Stev. 13.
Iz haja 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60
V Mariboru, 10. julija 1891.
Tečaj XII.
četrt „ —
80
(Posamezne štev. 15 kr.) Naročnino
sprejema uprava listu: MZaveza-Krško"
Oznanila, lkrat natisnena, od vrste 15 kr.
POPOTNIK
Glasilo
,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
pošiljajo uprav ništvu v Maribor.
Izd.aja.telj in -o.re: M. J. Nerat, nadučitelj.
Odprte reklamacije so poštnine proste.
Spisi in dopis
pošiljajo se uredništvu v Maribor. Pismom, nakate-,re se želi odgovor, naj se priden e primerna poštna znamka.
Na anonimne dopise se ne oziramo.
Nefrankorana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo.
Po in en, metoda in tvarina zgodovinskega pouka
v ljudski šoli.
(Dalje.)
Kakor se kaže, je zgodovinska tvarina ogromno velika, da ni niti misliti, niti pričakovati, da bi se zamogli opazovati različni narodi in jih menjajoča se osoda od postanka do konca, ker ljudska šola nima tega namena, pa tudi niti časa, niti sposobnosti. Za ljudsko šolo se mora torej tvarina previdno izbrati in omejiti in sicer omejiti le na avstrijsko zgodovino, na občno zgodovino pa se ozirati le toliko, kolikor je za razumevanje avstrijske zgodovine potrebno. Iz občne zgodovine se razun tega vzamejo le take osebe in dogodki, ki imajo posebno važen pomen za razvoj vsega človeštva. Take osebe in dogodki iz občne zgodovine se, če tistodobne razmere to dopuščajo, na primernem mestu uvrstijo v avstrijsko zgodovino. Sicer pa se osebe iz občne zgodovine, ki so zvrševale dejanja, katera imajo pomen za razvoj in obrazovanost vsega človeštva, in se ne morejo lahko uvrstiti v avstrijsko zgodovino, morejo opazovati tudi za se, na životo-pisui način. Take osebe so le redki in nenavadni prikazi v zgodovini in v življenji narodov. Delovale so navadno za se, iz svoje lastne moči, iz svojega lastnega veleuma, ne meneč se veliko za javne razmere; zato pa velja, da se jihovo življenje prosto, brez ozira na druge tedanje razmere v životopisih opiše.
Kar pa zadeva specialno zgodovino kake kronovine, ne sodi, da bi se tista opazovala prej, ko splošna avstrijska zgodovina; saj še priporočati ni, da bi se sploh obravnala sama za se. Zgodovina avstrijske monarhije je mladini veliko bolj razumljiva, ko zgodovina kakega dela te celote, katera se niti prav ne razumi, če se ne pozna poprej avstrijska zgodovina. Z malenkostnimi razmerami, kakor se navadno nahajajo v zgodovini posameznih kronovin, se ljudska šola ne utegne pečati, ker je itak vže preobložena ; kar pa ima taka zgodovina važnejših strauij, pa segajo v avstrijsko zgodovino, se torej tam omenijo, kjer se lahko še povdarja, da je to in ono za zgodovino kake kronovine posebno pomenljivo. Učenec naj se pred vsem napeljava, da se čuti uda avstrijske države, ta čut mu pa najbolj krepi pouk o avstrijski zgodovini.
Po naših čitankah za ljudske šole nahajajo se pri tvarini iz zgodovine tudi sestavki, zadevajoči grško in rimsko zgodovino. Zgodovina teh dveh klasičnih narodov starega veka je v resnici tako splošno obrazujoča, v njej nahaja se toliko za mladino mikavnih stranij, da jo je res težko čisto prezirati, zlasti če se pomisli, kako velik pomen imata ta dva naroda za splošno izomiko vsega človeštva. Rimska zgodovina pa je vrh tega tako važnega pomeua za pozneje dobe, toliko rimskih sledij in ostankov nahaja se
Današnja številka ima '/* P°'e priloge.	13
še sedaj po naših pokrajinah, da v resnici zasluži, da se tudi jej v ljudski šoli odloči nekoliko ur. Vendar pa grška in rimska zgodovina v tesnem pomenu besede nikakor ne spadate kot poučevalua tvarina v ljudsko šolo. Za ljudsko šolo je v tej zadevi popolnoma zadosti, da se razun nekaterih najvažnejših potez iz grške zgodovine v nekoliko urah pripoveduje pripovedka o Romulu in Remu in o ustanovitvi Rima sredi osmega stoletja pred Kristom, da je potem tam vladalo zaporedoma sedem kraljev, zadnjega pa, Tarkvinija Superba, da je ljudstvo odstavilo in zgnalo. Na to vladalo je plemstvo. Za vlade plemstva podjarmili so si Rimljani večinoma vse narode iu dežele ob sredozemskem morji, tudi Palestino, da, celo v naše kraje do reke Donave so prodrli. Prvi cesar potem bil je Avgust; za njegovega vladarstva se je porodil Kristus. Tu pa se preide na zgodovino sedanjih avstrijskih dežel, oziroma na zgodovino naše ožje domovine za Rimljanov.
