževo žlindro 14 dni pred setvijo trositi in zabraniti. To se Izvrši lahko tudi spomladi in mišljenje, da žlindra prepočasi deluje, nI vedno pravilno. Del tomaževe žlindre učinkuje tudi hitro in je to naglo učinkovanje odvisno večinoma od zemlje. V praksi se dandanes tomaževa žlindra tudi spomladi pri jarih žitih In sadežih z uspehom uporablja.
Kmetovalci, dajte tomaževo žlindro y
Živinoreja in odreja živine za pleme sta podlagi alpskih kmetij: velika višinska lega močne padavine v vsem letu in dolge zime so na drugi strani naravne prilike, s katerimi mora računati kmet v hribih. Spričo takih okolnosti pasđ zadostna preskrba s krmo samo iz lastnega obrata ne da vedno zlahka zagotoviti; kmetu-gorjancu uspe to le, ako čim najbolj izkoristi vse dane mu možnosti!
Ker je izboljšanje zimskega krmljenja eden glavnih ■ kmečkih problemov, je treba pred vsem posebne prizadevnosti glede d o-mačih travnikov in pašnikov. Izkazalo se je, da je boljša preskrba s hranilnimi snovmi eno najvažnejših sredstev, da se poveča donos travnikov in pašnikov. Na žalost pa kmetje često gnojijo samo površine, ki so kmetiji najbližje in še te pogosto le enostranski. Tukaj je temeljito izboljšanje prilik gnojenja in rodovitnosti mogoče pri vkoriščanju gnojnice (Glillewirt-schaft), ki se v zadnjih letih posebno v okoliših kmetov gorjancev vedno bolj uvaja. Vrhu tega je pa treba v bodoče še bolj v ozir jemati načelo polnega gnojenj a s tem, da se v večji meri opravi gnojenje s kaljfosfatom in apnom.
V pokrajinah, kjer se zemljišča nekaj let obdelujejo,, potem pa leže zopet neobdelana. (Egartwirtschaft) spada med najnujnejše
naloge prehod k nejnnju umetne
krme. Kjer je na travnikih slab donos naravne trave, je treba vsejati pripravne semenske mešanice. Po ve^ sto vzglednih пб.-setev je bilo planinskim kmetom predoče-nih, da spoznajo, koliko več krme donašajO pravilno napravljeni umetni travniki.
Seveda zgolj z nabavo semen samih, še ni nič pomagano. Za uspešno pridelavo umetne krme je treba globokega obdelovanja zemlje, primernega krovnega (prvega) ploda, ki se ga mora požeti zelenega, in zadostnega gnojenja. Polje, ki je tri- do štirikrat zaporedoma donašalo žito ter je vsled tega polno plevela in postalo trdo, pač ni pripravno za sprejem in razvoj finih travniških semen! V pokrajinah z enostran-
skim sejanjem žita naj se — tudi iz razloga 1аЛпе preskrbe s krmo — ustvarijo ugodnejši predpogoji za naslednje plodove s tem, da se v večji meri sadijo presnine, zlasti krompir. Močnejša uvrstitev nasadov krompirja, ki imajo tudi v znatnih višinah še dobre donose, ne izčrpa zemlje preveč glede hranilnih snovi in predvsem je za takim nasadom zemlja sprsteninasta in brez plevela.
Prav posebnega pomena za izboljšanje pridelovanja lastne krme je pa novodobno spravljanje sena. V delih alpskih dežel se že dolgo na vzoren način po-košeho seno suši na drogih, bodisi posameznih (Hiefler) ali v piramidah post-av-1 jenih (Heinze). So pa tukaj še tudi kraji, kjer se vzlic izdatnim padavinam seno še vedno suši na tleh. Kaj koristi potem boljše gnojenje, setev umetne krme in si., ako se sicer donosi pomnožijo, a se s krčevitim pridržanjem sušenja na tleh letina sama pokvari ali vsaj izdatno poslabša glede re-dilnosti. Načrtna uvedba spravljanja sena na ogredja^; torej ena najvažnejših točk programa za pospešitev kmetijstva na planinah.
V krajih z močnimi padavinami zasigura letino krme tudi kašča za zeleno krmo. V alpskih deželah, kjer je veliko dežja in kjer je le kratkotrajno poletje,' se tretja
1И četrtaV oddano v vlSjlH legaK droga, košnja travnikov tudi na najboljših ogredjih z gotovostjo ne more posušiti. Tukaj odpravi kašča za zeleno krmo vrzel, kar se ne da zadosti visoko ceniti tako glede popolnega vkoriščanja jesenske krme kakor glede po-množitve pridelkov na kmečki krmi sploh. Ni sicer lahko, zlasti ne pri kmetijah na planinah, vedno vsako leto zanesljivo pripraviti za tako kaščo potrebno količino krme. Z gotovostjo se to doseže le takrat, ako se na več travnikih, kakor doslej, doseže druga in tretja košnja, ako se uvede sejanje umetne krme in postane v krajih 5 močnejšim poljedelstvom saditev silo-koru-ze in strniščne krme redni način obdelave.
Iz podtoč/a gospodinje
Pazite, kadar uporabljate nova sredsfva za vkuhavan e
Zaloge zelenjaidi in sadja so gotovo zelo zaželene in pozimi gospodinji zelo olajšajo sestavljanje jedilnega lista. Toda zelenje in sadje naj vkuhava le ona gospodinja, ki razpolaga s potrebno posodo in hrambo. Boljše je, da se vkuhavan je popolnoma popolnoma opusti, kakor da se vkuhano blago stavi v nevarnost, da se pokvari; kajti ne da se opravičiti, ako se po neprevdarnosti gospodinje pokvarijo in s tem prehrani odtegnejo tako važna živila, kakor sta zelenjava in sadje. Preudarek in previdnost sta tem bolj na mestu, ko dandanes niso vedno na razpolago potrebna posoda in zaklepi. Prav lahko se zato da gospodinja zapeljati, da se odreče nekaterim načinom opreznosti z razgrevanjem in zapiranjem, ki So prej veljali za neizogibno potrebne, ali da izbere nadomestne aparate in metode konzerviranja, v katerih se ne ve, ali so se obnesli ali ne. Res je sicer, da imamo celo vrsto načinov vkuhavanja, ki smo jih pred desetimi ali dvajsetimi leti komaj poznali in ki jih lahko brez pomisleka uporabljamo na pr. uporabljanje steklenic za vkuhavan je sadja, konzerviranje sadov z visoko kislinsko vsebino brez sladkorja, uki-sanje zelenjadi in sušenje sadja ter zele-njadi.