Da se pa zgodovina pravilno poučuje, mora se tako urediti, kakor jo učenec po svoji zapopadljivosti in zmožnosti najložje razumi. Napačno bi bilo in zoper vsako metodično načelo bi se postopalo, ko bi se učenec začel učiti zgodovine, ne da bi se za ta pouk bil pripravljal. Pri nazornem pouku porabi se vse, kar utegne učencu vzbujati čut in zanimanje za prirodo; temu nalično zahteva tudi zgodovinski pouk nazornega ali pripravljalnega tečaja, da vzbuja v njem čut za človeške razmere in za višji pomen človeškega življenja, ki se kaže v zgodovini. Pri zgodovinskem pouku mora učenec slediti daljšemu pripovedovanju; vže ta posebnost tega predmeta zahteva priprave; dalje nahajajo se tu izrazi, nevednemu učencu še brez jasnega pomena in nerazumljivi, kakor: narod, država, vlada, vladar, kralj, cesar in mnogo drugih; o teh in podobnih izrazih mora dobiti prej prave pojme, ko se prične učiti zgodovine. Deček tudi še nima nikakega pravega pojma o svetovnih razmerah, o značajih in o mišljenji ljudi j. Vse to zahteva, da se za ta pouk pripravlja, iu da se porabi vse, kar mu more dati k temu pravo podlago. Kar je učenčevi zapopadljivosti previsoko, v kar se ne more živo vtopiti, to naj se mu sedaj še ne pripoveduje, ampak potrpežljivo naj se čaka tako dolgo, da je duh jegov za zgodovino prejemljiv; če se pa v tej zadevi prehiti, postane za-njo malomaren in mrzel, zato, ker je ne razumi. Slično drugim predmetom zahteva torej tudi zgodovinski pouk nazornega ali pripravljalnega pouka, kateri naj učencu vzbuja za zgodovino čut, nagib, veselje in zanimanje.
Ker je dokazana potreba pripravljalnega zgodovinskega pouka, se pa dalje vpraša, katera tvarina je v to svrho najprimernejša. Zgodovina je pripovest, katera pripoveduje resnične in važne dogodke, ki so se godili v človeštvu. Iz tega se sklepa, da morajo za ta pripravljalni pouk tudi biti pripovesti. Kar je nazor očesu, to je pripovest ušesu. Ker se zgodovina peča s človeškimi razmerami, morajo tudi človeške razmere biti vsebina tem pripovestim, katere imajo ali zgodovinsko podlago ali pa so le narodno ustno sporočilo. Vsekako pa morajo te pripovesti biti prostoumne, priproste in poljudne. Vse te lastnosti nahajajo se v pripovedkah (Sagen). Pripovedka naslanja se, slično zgodovini, na kak določen kraj in na kako znano zgodovinsko osebo, se pa od zgodovine, ki pripoveduje le resnične dogodke, loči v tem, da se v njej to, kar je naravno in zapopadljivo, meša z črez-naravnim, nezapopadljivim in čudovitim. So pa tudi pripovedke brez čudne, nezapopadljive vsebine, ki pa vendar ni zgodovinsko dokazana. Pripovedka hodi torej drugo pot ko zgodovina, zato jeni vsebini ni pripisavati resničnosti, katere nima. Po svoji bitnosti je pripovedka najpripravnejša tvarina, vzbujati učencu čut in zanimanje za zgodovino, ker je v dosego tega na tej stopinji učenčevi zapopadljivosti najprimernejša, Po učnem načrtu se v tej zadevi zahtevajo pripovedke iz domačije in domovine.
Je pa še neka tvarina, ki je za ta pripravljalni pouk jako umestna, v kateri se zgodovinski pouk dotika z veroukom, namreč zgodbe sv. pisma starega zakona, ker se tu
kaže, kako je država vzrasla iz družine. V teh zgodbah opisuje se človeška družba v naj-priprostejih razmerah, ker je tu družina prvotna oblika urejene človeške družbe, v kateri so bili očaki ali glavarji družine postavodajalci, sodniki, duhovniki in kralji v jedni osebi.
Za ta pač ne prelahek pripravljalni pouk pa naj se razun tega jemljejo še znamenite zgodovinske osebe srednjega in novega veka. V prostoumnem smislu sestavljene pripovesticc iz zgodovine, ki se naslanjajo na kako zgodovinsko osebo, prinašajo v tej zadevi dober sad, ker se po jedni strani na ta način vzbuja čut za zgodovino, po drugi pa se učenec seznanja z zgodovinskimi osebami, o katerih bode slišal več pripovedovati pozneje pri zgodovinskem pouku.
Na ta način pripravlja se učenec metodičnim potom, da dobi podlago, zmožnost in prejemljivost za zgodovino. Če je bil ta pouk prav urejen, učenci z veseljem pozdravijo pravi zgodovinski pouk. Pripovedke in pripovesti o zgodovinskih osebah, ki se nahajajo v drugi čitanki, imajo namen, učenca v tem smislu pripravljati za zgodovinski pouk.
Če ljudsko šolo razdelimo na tri stopinje, spodnjo, srednjo in višjo, spada na srednjo stopinjo pripravljalni, na višjo pa pravi zgodovinski ponk. Višja stopinja pa se zopet deli v dva oddelka, torej se tudi zgodovina poučuje v dveh tečajih. V prvem obravnava se avstrijska zgodovina bolj na kratko in stvarno (konkretno); vse nebistveno se prezira. Tu so je ozirati le na najvažnejše dogodke, katere pa naj učenec določno in jasno zapopade; povdarja naj se leto, kar kak čas po glavnih straneh dobro označuje. Ne nakopiči naj se preveč posameznih dogodkov, to pa, kar se pripoveduje, naj se opiše nazorno, tako, kakor razum učenčev najložje zapopasti zaraore. V drugem tečaji obravnava se ista tvarina, pa bolj obširno; se torej ponavlja, ob jednem pa dopolnjuje in razširja. Sedaj je gledati zlasti na to, da učenec zgodovino prav zapopade; zato ne zadostuje, da se mu pripovedujejo le posamezni dogodki, ampak opozarja naj se tudi na vzroke in povode, katerih posledice so bili; le na ta način zamorc zgodovino prav raiumeti, le na ta način je zgodovinski pouk v resnici obrazujoč. Sedaj je gledati na dvoje: prvič, da si učenec prisvoji potrebnih zgodovinskih vednosti, drugič, da jih prav razumi; to doseči pa je mogoče, ker se jednaka tvarina poučuje v dveh tečajili. Za ljudsko šolo je avstrijska zgodovina obsežna dovolj, še skoro preveč, ker sega tudi v občno zgodovino. Čeravno se v ljudski šoli ne more zahtevati več, ko avstrijska zgodovina, razun posebno znamenitih oseb in dogodkov, ki imajo velik pomen za napredek vsega človeštva, se vendar, če se hoče avstrijska zgodovina količkaj natanko obravnavati, ni lahko izogniti občni zgodovini, kolikor tista sega v avstrijsko, ker bi iuače avstrijska zgodovina v mnogih dobah ne bila prav razumljiva. Naj se le pomisli, kako velik vpliv so imeli mnogi avstrijski vladarji na občno zgodovino. Glede tega se je ozirati zlasti na tiste osebe in dogodke, države in narode, kateri so pripomogli k razvoji Avstrije, da dobi učenec o zgodovini domače države pravi pojem.
Zgodovinski pouk pa se v ljudski šoli črez neko določeno mejo le ne sme raztezati, da je mladini razumljiv. Zgodovina na neizkušeno mladino nikakor ne vpliva na ta način, kakor na odrasle in skušene, namreč po svoji prepričevalni sili, katera se razodeva v zgodovinskih dogodkih, ker mladini še manjka skušnje, premalo pozna značaje ljudij in svetovne razmere. To mejo mora učitelj vedno imeti pred očmi, če hoče pouk urediti tako, da ga mladina prav zapopade. Učenec misli, ki so izražene v zgodovini, same za se težko zapopade. Kakor se mu pri drugih predmetih resnice pojasnjujejo, da jih ložje razumi, na kakČm stvarnem vzgledu, tako tudi v zgodovini izražene misli ložje zapopade, če se mu predočijo na kaki zgodovinski osebi, v katere mišljenji in delovanji se glavna poteza kakega časa določno razodeva. Okolo te osebe naj se, kakor okolo središča, uredijo glavne poteze jegove dobe, potem pa naj se doba opiše obširno, nazorno, pa priprosto, ker le obširna, lahko razumljiva pripovest da zgodovini tisto prijetnost in silo, ki ogreva srce in
13*
vzbuja navdušenje. Učenec se mora navdušiti za junaka, da Iti na njegovem mestu baš tako deloval v prid in slavo domovine.
Vsaka doba naj se torej opiše obširno in nazorno; napačno bi bilo, ko bi se kopičil dogodek na dogodek, ime na ime, število na število, ker to učenca vtrudi; nakopiči se toliko suhoparne tvarine, da zavoljo cele vrste posameznostij ne more dobe prav zapo-pasti in pregledati. Povsod naj se povdarja le to, kar politično in prosvetno-zgodovinsko življenje kakega časa v glavnih potezah določno in jasno označuje, da se tako dobi skupna celota. V kar se učenec živo ne zamisli, kar mu ne gre v meso in kri, tudi nima za njega nikake obrazovalne moči.
Po svojem razvoji deli se avstrijska zgodovinav s 1 ed eče v ečj e d obe:
I.	Avstrijske dežele pred časom, ko so Babenberžani postali mejni grofi po vzhodnjih krajinah.
II.	Doba od leta 976—1282. Ta doba obseza čas vladarstva mejnih grofov in vojvod iz babenberške dinastije, dalje brezkralje, do nastopa habsburške dinastije.
III.	Doba od leta 1282—1522. Avstrija pod vlado habsburško od Albrehta 1. do Ferdinanda I. delitve s svojim bratom Karolom.
IV.	Doba od leta 1522—1740. Avstrija pod vlado habsburško od Ferdinanda I. delitve s svojim bratom, do časa, ko je možki rod te dinastije izumrl.
V.	Doba od leta 1740—1848. Avstrija pod vlado habsburško-lotariusko od časa, ko je vladarstvo nastopila Marija Terezija, do leta 1848.
VI.	Najnovejši čas.
Ume se, da se cela doba ne more najedenkrat opazovati, vendar pa so to v avstrijski zgodovini najvažnejši oddelki, na katere se je treba ozirati pri pouku, da dobi učenec o razvoji in naraščaji avstrijske države pravi pojem. Ne našteva naj se preveč dogodkov, imen in letnic, opusti naj se vse, kar učenca ne more zanimati, povdarja pa naj se povsod in obširno ter nazorno, pa pri prosto razloži to, kar je za kako dobo posebne pomen-Ijivosti. Po naših šolah naj se zlasti pozornost obrača na vse, kar je tesno spojeno z življenjem in zgodovino Slovencev, kakor: stari Slovani, jih družinsko in javno življenje, jih šege in navade; pokristjanjc Slovanov v obče in Slovencev posebej; turške vojske.*)
Ivan Klemenčič. (Konec sledi.)
*) Glej učne slike iz zgodovine v I. in II. letniku „Popotnik-a" ; — spisa 1 Tone Brezovnik.
------
V
Čistimo jezik!
(Za nagrad o.)
II.
11. Glagol: slišati.
Temu glagolu prisvajajo nekateri v govoru in v pisavi preobširen pomen; prilagajo mu dopolnilo v dajalniku, lično nemškemu gehoren, kar pa čisti slovenščini ne ugaja posebno; vpliv nemškega jezika tukaj ni težko zasledovati. Slovenec, kateri nemščine ne zna, pa tudi ni bil v dotiki s tako pokvarjeno govorečimi domačini, nikdar ne bo govoril: Bukve meni slišijo das Buch gehort mir. —Največ sveta sliši otrokom slave. —.. . zato pa ta predmet ne sliši v ljudsko šolo —. . . zaradi tega sliši ta predmet v ljudsko šolo.
Nepokvarjen Slovenec bi rekel: Bukve so moje. Naj več sveta je (last) otrok Slave ali največ sveta pripada otrokom Slave, ali z glagolom imeti. Največ sveta imajo otroci Slave. —... zato pa ta predmet ne spada, ne gre v ljudsko šolo, v ljudski šoli mu ni mesta, prostora itd.