Toda mnogo je aparatov in metod konzerviranja, ki jih ne moremo priporočati, kakor je to ugotovilo izkuševališče za gospodinjstvo »Nemškega ženskega dela< у
Leipzigu. Sem spadajo aparati z zračno sesalko, aparati za uvajanje pare in metoda varjenja, ki naj bi nadomeščala pred-pisno steriliziranje v steklenicah spravljenega blaga v loncih za vkuhavanje. Po takih aparatih in metodah ni zajamčena odstranitev klic, ki je predpogoj za trpežnost vkuhane tvarine. PoekuševaliSče odklanja na podlagi izvršenih poskusov tudi umetna sredstva konzerviranja, kojih dodatek bi imel za posledico, da se bo vkuhana tva-rina za gotovo držaja. Poskusi so pokazali, da trpežnost nikakor ni zajamčena in da trajno uživanje tudi manjših količin sredstev za konzerviranje pri občutljivih otrocih lahko kvari zdravje.
Važno poglavje pri vkuhavan ju so š« vedno Stednja s sladkorjem in sredstva za žolico pri marmeladah. Poskuševalnica priporoča, naj se uporablja za konwrviranje zgolj sladkor. Sladina pač v pijači ali v jedeh lahko nadomšča sladkost sladkorja, ne pa njega sterilizirajočo moč pri konzerviranju. Kot sredstva, da se napravi žolico so priporočena po možnosti naravna, torej primešanje nekaj ribizljevega soka ali jabolk. Poleg tega se je treba, ako naj bo zajamčena trpežnost, brezpogojno držati splošnih pravil za »vkuhavanje na pr., da se uporabi le sveže sadje in zelenje, brezpri-koma posoda in orodje za vkuhavanje, nadalje največja snaga, suha, zračna, hladna hramba zalog in redno pregledovanje. Razna, po »Nemšekm ženskem delu< in po državnem prehranjevalnem uradu izdana navodila za vkuhavalnje so. vsaki gospodinji dragocen pripomoček.
Sobota, 1. novembra 1941.
KARAWANRRN BOTE
stran 5. — Stev. 22.
Tako se pomaga kmetom v hFl'jib
' Pregled o delovanju nemške uprave ' ^ T dolini MSttnig za prvo polletje
' MSttnig, 31. oktobra. Odkar so koncem aprila 1941 zasedena ozemlja prešla v upravo nemške države, je organizacija Todt razširila in izdatno izboljšala slabe ceste od Stein do Cilli. Nadalje je šef civilne uprave v Veldes mogel pripraviti denarna sredstva, ki 80 omogočila, da so se spravile v boljše stanje žalostne tovorne ceste k najbolj oddaljenim. kmetom-gorjancem. Tam, kjer so prej vodili poti za dvokolnice v širini komaj 1V4 metra preko hudournikov v najrazličnejše smeri, so danes nastale že ceste v skupni dolžini 30 do 40 km in v širini 3 metrov kakor tudi lepi mostovi. 2e zdaj po-menjajo te gorske in tovorne ceste veliko razbremenitev za oddaljene kmete v hribih. Zaradi teh regulacij jim je zdaj mogoče, da lahko brez napora spravijo v dolino gozdne In kmetijske pridelke, ki so jih s trdim delom priborili v gorskem svetu in na gorski Zemlji, in da nazajgrede lahko dovažajo tooj ali kakšni gradbeni material za njihove ^etije.
2 energičnimi ukrepi nemških upravnih oblasti so bila v pičlih mesecih storjena dela, ki so bila izostala v 23 letih srbskega gospostva, dasiravno bi bila že zdavno potrebna, da se odstranijo nevzdržne razmere.
___A. L.
Okroglo 20.000 RM za prebivalstvo
Iz delovanja NSV
Mlees, 31. oktobra. Od aprila do konca oktobra je bilo od NSV med potrebne rojake občine Miess razdeljenih živil v vrednosti RM 6198,90, oblek v vrednosti RM 9908,80 in WHW vrednostnih listov v znesku RM 3465. — to je skupaj RM 19.572,70. Prebivalstvo je za to veliko dobroto tem bolj hvaležno, ko v preteklih 22 letih za take svrhe ni bil porabljen niti en odlomek te svote.
Ух domovine
Landskron. (90 mladeničev iz Slidk&rnten v izobraževalnem tečaju.) V državni športni šoli 5Hitlerjeve mladine v Landskron pri Villach se pod Bfthnfiihrerja, Pg. Hermanna Ebner, iz Stein, vrši 14-dnevni izobraže-valni tečaj. Mladeniči dobijo tukaj iz-obrazbo, ki jim bo po povratku v domovino potrebna pri vzgoji mladine v KVB.
Glogowitz. (U g r i z p s a.) Te dni je poljedelca Martina P a u 1 i t s c h, ko je poskušal razgnati dva psa, ki sta se tepla, en pes tako močno ugriznil, da mu bila takoj potrebna zdravniška pomoč in da bo še nekaj časa moral ostati v postelji. Popadljve-ga psa so pokončali.
Schwarzenbach- (Apel v obratih Bleiberga.) Pred kratkim se je v delavski hiši bleiberških rudniških obratov v Scheriau vršil apel za delavstvo, ki se ga je udeležilo okroglo 100 članov. Kreisobmann Kuss iz Klagenfurta je govoril o pravem socializmu in o bistvu obratne skupnosti. Dodatno je govoril tudi rudniški ravnatelj Tschernitz.
Mieas. (Izdatna podpora za uboge.) Delovna skupnost srednje evropske rudniške delniške družbe v Miess in obrtniki so so spomnili tudi revnih. Povodom zadnje zbirke na cesti, je bila po zbirki v obratu, ki jo je vodil Betriebsobmann Pg.
Zvezna šola KVB v Wald
OrtsgruppenfQhrerji v SUdkSrnten so dobili članske izkaznice
Wald pri Kronau, 31. oktobra. Koncem preteklega tedna so bili drugič v vpoklicani Ortsgruppenfiihrerji iz Siidkarnten k poučnemu tečaju na zvezno šolo v Wald pri Kronau. Kljub velikemu jesenskemu delu so bili prišli skoraj vsi Ortsgrupponfiihrerji iz Siidkarnten in iz doline MieBtal, da si tukaj pridobijo zopet enotne smernice in praktična navodila za njihovo delo.