12. Raba nikalnih stavkov.
a)	V nikalnem stavku se devlje vsak tožilnik trdilnega reka v rodilnik — tako se glasi pravilo, po tem pravilu je torej napačno, če se piše: —... da nam ni ohranila ime slavnega moža. Pravilno: da nam ni ohranila imena slavnega moža. —... ker nisi nalogo naredil, tudi kru/i ne dobiš. — Pravilno: Ker nisi naloge naredil, tudi kruha ne dobiš. Jednakih napačnosti je slišati vsak dan, in kakor tu navedeni vzgledi kažejo, se jih nekateri niti v pisanji otresti ne morejo.
b)	V nikalnih stavkih, katerim je dopovedek pomožni glagol nisem, ne biti, stopi tudi osebek v rodilnik tako se bere v Končnik-ovi slovnici.
Proti temu pravilu torej greši oni, ki piše: —... ker ni bilo zborovanje meseca septembra . . . ostane taisti vspored. Pravilno: Ker ni bilo zborovanja . .. ostane isti vspored. —... da ni jedna gospodična učiteljica navzočna ni. Pravilno: da ni jedne gospodičine učiteljice navzočne ni bilo.
Glagol nisem, ne biti v tem slučaji prav za prav ni pomožnik, ampak je samostojen, sam zase, ter zaznamuje nebitnost ali v trdilnem reku bitnost (exi-stieren). V nekaterih slučajih pa bi človek skorej dvomil na istinitosti pravila pod b) ali pa misliti bi se dalo, da pripušča kako izjemo ali celo, da ste v nekaterih slučajih obe obliki z rodilnikom in imenovalnikom rabljivi, zopet v drugih sostavah pa se celo imeno-valuik lepše sliši od rodilnika. V pojasnilo nekaj vzgledov. — Ali si bil včeraj v šoli? Nisem bil. Ta odgovor je napačen po pravilu pod b). Vendar pa se pogosto sliši. Nisem bil se rabi skorej tolikokrat, če ne večkrat, kot pravilni: Mene (me) ni bilo. Je-li bil tvoj brat pri (v) vojakih? To bi bil jedin in navaden odgovor. Po navedenem pravilu pa bi bilo reči: Mojer/a brata ni bilo nikoli pri vojakih. V tem slučaji pa imenovalnik bolj ugaja posluhu, nego rodilnik.
13. O rabi jednozložnib besedic, ki nimajo nikakoršnega naglasa.
Te besedice so, pomožni glagol po vseh osebah: sem, si, je, sva, sve, sta, ste, smo, ste, so, bom, boš, bo; potem krajše oblike osebnega zaimka: me, te, se, mi, ti, si, ga, mu jo, jih, je, jim, nam, vam, nas, vas i. dr. Breznaglasnice (naslonjenke, enklitike) navadno ne začenjajo stavka; opomniti pa je da glagol sem biti nima pomožnikovega značaja kadar stoji sam za-se, če zaznamuje bitnost, eksistenci jo. N. pr.: Je nekdo, ki vodi usodo človeško. »Enklitike" smejo začenjati stavek tudi takrat, kadar so z vpra-šalnim li v zvezi. N. pr. Si-li sam prišel? Pa tudi niso vse jednako tehtne, za to ni vse jedno, kam se katera v stavku postavi.
Če so »enklitike" tako razpostavljene v stavku kakor v naslednjih slučajih, žalijo posluh. —■.. . okraj, učiteljski konferenciji bo se namreč predložilo. — Pravilno: okraj, učiteljski konferenciji sc bo predložilo. —... omeniti še mi je. — Prav. omeniti mi je še. —. . . po takem pouku bi se še naj tudi ogrevalo srce. — Prav.: naj bi se še tudi. —... pri tej priliki poskušale bodo se po odredbi. — Prav.: se bodo —. —... lansko leto je nas sicer nek tovariš ... prosil. Prav.: nas je sicer prosil nek —. —... priprava pa še ima. — Prav: pa ima še —. —... ko še mu rana ni zacelila. — Prav.: ko mu še rana—. —... Tako bo sc nam zgodilo. — Prav.: Tako se nam bo zgodilo. —.. . Čudno mi se zdi, zakaj. — Prav: Čudno se mi zdi. —... Jednakih in sličnih malenkosti, bi se dalo še več navesti, pa naj zadoščajo te. O tem predmetu je vže pred več leti obširno razpravljal g. B. Pernišek v »Slov. Učitelji" štev. 11. od 5. junija 1875.
14. Glagoli: inoram, morem, znam in vem.
Ne le, da se v vsakdanjem govoru po obliki res prav podobna, a po pomenu jako različna glagola moram — morati, miissen in morem moči (moreti po Janežič-u) konnen,
pogosto zamenjavata, temuč tudi v pisavi se nahajajo taki pogreški. —. . . v torek ne moreni priti, morem iti v Celje. — Prav: v torek ne mbrem priti, - moram iti v Celje. Pogosto se sliši tudi znamenjavanje glagalov morem in znam; to pa znamenjavajo največ taki nemščino govoreči, katerim slovenščina sploh ne teče gladko. —. . . ne znam ugrizniti, me zob boli. — Ali bo krojač napravil obleko do sobote. Ne zna narediti, ker je bolan. — Prav.: ne morem ugrizniti, me zob boli. Krojač 110 more obleke narediti, ker je bolan. Znam in vem sta precej različnega pomena, vendar se čcstokrat zamenjavata. Znati se stavi takrat, kadar je v nekaki zvezi z glagolom učiti se ali ne učiti se, ali vaditi, truditi se ali se vsaj na to dejanje sklepati ali ozirati more; če pa se dejanje ne more speljati kot posledica kakega učenja ali ne učenja vaje, se pa stavi vem, ne pa znam. —... Kako dobro je bilo, da so otroci znali kraj, kamor veter ni mogel za njimi. — Prav.: Kako dobro je bilo, da so otroci vedeli (vedli) za kraj, kamor veter ni mogel. —. . . dobro je znal, da soseda ni bilo doma, zato je. — Prav.: Dobro je vedel, da soseda ni bilo doma, zato jo —. —.. . do včeraj nismo nič znali o tej velikej nesreči. •— Prav.: Do včeraj nismo nič vedeli (vedli) o tej velikej nesreči. Hrvatom in morda prebivalcem ob hrvatskej meji dobro rabi ta način reka, slovensko uho pa se mu upira.
15. Vikanje, onikanje in tikanje.
Da Slovenec spoštljive osebe, katere hoče počastiti, ali odrasle ljudi, katerih ne pozna, viče, to je: ogovarja jih v drugi množinski osebi, to je vže v obče znano in tudi večinoma v navadi; le nekateri se še vedno in dosledno upirajo temu pravilu. Posebno trgovci radi oničejo kmetsko ljudstvo, katero je le koliko ličneje oblečeno. No, pa mlajši kmetje in kmetice takšno hlinibo v puhle besede povito takoj spoznajo in pozneje občudujejo duševno — revščino takšnih gospodov in gospej.
Slovenski narod, posebno priprosti kmetski narod v svojem delovanji, v svojih šegah in navadah ni posebno prijazen raznim novošegnim novotarstvom. On viče osebe, katere čisla ali ne pozna. So pa nekateri stanovi, posamezne osebe, katerim pripada, rekel bi, virilna pravica vikanja: očeta, mater, strica, teto, gospoda, gospo Slovenec viče in tudi takrat, če je nedoločno „ kateri". Mati so sinu, otroku, hlapcu rekli; ne pa mati je rekla, oče je pričel, učitelj je pripovedoval itd. Ce pa se govori ali piše določno ravno o tem očetu, gospodu, o materi, gospej, se pa žali čut posebno slovenskega priprostega ljudstva po deželi. Po mestih ali v njih obližji kakor tudi pri večih tovarnah itd. je vže ta narodna lastnina močno oslabela. V mislih imam tu največ otroke govoreče o svojih stariših, posle govoreče ali pišoče o svojih gospodarjih, sploh podložne o njihovih predpostavljenih.
Iz lastne skušnje pa vem, da ljudstvo, vsaj pri nas, nič kaj ne zaupa spisom in listom, ki so sicer namenjeni mladini in jih otroci na dom dobivajo 11. pr. iz šolske bukvarnice, tam, kjer se omenjene osebe in če tudi v tretji osebi tičejo. Pravijo, da se ugled, spoštovanje do starišev in drugih odličnih oseb izpodkopavn, če se n. pr. bere: —. . .. moja mati me je poslala. —. . . . tvoj oče mi je naročil. —. . . . naš učitelj je rekel. — Jeden stan pa se vendar dosledno viče —.
16. Pretirano novotarjenje.
Nekaterim ^pisateljem" se posebno vrlo zdi, če spravijo kak nov izraz ali tudi le kako menj navadno obliko med svet, a spoznavši svoje nepremišljeno ravnanje, ali pa tudi samo le zato, ker se jim vpeljan izraz zdi premalo „gosposk", prenavaden, poiščejo si spet kaj „ novega". Če je takšno ravnanje razvijanju jezika v korist ali njegov napredek morda cclo ovira, naj sodi vsak sam. Izmed več slučajev omenjam le one .tovarne", v
kateri se krstna imena tako pridno prelivajo. N. pr. v starejših bukvah, v Novicah beremo še: Frone, pozneje (in velika večina še tudi zdaj) pisali so Franc, pa tudi to pisavo so hoteli podomačiti v France, drugim pa se je vse to zdelo prenavadno, zato so se z veliko doslednostjo popri jeli pisave Franjo. V nekoliko letih pa se jim zopet ta pisava ni več dopadla, pa so jo prMili v Fran. V novejšem času pa so še le v „Pratki" našli med drugimi imeni svetnikov in svetnic tudi ime sv. Frančišek. No, zdaj pa pišejo tako, kakor „kmetske pratke" pišejo vže toliko let.
17. Vprašalnika kaj in koga.
V vsakdanjem občevanji se navadno prav malo ali pa celo nič ne ozira na različnost in pravilno rabo teli dveh vprašalnih zaimkov. S koga se vprašuje jedino le po osebah, po rečeh pa s kaj. — Govori pa se skorej splošno za vse slučaje koga, posebno Ljubljančani. —. . . koga je pa rekel? — Prav.: kaj je pa rekel. —.. . koga ste pa danes kuhali? — Prav.: kaj ste danes kuhali. —.... no koga ste pa kaj kupili? — Prav.: kaj ste kaj kupili, i. dr.
S tem končam svojo razpravo, ter le še opozarjam na nekatere pomote v I. delu te razprave, katere pa si itak vže vsak čitatelj sam lahko popravi: Str. 116 —... in nekateri časopisi se te primeri — prav.: primesi. Str. 117 -... tudi rabimo glagola
— prav.: glagol. Pod 7 manjkate dve vejici —..... to se najde — prav.: to se ne
najde. V naslednjem odstavku. —..... da so se zbrali — prav.: da so se zbrali in
skupej.
—--©$£>—--
Psihologično-metodična utrditev učne slike „Iznajdba
knjigotiskarstva."
Spisal Gabrijel M aj c e n.
(Dalje.)