V petek popoldne so bili udeleženci dospeli v Wald. Po razvitju zastave in po otvoritvi po Bundesschulungsleiterju, Pg. Fritzu D i m n i g u, je govoril Pg. Dr. Koschier o zgodovini SUdkšlmten. Izhajajoč od osvojitve dežele po Gotih in Langobardih je razvil sliko o ustanovitvi kranjske pokrajine kot branika države in o velikem nemškem naaeljeniSkem in kolo-nizacijskem delu srednjega veka ter o stalnem nemškem vplivu in vsled tega nemški zgodovini dežele. Bivša Jugoslavija je o vseh teh zgodovinskih dejstvih molčala ali jih zavijala. V dodatku je govoril Pg. Koschier o domoznanstvu tega ozemlja- Obrazložil je, da so domovi in njih oprema, šege, navade in noše ter celo ljudje onstran Karavank enalci onim v Siidkarnten. Predavanje s slikami, ki ga je imel Pg. Dimnig, je to skupnost in enakost še posebno prikazovalo in je tvorilo zaključek prvega dne.
Predavanja drugega dne, ki ga je imel Pg. Dimnig, so bila v priznavanju Fiih-rerja in njegovega boja za svoboditev nemškega naroda od okov sramotne pogodbe iz Versailes za dosego narodne skupnosti in vzpostavitve nemške moči in veličine. Ta čas je Sudkarnten kot sestavni del zmagujoče države bil ob strani, to je bila edina prekinitev nemškega vpliva v več kakor 1000-letni dobi razvoja. Nadalje je govoril Bundesgeschaftsfiihrer Pg. H. lluschnig
0	vpršanjih praktičnega dela in Pg. Franz K e n d a o plemenih, dcdičnosti in naselitveni politiki.
Višek drugega dne je pa tvorila zvečer slovesna ura, ko so bile izdane prve člansko izkaznice Ortagruppenftihrerjem KVB. Prišel je Bundesfuhrer KVB z Bezirksfllhrerji, da je izkaze svojim OrtsgruppenfUhrerjem osebno izročil. Po javljenju vodje tečaja napram Bundesfiihrerju je godba prapora Villach HJ zaigrala in pesmi ter govori so bili svečan okvir za govor BundesfUhrerja,
Vierhauser, dosežena znatna vsota, ki je bila odvedena v Volkermarktu pri koncertu SA.
Gutenstein. (Aretacija tatov ko-
1	e s.) Zandarmerijski stanici Gutenstein je po daljših poizvedbah uspelo, da je dva mladoletnika dognala kot tatova koles. Da se jim.tatvine ne bi moglo dokazati, sta bila izmenjavala sestavne dele ukradenih koles in podstavke nanovo prepleskala.
Gutenstein. (Nezgode.) Pri neki nogometni igri je Janez S t e h ar n i k tako nesrečno padel, da si je zlomil levo podleht. — V jeklarni Streiteben se je pri prevažanju prekucnil nek s tekočim jeklom napol-nejn voziček in je vsebina zadela pomožnega delavca Riharda T s c h a s, vsled česar je dobil opekline ne. obeh nogah. — V jeklarni Streiteben zaposleni podobar Anton Tscha-pelnik je bil pri zlivanju oblik na desnem spodnjem bedru zadet od tekočega jekla in dobil opekline.
ki je govoril Ortsgruppenfuhrerjem o dolžnosti in obveznosti ter po svečani zaobljubi k sodelovanju izrekel, da so sprejeti v Karntner Volksbund. S tem je bila sprejeta v veliko skupnost cela vrsta sotrudnikov, ki so v pretečenih mesecih pod najtežjimi o-kolnostmi opravljali svoje delo in se izkazali Godba in pesem >Ein jungee Volk steht auf« so končali to dostojno svečanost, kateri je sledil še prijeten tovariški večer v
družbi z Bundesfiihrerjem in Bezirksfiili-rerji.
Fanfare HJ so tretjega dne budile na delo. Po jutranji svečanosti je govoril Pg. K e n d a in dal udeležencem tečaja pregled o nemški zgodovini s posebnim upoštevanjem zadnjih let, v katerih je bilo sudkarnten odtegnjeno nemškemu vplivu. Danes je Reich zmagovit na vseh frontah in ustanavlja nov red in ta živi red je zopet v nemško zgodovino potegnil ozemlje Siidkarnten, ki je izjemSi zadnjih 23 let vedno delilo usodo nemškega naroda. H koncu je govoril še vodja tečaja Pg. Dimnig.
Nemške rolakin e kot nditeljice otroških vrtcev
Konec posebnega tečaja — Seff civilne uprave na poslovilnem večeru
Veldes, 31. oktobra. Od strani vodstva posebnega tečaja Veldes obmejnega seminarja NSV za učiteljice otroških vrtcev, ki je bil te dni zaključen, je bil v ponedeljek prirejen poslovilni večer, katerega so se udeležili šef cevilne uprave nadom. Gauleiter Kutschera, Bereichsleiter dr. Pachneck, Bundesfiihrer Schick in številni drugi predstavniki stranke in države, med njimi zlasti tudi učne moči posebnega tečaja.
V kratkih urah tovariške družabnosti so mlade učiteljice otroških vrtcev pokazale, koliko so se naučile v tečaju, ki je trajal štiri mesece. Improvizirane igre, narodni plesi in prednažane pesmi so pričale o tisti nadarjenosti za godbo in oblikoslovje, ki se je ravno v poklicu učiteljic otroških vrtcev ne da pogrešati; humoristični opis dnevnega dela v domu je vseboval obilico teoretične vede In praktičnega znanja, ki so si ga morale pridobiti v kratkem času; razstava ročnih in majhnih del, do katerih so imele gojenke posebno veselje, je kazala o posebni spretnosti učenk. Pri tej mali razstavi so posebno iopadale okusne in brezhibno Izdelane otroške oblekce kakor tudi priproste, za otroško fantazijo pobudne igrače, ki so bile napravljene pri delovnem opuku.
Celokupna ureditev prijetnega doma,
veselo in neprisiljeno razpoloženje pri prireditvi, ljubeznivo gostoljubje proti gostom so pokazale, da so mlade gojenke tečaja dobile žensko splošno Izobrazbo v najboljšem. smislu besede in da so spretne tudi na gospodinjkem polju. Saj je tudi to neobhodno potrebno, ker se morajo v poverjenih jim otroških vrtcih izkazati ne le na stvarnem, ampak tudi gospodinjskem polju. Razveseljivo je zlasti tudi dejstvo, da so se tudi rojakinje, ki so obiskovale tečaj, v teh štirih mesecih brezhibno izšolale in da so vzlic začetnim težkočam mogle zadostiti zahtevam. Voditeljica obmejnega seminarja gčna. Bohrmann In voditeljica posebnega tečaja Veldes gčna. Kava 11 e r ste lahko ponosni na njuno uspešno delo.
2e v nekaj dneh bodo učiteljice otroških vrtcev izvrševale praktično službo, deloma v obratovališčih starih pokrajin, večinoma pa v Siidkarnten, kjer bodo v bližnjem času otvorjeni otroški Vrtci zaporedoma drug za drugim. Tudi ta praktična služba gojenkam nI več tuja, saj so jo spoznavale v otroškem vrtcu Veldes in V zadnjem času tudi v Lees, kjer je bil pred nedavnim otvorjen. V sedaj zapuščeni dom tega posebnega tečaja se bodo tudi v kratkem vselili okrevanja potrebni otroci iz Siidk&mten, da si po štiritedenskem zdravljenju pridobijo zdravja in
moči.
Najvišje cene za tuzemsko sadje in zeienjad
z učinkom z dne 20. oktobra 1941 so bile
ustanovljene sledeče	.
najvišje cene proizvodnje in najvišje tržne cene za tuzemsko sadje in zeienjad.
Te cene veljajo do prihodnje objave. Nedopustno je pribiti kakršne koli stroške. Za zelenjadne sorte, ki tukaj niso navedene, veljajo krajevne cene iz iste dobe preteče« nega leta. kot najvišje cene.
Za prodajo blaga iz dobavnega ozemlja krajevnih trgov neposredno na potrošnika veljajo ustanovljene najvišje tržne cene. V kolikor ni kaj drugega navedenega, veljajo vse cene za najboljše blago v stanju, pripravnem« za trg. Ako je blago mokro in ne-osnaženo, se odbije od teža 20%.
Prodajalci morajo na vsakem blagu imeti cenik in navesti označbo sorte (kakovost A in B).
Za ustanovitev cen zeienjad! se tvorita dva okoliša cen. Okoliš cen I obsega področji političnih političnih komisarjev v Krainburgu in Steinu.
Okoliš cen II pa obsega področje politič-
Cene za 1 kg v Rpf.
—ey.
NajvlIJe N&jvIŠ]#
cene proizvajalce«			tržne ' ' cene	
	I	II	I	П
Kvfljola A	48	52	60	64
Karfijola B	40	42	52	66
Rdeča pesa	8	9	11	12
Vrtno korenje	10	11	13	14
Vrtno korenje v zvitkih				
(1 zvitek = 15 komadov)	8	9	10	11
Spinača	24	28	31	34
Koleraba nad 4 cm po kom.	5	6	7	8
Glavnata solata	30	32	40	42
Endivija A	20	22	26	28
Endivija B	18	20	23	26
Redkvica (mesečna) po				
zav. = 10 kom. odn.				
8 komadov velikih sort	5	e	7	8
Ohrovt	10	11	14	15
Belo zelje A	7	8	10	11
Belo zelje B	6	7	8	9
Redkev	U	12	15	16
Cene za 1 kg v Rpf.
NajvlIJe N&jvIŠ]#
Peteršllj, 1 zvitek = 2 dkg
4 4
(Nadaljevanje na 6. strani.)
Peteršllj, 1 zvitek = 2 dkg
4 4
(Nadaljevanje na 6. strani.)
Atoderne Augenglđser Dipi.-OpHker C. Kro

Ođhnhofetrsiif
»lllr* Ail*

Stran 6. — Stev, 22.
KARAWANKEN-BOTE
Sobota, 1. novembra 194J.
Dr. F. J. Lukae	Izreiite! Hranite!
Otejfuiinu т£1бЈ,шш in ^шјље1г meiho^Lijjeh umi fu^iklueh
19. LEKCIJA LSsung der Aufgabe
I. Blago za obleko so: Volna, bombaž, platno, svila, žamet. Ali mi morete napraviti v treh dneh obleko po meri? Da, lahko pa dobite tudi izgotovljeno obleko. Te rokavice so mi premajhne, potrebujem število 7. Pomerite prosim te. Da, te se mi dobro prilegajo. Pokažite mi prosim vaše vzorce. Kdaj lahko pridem pomerit? Jutri od 15. ure dalje. Suknjič mi ne pristoja, preozek mi je. Prosim, zlikajte mi to obleko do jutri. Naš električni likalnik je pokvarjen. V tej kavami ni niti stojala za dežnike, niti obešala za obleko, plašče, dežnike in palice se mora oddati v garderobi. П, 1. Im Sommer. 2. Einen Schlafanzug (Pyjama) oder ein Nachthemd. 3. Wenn es regnet. 4. Der Schneider. 5. Die Schneiderin. 6. Herrenhlite. 7. Da-menhute. 8. Einen dunklen Stoff. 9. Sporthosen sind kurz. 11. Im Konfek-tionsgeschaft. 11. Im Winter. 12. Mit Nadel und Zwim. 13. Mit dem Bilgel-eisen. 14. Ein Pelzmantel ist sehr warm.
Ш. 1. Deine neuen Sockenh&Iter. 2. Sein seidener Schlafanzug. 3. Ihr elegantes KostUm. 4. Unesere seidenen Krawat-ten. 5. Eure ledemen Schiirzen. 6. Ihre kurzen Unterhosen.
IV. 1. Wir h&ngen den Hut an den Kleider-rechen- 2. Wir tauchen die Feder in die Tinte. 3, Wir geben den Schirm in den SchirmstSmder. 4. Wir lesen einen Artikel in der Zeitung. 5. Wir sehen Wol-ken am Himmel. 6. Wir schneiden das Fleisch mit dem Messer. 7. Die Fische schwimmen im Wasser. 8. Die Vogel fliegen in der Luft.
Stopnjevanje pridevnikov
Pravilo : Pridevnik se stopnjuje tako, da se normalni obliki pristavi -er ali -r. (Pri a, o ih u nastopi večinoma preglas!)
Primeri ; reich — reicher, schon — Bchoner, grofi — groBer.
Pomni : Pri primtfrjavah pomeni »wie« enakost, »als« pa neenakost!
Ubungssatze : Die Rose ist schSner als die Nelke.. Kari arbeitet weniger als sein Bruder. Dieses Haus ist hSher (hoch!) als jenes Am Lande ist daa Obst billiger als in der Stadt. Diese Kurve ist geffthrlicher als jene. Um diese Zeit ist der Autobus iiberfiillter als nachmittag. Die Zimmer in diesem Hotel sind groBer, eleganter aber auch teurer als die Zimmer in jenem Gaat-haus. Dieser Tischwein ist billiger als der Flachenwein. Mein Rindfleisch ist ebeneo gut wie dein Bratei. Die Natur ist oft schoner als die Kunst. Anton ist um drei Jahre alter als Paul. Er denkt Sfter an das Vergniigen, als an die Arbeit. Der Grofi-glockner ist hSher als der Triglav. Im Sommer sind die T%ge l&nger als die N&chte. Berlin ist viel groBer als Wien. Mein Ulterer Bruder ist beim Milit&r. Meine jiingere Schwester lemt in Klagenfurt in einer Kochschule kochen.