Abstraktno ima nadalje najti učenec sam; sicer mu to ne dela nikake težave, abstraktno odpade, liki dozorel sad, samo, ako je zanj pravi čas; ako pa je še prezgodaj, je itak treba z odmišljanjem čakati. Med tem ko naziranje traja delj časa, zvrši se odmišljanjc v nekoliko trenutkih. V svrho primerjanja otroci naj donašajo iz učne tvarine in vsakdanje skušnje; ne premalo, da je odmišljano dovolj jasno in krepko, a tudi ne preveč, da se more i/.riti do nadvlade. Ker učenci smoter poznajo, ozirali se bodo le na tako, kar ima v sebi kaj ž njim jeduakovrstnega. To le postane po primerjanji v zavesti vedno bolj živo in močno, med tem ko drugo v istej meri oslabi; do konca tega opravka dvigne se skupno do absolutnega samovladarstva, in to le je abstraktum. Pri tem opomnim, da ni treba, da obsega abstraktum vsikdar le bistvene znake oziroma najvažnejše dele duševnega nazora. Le pri jednakovrstnih rečeh je bistveni in skupni znak jeden in isti. Zatorej more učenec tudi v oddelku, ki je v pripovedki manje važnosti, najti zrno, katero mu je v etičnem o žiru velike vrednosti. V šoli odmišlja se namreč to, kar je učencu potrebno in kar učenec shvata, ne pa, kar je absolutno menda važneje. Zdelo se mi je potrebno, to določno povedati, ker se v knjigah navadno le govori o ^bistvenih in nebistvenih" znakih. Odmišljano se naposled pravilno izreče in utrdi. Ono, kar je med primerjanjem stopilo v pozadje, se od odinišljanega ni popolnoma odločilo, in tako je tudi prav, sicer učenec pota od abstraktnega do konkretnega nazaj ne najde, to je, on ne more tega, kar je spoznal, uporabljati. Na tak način je pouk v istini praktičen, ker učenca sposobi, da razne pojave v življenji splošnemu zakonu sigurno podreja.
Odmišljanje je dovršeno in ob jednem učitelja naložena nova skrb, namreč skrb, kako si učenec odmišljano naj prisvoji. Učenec shranjuje v sebi vže več odmišljane snovi in s to le je treba novo združiti. Tudi ta družitev vrši se vsled apercepcije. Novina dobi v starini odločeno mesto, (od tega za drugi del premišljevanja ime »sestavljanje"); sorodno se spaja, nasprotno loči — apercepcijski proces je fredno isti. Jezikovna oblika, v kateri se novina starini vtelesi, mora biti dobro uraljiva, značilna, jedrnata in prijetna. Najbolje služijo v to svrho pregovori, reki in dobri stihi. Ti se imajo v spominu utrditi. *) Sčasoma bi se pa ta duševna sila preobložila in bi obnemagala; tudi pregledati ne more učenec odmišljane snovi lahko, kadar se je je vže več nabralo, ako jo mora držati v spominu. Temu se opomore tako, da se pregovor, rek ali stih zabeleži v posebno knjigo in poleg njega kratko naznači dotični nazor, n. pr.: »Kar koli delaš, delaj previdno, pa glej na izid!" — Nar. preg. — (Gutenberg, Rudolf Habsburški. — —) Ako se je ta pregovor razvil vže poprej kedaj, pristavi se le »Gutenberg". Da sledi vsakratnemu primerjanju in odmišljanju takoj dotično sestavljanje, torej tudi dotični pregovor, rek ali stih, mislim, ni treba posebej povedati. Red je torej ta-le: Primerjanje in odmišljanje a a; sestavljanje n a. Primerjanje in odmišljanje b a; sestavljanje b j3 itd.
Tako je učenec do odmisljanega dospel in to uvrstil sam in zavedno. Vendar ga je učitelj vodil. V prihodnosti bode pa moral vse opravljati sam. Za to se usposobi le po mnogoterih vajah. Pri teli je treba, da smoter gleda jasno, da pot do abstraktnega hodi zavedno, da ga na konci pregleda in zvezo med odmišljanim in njegovim stvarnim po-zadjem si predoči. Da bo to le mogoče, naj je pot kratka, a ne dolga vrsta umetno sestavljenih sklepov. Kdor skrbi za to, da so učenci samotvorni, bode najprej pravo zadel.
Učenec si je tvarino pojenino prilastil. Praša se, ali je sedaj učni proces dokončan. To prašanje stavim, ker se dandanes prečesto pouk do te stopnje doganja, (včasi se mu še pridene nekoliko vaj), zunaj šole pa se toži, da se učenci tiče mnogovrstnih reči, a učenega ne znajo uporabljati. V prvi vrsti je temu krivo to, da je učnega gradiva, kojega bi učitelj v jednem letu naj predelal, preveč; vsled tega mu manjka časa za uporabljanje. Nujno je treba, da se učni načrti v tem oziru prestrojijo. Drugo pa je, da učitelj uporabljanje opušča, bodi-si da ga pozabi, kar se tim ložje zgodi, ker ima vsled gori navedenega vzroka zanj le malo priložnosti, bodi-si, da ga premalo ceni. To le je zapisati na rovaš Herbart-ovi pedagogiki, katere se je učil; uporabljanje je jedna mnogih ran te pedagogike.
Vzgojitelju je dolžnost, podajati gojencu priliko, da more prestavljati svoje teženje v dejanje. Tako zahteva tudi Herbart in po pravici. In sicer deluje njegov gojenec najprej v domišljiji, potem v istini. Tudi to ni napačno; gotovo je dobro, ako se pred dejanjem pretehtajo sredstva in pota, da se tem bolje ve, kako se smoter doseže.
Toda Herbartu in jegovim učencem je domišljeno dejanje tolike važnosti, da resnično skoraj pozabijo. Ziller piše: »Prednost domišljenega dejanja pred istinitim leži v tem, da se pri unem more mnogo bolje in temeljiteje preudarjati, in vsled tega iz njega mnogo sigurneje izvajati pravo dejanje, katero potem tudi značaju vtisne prave poteze".**) To-le pa ni,več prav in sicer iz dveh razlogov. Prvič gre resničnemu dejanju gotovo prednost pred domišljenim. V vodi se učiš plavati. In Nemec pravi: »Uebung macht den Meister", ne pa preudarjanje. A da me nikdo krivo ne ume, pravim, da je tudi pre-udarjanje potrebno in domišljanje dejanja prav koristno. (V teoretičnem delu.) Drugič
*) Rilckert:	Begriffen hast du, docli damit ist's niclit getliau,
Nun lern es auch, dann erst gehort es ganz dir an.
Das reeht Begriffene ist loiclit zu lernen nun;
Docli lernen musst du es, sonst kannst du es niclit tiran.