Pravilo; Superlativ pridevnika ee tvori tako, da se priključi normalni obliki -st (-ste): reich(e), schonst(e), gr8fit(e).
Ubungss&tze: Der Grofiglockner in Kamten ist der hSchste Berg Deutschlands. Durchgang stren^stens verboten! Die Schriftleiter dieser Zeitung sind in der Stadt bestens bekannt. Karls liebeter Freund ist ein Flieger. Kommeai Sie, von hier aus ist der Ausblick am schdneten! Die grBBte und bcvblkerste Stadt des Deut-Bchen Reiches 1st Berlin. Der deutsche Soldat ist der tapferste der Welt.
Nepravilno stopnjevanje
1.	gut, besser, beete, (am besten) — dobro,
bolje, najbolje
2.	viel, mehr, am meisten — veliko, več,
največ
3.	viele, mehrere, die meisten — mnogo,
več, največ
4.	gem, lieber, am liebsten — rad, rajši,
najrajši
B. bald, eher, am ehesten — kmalu, preje, najpreje
Pomni : Deklinacija stopnjevalnega pridevnika je ista kakor pri попоаМ ob-
Obungss&tze : Wir eesen beeser in diesem Gasthaus, als in jenen Hotel. Diese Strafien sind l&nger und echlechter als die anderen im Lande. Von diesen drei Musi-kem ist der in der Mitte unbedingt der Beete. Man klopft immer st&rker an die Ttire! Warum Sffnen Sie nicht? Die ge-ringste Verz6gerung der Operation kann fiir den Kranken die schlimmsten Folgen haben. Bitte, wie komme ich schnellstens zum Bahnhof ? Nehmen Sie die erste StraJJe rechts unxi gehen Sie dann immer gerade-aue, in 10 Minuten sind Sie dort. Komiech, dieeer H&ndler verlangt fiir die gleichen Apfel weniger als die andere. Da stimmt etwas nlcht! Kaufen Sie doch in diesem Gesch&ft, Sie kaufen hier vorteilhafter als anderswo, SchnellzUge fahren schneller, als PersooenzUge. Ich habe lieber Apfel als Bimen, am liebsten aber habe ich Pfirsiche.
Dae Kino
Was machen wir heute abend? — Was eollen wir machen? Gehen wir in's Kino-
—	In welches Kino sollen wir gehen?
—	Gehen wir in's Zentralkino, dort spielt ma »Auf Wiedersehn Franziska!« Dieeer Film soil fabelhaft sein. Die Kritik in der Zeitung ist ausgezeichnet. — Werden Sie die Karten besorgen ? — Ja, wenn Sie wol-len kann ich gleich an die Kartenvorver-kaufstelle telefonieren, man soil uns zwei Piatze reservieren. Wo wollen Sie sitzen? Loge, Balkon, Sperrsitz oder Parterre? — Ich glaube, ee ist am besten, wir nehmen 2 Logensitze. — Gut, was kostet ein Platz?
—	Loge vordere Reihe kostet RM 1.20 und rUckw&rtige Reihe kostet 90 Rpf. — Gut, nehmen wir zwei Pl&tze in der vorderen Reihe. — Wann beginnt die Vorstellung? — Um 20 Uhr 30. Wann und wo treffen wir uns? — Sagen wir 10 Minuten vor Beginn im Warteraiun dee Kinos. Einveretanden?
—	Einverstaniden! Hier habe ich librigens echon den Filmkurier. — Lassen Sie sehen! Spielleitung und Darstellung ist in guten H&nden, auf dem Program liest man die Namen hervoriragender Schauapleler. — Ja, der deutsche Eilm ist tiberhaupt der beste der Welt und die deutsche Wochenschau mlt den "heuesten Berichten aue dem Zeit-geschehen ist unlibertroffen. — Ja, das kann man wohl sagen! Ich freue mich je-denfills schon sehr auf den heutigen Abend. Hoffentlich ist auch ein lustiger Trickfilm oder ein Kulturfilm im Beiprogramm. — Sicherlich wird das eine oder das andere sein. Gbrigens, was werden wir nach dem Kino machen? - Hm, das werden wir schon sehen, vielleicht gehen wir auf einen Sprung in's Kaffeehaus oder irgendwohin auf ein Glas Wein.
Noch einige Obungss&tze: Deine Krawatte gef&llt mir besser als meine. Wir kdnnen nicht baden, das Wasser dieses Teiches ist ebenso schmutzig, wie' das jenes Baches. Die Wohnungen in dieeem neuen Hause sind grBfier und ger&umiger als im alten. Kaufen Sie doch dleeen Ring, er ist der schSnste von alien. Dr. Umblutig ist der angesehenste Arzt des Ortes, er ] .t die meisten Patienten; Mein Hut ist ebenso schBn wie Deiner. In diesem Brief« sind mehr Fehler ale WBrter.
Aufgabe
Postavi pridevnik v ustrezajoče stopnjo:
L 1. Kari ist (fleifiig) als Paul? 2. Er ist der v grofi') Dichter der Nation. 3. Dieses Pulver ist (stark) als jenes. 4. Dieses Bild 1st (alt) als jenes Buch.
5.	Die Donau 1st (lang) als die Drau. e. Der Baum ist (hoch) als der Busch. 7. Der Hund iflt meist (grofi) als die Katze. 8. Meine Aufgabe ist (wenig) schwierig ale Deine. 9. Dies 1st der (elegant) Anzugsstoff des Schneiders. 10. Gold let (wertvoll) ale Silber. 11. Ihr seld (reich) ale wir aber wir eind gliicklich) als Ihr. 12. In Deutschland 1st es (kalt) als in Italien. 13. Č1 ist (leicht) als Wasser.
n. Tvorite stavek, v katerem pridevnik stopnjujete: 1. Gold — wertvoll — El-sen. 2. Mann — stark — Knabe. 3. Pferd — grofi — Hund. 4. Winter — kalt — Herbet. 5. Glas — hart —»Holz.
6.	Hund — treu — Katze.
Ш. Stopnjujte sledeče pridevnike: (Bel-spiel? schSn, schSner, am echčnsten.) breit, geeund, gut> Ueb, eag, herzig,
IV. Vežite sledeče samostalnike In prldev« nlke po načinu podanega primera: (Buch neu; das neue Buch, ein neues Buch, neues Buch, die neuen BUcher, neue BUcher.) — Zimmer grofi, Hand klein, Gras griln, Baum sch&n, Mutter gut, Soldat tapfer, Stiefel schwarz, Glas klein.
Wttrter
anderswo — drugje angesehen — ugleden, veljaven Ausblick (m) — razgled Beginn . (m) — (pri-) začetek beglnnen — pričeti
Beiprogramm (s) — priključni spored
Bericht (m) — poročilo
besorgen (etwas) — priskrtwti (nekaj)
bevSlkert — obljuden
Birne (w) - hruška, žarnica
Busch (m) — grmovje
Darstellung (w) — predstava
ebenso - wie — ravno tako - kakor
einverstanden — sporazumen
fabelhaft — bajno
Filmkurier (s) — filmska revija
Flaschenwein (m) — vino v steklenicah
Flieger (m) — letalec
fecfahrlich — nevaren, -a, ч>
gering — majhen, neznaten
hsrvorragen — odlikovati se
irgendwohin — neznanokam
jedenfalls — na vsak način
Kartenvorverkaufsstelle (w) — predpro-
daja vstopnic Katze (w) — mačka Kochschule (w) — kuhandu šola Кгалке (m) — bolnik Kritik (w) — kritika Kulturfilm (m) — kulturni film Kunst (w) — umetnost Kurve (w) — ovlndt Millt&r (s) — vojaščina Mitte (w) — sredina Mueiker (m) — glasbenik Natur (w) — narava Nelke (w) — nagelj Obst (s) — sadje Operation (w) — operacija Ort (w) — knij Parterre — pritličje Patient (m) — bolnik, pacient Pesonenzug (m) — potniški vlak Pfirsich (m) — breskev Programm (s) — spored Pulver (•) — pre**, smodnik reich — bogat Reihe (w) — vrsta Rindfleisch (s) — goveje meso Schauspieler (m) — gledališki igralec schlimm — hud(oben), poreden Schriftleiter (m) — ur^ik Sitz (m) — sedež Sperrsitz (m) — zaporni sedež Spielleitung (Regie) (w) — režija, uprava stimmen — glasovati, strinjati se Teich (m) — ribnik telefonieren — telefonirati Tischwein (m) — namizno vino treffen — srečati, zadeti Trickfilm (m) — trikfilm unbedingt — brezpogojno unlibertroffen — neprekosljlv, -a, -o liberhaupt — sploh, vobče ilbrigens — sicer
VerzSgerung (w) — zakasnitev, zamuda vorteilhaft — koristen, ugoden Warteraum (m) čakalni ;a Wochenschau (w) — tednik Zeitgeschehen (s) — %odovinsko dejanje
Redewendimgen — rekla
am Lande — na deželi, na kmetih
um diese Zeit — ob tem času
an etwas (jemanden) dei^cen — na nekaj
(nekoga) misliti von hier aus — od tu auf Wiedersehen! — na svidenje!
In guten H&den sein — biti v dobrih rokah



Bei uns w0 man
oit ПпВ auf bet IDtlt, um unfer IcU fitbtit fill uns unb am Gangen }u leiften. Je&et on feinem pia({.
Ob mit Bauec finb obet Btbtitec^ ob шк om 5điiaubftod< obei hintecm Cabentifdi ftehen, an bet 5diteib<J mafdilne, oot GefdiapsbOdietn obe( Diffenrdiaftlidien IDethen Дђеп, oon uns alien oeilangt bos Ccben bie nolle unb ganje £ei(tung.
pus ben $utdien unfetet #iheii toadilt uns obet audi Die fttaft, bie mit bel unfetet ptbeit btoudien, et* mod](I uns bas Golb unfetes Сапч bes, bet Hoggen; mit bet gtopen Rtoft im hleinen Rom. Bus bem unfet gules, fchniadfiiaftee unb htaftiges Btot mitb. Unb um olles Gute unb Rtoflige beieinanbet boben, mollen mit ba3u oudi ein fd;mo*haftes Gettonh aus bem opilen Hoggenhotn.
Deshatb trinktman
btl UR* bMi	Đt| ||k oon
uns unb unfetem Boben. Det leiflet mas. Шап Peht es, unb bonn fdimedtt man's: hiet Ift gute ptbeit getonmotben. Don unfetem Boben. Don unfeten Bouetn. Don oil ben Tnenfdien in bem gtopen IDeth, mohet et hommt. Diei ptbeit nfim« lid] gehStt bo3u, bomit aus bet Soot bie gute 5tud]t, unb batau* bos mitb, mas Sbtota ifu

SONNTAGS- u. NACHTDIENST der Apotheken in Krainbarg von 1. bi« 8. November Apotheke zu HI. Dreifaltigkeit W. Schawnik
das kann man wohl sagen! — to se pa laWco reče!
auf einen Sprung irgenwohln gehen — za trenutek nekam Iti
Najvišje cene za tuzemeko sadje in zelenjad (Nadaljevanje s 5. strani.)
NkjTlIJe Najvišje cen« trine protirajalcer oene
NaJvWje Ne^iJe cene trzne proiz^alcer cene
I П I П 20 22
	I	П	I	П
Zelenjava, 1 zvitek =	2 dkg		S	5
Drobnjak, 1 zvitek — 2 dkg			5	5
Čebula (glave), mlada	16	18	22	24
Salotke			34	38
Ceeen, mlad (glave)	44	48	56	58
Koper, zavitki = 2 dkg			4	4
Jedilne buče	5	6	7	8
Repa	5	6	7	8
Rdeče zelje	11	12	15	16
Paradižniki	83	36	40	42
Paprika, komad	8	4	4	6
Por	24	26	32	34
Zelena, korenina	20	22	26	28
	• V'-		M	#
NkjTlIJe Najvišje cen« trine protirajalcer oene
60 60 80	80
44 44 58	58
37	37,
70	70
26	26

Kisla repa
Sa d j e I Orehi
Orehi, koičaki Lisičiee Sampinjoni Ostale gobe
Namizno sadje, nesortirano; Jabolka in hruške	22 22 30 30
Sadje za gospodinjstvo 16 16 22 22 Grozdje	64 64 70 70
Z» sortirano blc^o kot namizno sadje, veljajo cene proizvajalcev naredbe o naj« višjih cen^ proizvodnje za pečkasto sadjt
,1
SWwt«. 1, тготетгЛга 1941.
KARAWANEEN-BOTE
Slmn 7. — Slev. 22.