**) »Vorlesungen flber allgemeine Piidagogik". Stran 325.
pa Ziller zato nima prav, ker pri nravnem odločen j i in dejanji ni težko to, da se ve, kako in kaj, ampak da se sebični interesi in želje premagajo, da človek premaga samega sebe. Ziller ni mogel drugače govoriti ko je, da se ni izneveril svojemu principu, rekši principu svojega mojstra Herbarta, po katerem se opira vse duševno življenje le na mehanizem predstavljanja. Toda mislim, da ni tako težko uvideti, da gonilna moč ni ono, po čemur se naj nravno dejanje uravna, — oboje imenuje omislijo (Vorstellungs-masse) — ne more biti jedno in isto,*) ampak ste dve različni stvari, kakor tudi novejši dušeslovci, strinjajoč se z najstarejšimi, uče. Nam, ki hočemo, da učenec to, kar je za resnično, lepo in dobro vže spoznal, uporablja, je treba vedeti, kaj je v to svrho bistveno. »Ker je nravnemu hotenju in dejanju pogoj nekaka krepkost volje, vsled katere se duša vkljub vsem oviram in skušnjavam dobrega more držati, ima vzgoja skrbeti pred vsem za izobražanje in jačenje te k rep kost i volje (neposredno izobraževanje volje). Gledati pa ima tudi na to, da se da volji otrokovi smoter in mer, da se volja na dobro nagiblje, in da se v to svrho vsi nagoni, ki merijo na dobro, razvijajo, vsi nasprotni pa zaduševajo (posredno izobraževanje volje)." (Ostennnnn.)
Kako se krepkost volje izobražuje in jači ? Le po vaji, to je, da volja opet in opet deluje. Kakor pa se ti ukrepi roka le po takem kretanji, katero zahteva moč in trud, tako se more po opetovanem se odločevanji in dejanji krepkost volje povišati le takrat, ako je bilo odločiti se in storiti težko, ako je bilo treba premagati ovire in skušnjave. Le v boji se jači krepkost volje, in v tak boj dušo otrokovo postavljati, je vzgojitelju dolžnost. »Željo zatajevati, kadar je pamet ne odobruje, to je začetek vsej čednosti. Ta moč pridobi se le po navadi, katera ne dela težave, ako se je zgodaj jela vaditi. Zatajevanje in premagovanje samega sebe mora se torej začeti rano vaditi". (John Locke). Tudi vsako resno, trndapolno delo krepi voljo. Zategadelj mora tudi pouk od učenca zahtevati neko mero resnega, trajnega duševnega napora. Filantropen pouk, kakoršen je sedaj pri nas v modi, v omenjeno svrho ne služi. Mnogo se lahko učimo od Angležev.
Vzgoja pa nima volje otrokove le jačiti; ako bi ostalo pri tem, obračal bi jo človek prej ko slej v zlo. Vzgoja mora volji tudi dati cilj in mer, in jo na dobro nagibati. Doseže to po nekoliko posilnem navajanji in strahu pred zapovedjo in po prostejem vzgo-jivnem dejstvovanji, katero otroka pripravi do tega, da dobro stori prostovoljno. Pred vsem pa si, učitelj, globoko vtisni v srce besede Platonove: »Čednost da se učiti le po čednosti, tako da njen živi pojav vzbudi ljubezen in posnemanje".	(Konec sledi.)
*) Herbart: „Wir verlangen eine grosse, ruhende Gedankenmasse als Macht des Sittlichen im Menschen". (X. 139). Ziller: „Auf solehe Weise mttssen starke, wohlverbundene und bleibende Vorstelbjngs-massen ausgebildet werden, wenn aus dem Unterrieht niclit blofi ein Wissen, sondern zugleich ein Wollen
hervorgehen soli". (»Vorlesungen ilber allgemeine PSdagogik").
--
Nekoliko besedij o premembi naših „Beril".
m.
Skoraj neverjetno je, kako čudne in napačne nazore imajo še dandanes nekateri o uravnavi in sestavi Ijudsko-šolskih knjig, osobito pa glede na »Berila" ali »Čitanke".
Tako n. pr. v 5. štev. letošnjega »Ljublj. Zvona" piše ocenjcvatclj dr. Šket-ove »Slov. Čitanke za 2. razred srednjih šol" o nekaterih nedovršenih pesniških izdelkih od besede do besede: »To so pesmi nedovršene po vsebini in obliki in bi največ sodile v ljudsko-šolsko knjigo, ako jih — kar bi bilo seveda najbolje — popolnoma ne zavržemo".
Da se pesem, ki nima pravega jedra in je tudi glede na obliko nedovršena, zavrže, v tem se popolnoma strinjamo; nikakar pa nam noče iti v glavo, zakaj bi se morali dotični izdelki sprejemati v ljudsko-šolsko knjigo. V ljudsko-šolski knjigi naj najdejo prostor le duševni proizvodi, ki so jedroviti, lepi (t. j. blažilne vsebine) brez stvarnih in jezikoslovnih pogreškov ter prikladni razumu učenčevemu. To zlato pravilo — koje so izrekli najbolj izkušeni in veljavni pedagogi — bi naj bilo pri sestavljanji sličnib knjig vedno merodajno. Sicer pa je jasno kakor beli dan, da morejo le vzorni sestavki (po vsebini in obliki) vzbujati v otroških srcih ljubezen do materinščine; le na podlagi vzornih sestavkov se navadijo otroci pravilnega, čistega in točnega jezika — le vzorni sestavki pospešujejo slovnico, pravopis in slog v spisji. Kaj hočemo torej v ljudski šoli s književnimi proizvodi, ki so po vsebini in obliki ne dovršeni?
Kar se pa tiče srednješolske Čitanke — ki je ob jednem tudi slovstvena knjiga srednješolčeva — meni nekaj pedagogov, da je celo umestno, da obsegajo nekoliko po vsebini in obliki manj vrednih pesniških ali prozaičnih sestavkov. V srednji šoli se razlaga slovstvena zgodovina in pri tem se lahko dijaku na vzgledih pokaže, (če se primerjajo dovršeni sestavki Čitanke z manj popolnimi) kako je ta ali oni književnik napredoval in se učil, da si je pridobil polagoma častno mesto v književni zgodovini.