Friedrich Jungbauer
Lebensmittel - Grosshandel
Klagenfurif 10.-Oktober - Sirasse 2б Fcrnruf 17-73
Lager in: Klagcnfurt, KUhnsdorf Villach, Friesach
lUcamsdiC' IndusUCt
K o s H A C FRANI
SPEZIALOFEN ERZEUGUNG
Ф
HANNSBU RG
4.
D A M Б N- ijND HERREN- MODE LEDERTASCIIEN
ШемШк^
iUcuH^u^
IZDELOVANJE
HARMONIK
JOS. FLE 1 s s
ST. VFIT ft. Savf fPoMno \fttct)
Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarktl
Ed. Glanzmann & And. Gassner
Spinncrci, Wcbcrci, Garnfarberei u. Bleiche, Stiickbleiche und Appreiur
Siegelmarken — Emailschiider
lieferf rasch und sauber
TMor Rabitsch, SlVeit a. d. Save
ШАшноИоин
BELEUCHTUNGSXDiiPEB
Instailationen von
F. Czernowsky
iiektromeister' Klagenlurl
Raiffeisen - Zenfraffiasse KMen
cmgetragenc Ocnossenschatt mit beschrankter Haftung
Klagenfurt, Sluttgarter Platz 5
Geldausgleichsielle' des landw. Genossenschaftswesens.
I FRAMZ I BERLITSCH

mechan. WerkUSUe
ZWISCHENWSSSERN
—В I L D E R
Ansichten von - Karnten u.Krain von M a 1 e r PERNHART kouft stSndig
Kunsthandlung
IRIIZ PRAUSE
Klagenfurt
PIAMEN
Schmicdegenossenschattm. b. H.
Bau- u. Schuhnagel, Ilandelschrauben, Isola-torenstutzen« Skibindungen, Kunstschmiede
KROPPiiSUDKKRNTEN
PIUL HATHETER
KLAGENFURT
Kernseiffeiii Watchpulver
Einheiis^ und Rasierseifen
Schmelz-Margarine
(Margarine-Schmalz)
Ta (el-Margarine
W a S C h I n E X t r a
Beziigschelnffreies
stark schaumendes Waschmlttel
pAMniecius • S}(teUeiatg> •
Kristalisoda, Glaubersalz, Bittersalz
Ammoniak - Soda Wasserglas Aetznatron
(HuđoCj Sie^eH
Lsak a. d. Zaier
SPEZEREl UND KOLONIALWAREN-HANDLUNG
SPEDITIONSHAUS
/LKCINSIlsSCIlNE
Hfleeoittansporie SpeđHionen uCCqx Clti
KLAGENFURT Rosentaler Str. в
Kreissparkasse Hrainbnrti
Centrala Krainburg > Glavna podružnica Laak
Prevzemamo vloge na vložne knjižice in na tekoči račun.
Vse hranilne vloge so popolnoma varne, ker jamčijo zanje vse občine okrožja Krainburg.	,
Naš >Spargiroverkehr« (brezgotovinski plačilni promet hranilnic) nam omogoča izvedbo vseh nakazil, in sicer na najhitrejši in najcenejši način.
Dovoljujemo posojila proti vknjižbi na posestva na prvem mestu in na menice.
Pri sklepanju pogodb gjede varčevanja za zidavo lastnih stanovanjskih hiš dajemo informacije in sprejemamo vplačila.
Za nasvet in za izvršitev vseh denarnih poslov smo vedno z veseljem na razpolago..

alpe^lAndjsche
ZUCKERWARENFABRIK
Geliautz Koffler
Klagenfurt

EARAWANKEN-BOTE
SotiotK, 1. nevemliPB 194t,
JCi€M§pieie
AlflMieine Filmlreahand G.ffl.b.H.-Zweigstelle Veldes
ABUng: 1. XI. um 15,30 und 18,30 Uhr; 2. XI. um 10, 15.30 imd 18,30 Uhr; 3, XI. 18,30 Uhr Fal^taff in Wien Fttr Jugendliche zugAlawen!
4 XI. um 18,30 Uhr; 5. XI. шп 18,30 Uhr Jungens
FUr Jugendllche zugelassen!
6. XI. ШП 15,30 Uhr; e. XI. um 15,30 Uhr
Jugendvorstellung^
Hitlerjunge Quex
e. XI. um 18,30 Uhr; 7. XI. um 18,30 Uhr
Die barmherzige LUge
FUr Jugendllche nicht zngelaesen!
Kr&lnburg: 2. XL um 10,30 Ulir Jugend-vorstellung
Hitlerjunge Quex 31. X. bis 3. XI.
Ein Leben lang
FUr Jugendllche nlcht suge^een!
i XI. bds e. XI.
Meine Xante, deixie Tante FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! Vorstellungsbeglnn: Tftgllch um 18,30 Uhr, ap Sonntagen auQerdem um 13,30 und 16 Uhr
St Velt: 1. XI. bis 4. XL EdelweiGkbnig FUr Jugendllche zugelaseenS
5. XT. um 15,30 Uhr Jugendvorttellung Soweit geht die Liebe nicht
5.	XI. bis 7. XI.
Dae Recht auf Liebe
FUr Jugendllche nlcht zugelaesen! Vorstellungsbeglnn: T&gHch um 18,30 Uhr, an Sonntagen auQerdem um 13,30 und 16 Uhr
isteln: 1, XL um 18,30 Uhr, 2. XI. um 10, 16 und 18,30 Uhr 3. XI. um 18,30 Uhr Trenck, der Pandur Fttr Jugendllche zugelaseen!
6.	XI. um 15 Uhr MftrchenfUmvorstellung SchneeweiBchen und Roeenrot
5. XI. um 18,30 Uhr; 6. XI. um 18,30 Uhr Hallo! Janine!
FUr Jugendllche nlcht zngeiaeaen!
Wkrt: 1. XI. um 16 Uhr
MKrchenfllmvorstellang SchneeweiBclien und Roeenrot
si. X. um 18,30 Uhr; 1. XI. um 18,30 Uhr Fany ElBIer
FUr Jugendllche zugelaaeenl
2. XI. um 13,30, 16 und 18,30 Uhr; 8. XI. um 18,30 Uhr Spiel auf der Temne FUr Jugendllche nlcht zugelaseen!
Domsohale: 1. XI. um 18,30 Uhr; 3, XI. шп 13,30, 16 und 18,30 Uhr Die schwedieche Nachtigall FUr Jugendllche nlcht zugelaeteo! 5. XI. um 15,30 Uhr MftrchenfUmvorstellung Die Heinzelmftimchen 5. XL um 18,30 Uhr; 6. XI. um 18,30 Uhr Die 3 Codonae
Fttr Jugcndllche nicht zngelasaeo!
Laak: 2. XL um 10,30 Uhr
Wochenschausondervorstellung 1. XI. um 19 Uhr; 2. XI. um 13,30, 16 und 19 Uhr
Uneer FrSulein Doktor FUr Jugendl. onter 14 Jahren nlcht zugelaesen *
, 5. XI. um 16 Uhr MiirchenfUmvoretellung
Der gestiefelte Kater
5. XI. um 19 Uhr; 6. XI. um 19 Uhr
Ein ganzer Kerl
FUr Jugendllche zugelaesen!
IJttai: 1. XI. um 19 Uhr; 2. XI. um 16 und 19 Uhr; S. XL um 19 Uhr Kampfgeechwader LUtzow FUr Jugendllche zugelaesen!
5. XL um 15 Uhr Jugendvoretellung Ins blaue Leben
5. XI. um 19 Uhr; 6. XI. um 19 Uhr Menschen, Tiere, Sensationen! FUr Jugendllche zugelaseen!
Salrach: 1. XI. um 18,30 Uhr; 2. XL um 15,30 und 18,30 Uhr Der Gasmaim
FUr Jugendllche nicht zngdasien!
Schwarzenbach: 1. XI. luta. 20 Uhr; 2. XI. um 15, 17,30 und 20 Uhr U-Boote weetwttrte FUr Jugendllche zugelaesen!
5. XI. um 20 Uhr; 6. XI. um 20 Uhr Eheetreik
FUr Jugendllche tilcht zugelaseen!
Veldes: 1. XI. um 15,30 und 18,30 Uhr; 2. XI. um 15,30 und 18,30 Uhr Hochzeitsnacht	*
FUr Jugendllche nlcht zugelaeseo!
5. XI. um 18,30 Uhr; 6. XI. um 18,30 Uhr Dae Hei% der KKiiigin FUr Jugendllche nlcht zugelaseen!
MieSdorf: 3. XI. um 20 Uhr; 4. XL um 20 Uhr U-Boote westwSrte FUr Jugendllche zugelaMenI
Neumarktl: 1. XI. um 15,30 und 18,30 Uhr; 2. XI. um 10, 15,30 und 18,30 Uhr; 8. XI um 18,30 Uhr; 4. XI. um 18,30 Uhr Achtuns! Fetad hSrt mltl rUr Jugendl, unter 14 Jahren nlcht zngrelassen!
5. XL um 18,30 Uhr; 6. XI. um 18,30 ХЛгг; T. XL um 18,30 Uhr Bel Ami
FUr Jugendllche nlcht sugelaeeeni
Unter Rosshaar 1st hugleniseh gerelnlgt, bel 115«C eterilisiert geruchlos, rett- Ferment frei u. mit der Schutzplombe versehen
Naia'ilma ]e higiensko očiščena, pri 115* C sterilizirana, je brez duha, maščobe In fermentov — ter zaščitena z varstveno znamko
ROSSHAAR-FABRIK
etnostentchaft zur Vtrarbeltuna von Tlarhaarant rmg. 0«n. m. b. H.
Strasehlaeh« bel Kralnburg
Berite In širite naš listi
Kreissparkasse Hrainbnrg
Hauptanstalt Krainburg — Hauptzweigstelle Laak
Wir Ubernehmen Einlagen auf Sparbuch und in laufender Rechnung.
Alle 3inlagen geni .len durch die Haftung der Gemeinden im Kreise Krain-burg grSBte Sicherheit.
Unser Spargiroverkehr (bargeldloser Zahlungaverkehr der Sparkassen) er-moglicht die Durchflihrung aller t)berweisungsauftrage auf echnellste und billigste Art.
Wir gewahren Darlehen gegen erstrangige Hypothek und Wechsel.
Beim AbschluB von Bausparvertragen fiir Eingenheime wirken wir als Auskunfts- und Einzahlungsatelle mit.
Zur Beratung und Durchflihrung aller Geldgeschfifte stellen wir una bereit-willigst zur Verfiigung.
Karntnerisdie Landeshvpothekenanstalt
Klageniurt, Domgasse 3 - Fernruf 2416, 2417
Das Qeldinstitut des Oaues
Gcwiihrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sicherstellung fur Neubauten, Althausbesitz und LandwirtschaRen.
Oewohrung von Gcmeindedarlehen und reichs-verbiirgtcn Darlehen.
Enlgegennahme von Spareinlagen und Kontokor-renteinlagen, Verkauf von Pfandbriefcn und Kommu-nalschuldscheinen.
Hafhing des Reichs Oaues Karnten.
Heratellung folgender Gerbsioffei
'ARDlIf Pinotan N, Pinotan CC, Pinofah CC Sp, Fichtenrindencxtrakt, Ke-6.M.B.H.-ZWISCHEHWMSIRH motan TF u. TC, Summach eiz. Lanfender Einkaaf |edes Quantum« Fiditenrinde

Bodenwachse und Forbenerzeugung, Autoole, Benzin, Maschinenole und Fčtie, Sllolacke, ouch hitzebesiandig. Die gutcn, wetterlesien Hauser-farben, Rostschutzfarben und weilerfesten OU farben. Alle guten deutschen svntheiischen Lacke, sowie Pinsel, Bursfen und Rchieder. Oroges Legcr in alien Sorlen von Tischlerleim.
F. 0IBILASSEIP Klagcnfurl Paradeisergasse. Burg
Beachten Sle die Anzeigen Im „KARAWAMKEN BOTE"
VSI KMETJE NABAVLJAJO SVOJE POTREBSČME Ш
PRI
ftrmi semeni/k umetnih l|no|ililk sfrofilk
llllllinHI^
KMETIJSKIH ZADRUGAH
Vsak kmet naj se takoj zglasi pri kmetijski zadrugi, ki je zanj pristojna!
Krainbnrg St. Georgen Laak
Domschale Kerschdorf bei Eisnern
Goriach
bei Veldes l№tterdorf bei W. Feisiriiz
Lom
bei Neumarktl Radmannsdori Woch. Feistritz St. Martin bei Littai [Jnterdpaubui^ Pravali
iaialwaren
Kinderwaeen
Kinderbetten
GRDNER
Klagenffurl« pahnhoffstr.
ALTERTUMER
Mttbttl eingelegt, geschnitzt oder bemolt, Bllder, Holxfflguren, ZInngaschIrr, echte Tepplche« alte MOnzen kauft stets
Antiquitatenhandlung sssBssaamBsasssi
FRITZ PRAUSE, KLAGEHFURT