V ljudski šoli pa ne moreš in tudi ne smeš povedati učencu, da se nahajajo v njegovi knjigi spisi, ki niso takšni, kakoršni bi morali biti. Učenec ljudske šole ne sme o popolnosti svoje šolske knjige nikdar dvomiti.
A zavozil sem nekoliko v stran: hotel sem le reči, da se zelo moti oni, ki misli, da je za ljudsko-šolsko knjigo vsaka nezrela književna poskušnja vže dobra dovolj; če kje, mora gotovo v knjigah te vrste biti vsaka beseda [na svojem mestu t. j. v posameznih sestavkih vse na tanko zbrušeno kakor dijamant. Le tedaj je šolska knjiga (seveda v rokah spretnega učitelja) tudi v resnici to, kar jo nekateri imenujejo — najdražji biser učitelju in učencu, prav blagoslov za šolo.
Odprimo sedaj III. Berilo ter si oglejmo ondi nahajajoče se etične sestavke. 1. spis »Molitev". Lepa in blaga je misel, postavljati »Berilom" na prvo mesto molitve; saj moramo z Bogom začeti vsako delo, ako hočemo, jda bode dober tek imelo. Lepa, pri-prosta. in lahko umljiva molitvica v vezani besedi je torej najlepši in najboljši uvod vsakemu »Berilu". Kdo ne ve, s kako ljubkimi in doumnimi vrsticami se začenjajo navadno nemške ljudsko-šolske čitanke! Zal pa, da tega ne moremo reči tudi o naših slov. berilih; tu priobčene »Molitve" (2. in 3. Berilo) niso take, kakoršni bi naj bili sestavki te vrste, ako hočemo, da napravijo povoljen vtis na otroka. Glavni nedostatek reeenih berilnih sestavkov pa je, da so za otroke premalo umljivi, torej pretežki. Da pa podkrepimo kolikor toliko to svojo trditev, ogledati si hočemo najpoprej »Molitev" v II. Berilu. (Čest. bralci mi naj blagovoljno oprostijo, da segam zopet nazaj v 2. Berilo, o katerem sem vže zadnjič svoje mnenje izrekel.)
»Oče z nami bodi. — Kaži pravi pot, — Ki do sreče vodi. — Ti nam daj kreposti,
—	Da, kar sklene um, — V djanji naš pogum. — Skaže brez slabosti". Zares lepe in pomenljive so te besede, čeprav jih S. Jenko ni pisal niti za šolsko »Berilo", niti za otroke sploh, ker vsakdo ve, da so te vrstice le odlomek obširnejše Jenk-ove Molitve: »Ti, ki si ustvaril — Nas ko listija trave, — Pol svetu podaril — Sinom majke Slave,
—	čuj nas, večni Bog! — Tvoji smo sinovi. — Dela blagoslovi. — Naših slabih rok.
—	Vsmili se sirot. — Oče z nami" itd. Jenko je imel kot pesnik le jedno misel in željo: da bi bilo slovanstvo srečno, mogočno, _ in slavno. Ta pesem je torej izraz jegovega narodnega mišljenja jegovega gorečega slovanskega rodoljubja. A tu mi poreče kdo: kaj zato, saj so se one za ljudsko šolo neprimerne vrstice v pesmi izpustile in sestavek sedaj združen z drugimi spisi kolikor toliko vendar-lc pomaga zvrševati namen našega berila. Na to mi je odvrniti: čemu sprejemati v šolsko knjigo sestavke, ki so po vsebini ali pa po obliki premalo prikladni pojmljivosti učenčevi, osobito pa, če si lahko pomagamo s primernejšimi?
»Ti nam daj kreposti. Da kar sklene mu" itd. to so besede, ki se težko razložijo otrokom 3. šolskega leta.
Kaj primerna bi bila namesto Jenko-ve pesmice v 2. Berilu ta-le Molitev: Bog, ozri se na nas milo	Daj nam vedno vrlim biti,
Naše vsliši Ti prošnje	Vedno za Teboj hoditi,
Blagoslova daj obilo,	Bog, ozri na nas se milo,
Da lepo učimo se;	Naše vsliši Ti prošnje.
To so besede, katere umejo otroci brez vsakega razlaganja učiteljevega, in v tako priprosti obliki bi naj bile pisane vse »Molitve", ki imajo kot »uvod" prostor v naših berilih. — V III. berilu je priobčena Umek-ova Molitev". Pri tej pesmi moramo grajati zopet to, kar smo grajali pri 1. spisu v II. Berilu. Sestavek je za otroke (pa tudi v obče) premalo umljiv — misli v njem premalo jasne. Odkritosrčno rečem: nobedna pesem mi pri obravnavi ni delala toliko težkoč kakor ravno ta molitev. Človek bi mislil na prvi pogled, daje to kaka splošna molitev, a temu ni tako. Besede: »Duh vedri se, srce se mi širi — Primite se roke pridno dela. — Da na večer duša bo vesela" — ti povedo, da je molil Umek to molitev zjutraj. A kaj hoče pesnik s prvo vrstico 2. kitice: »S hladnim mrakom spanje udom bega?" Meuda je hotel reči, da lega spanje udom z jutranjim svitom. Zjutraj ni mraka. Isti pesnik pravi v svoji večerni molitvi (3. Berilo str. 42). Z mrakom se mi bliža mirno spanje. To je vsaj nekaj naravnega in narodnega, kar o besedah: S hladnim mrakom spanje udom bega (bega, begati — malo običen glagol) ne moremo reči.
Sploh pa: Čitaj, dragi tovariš, dotično pesem in gotovo mi bodeš pritegnil, da je za šolsko knjigo neprimerna.
Nadomesti se naj torej s kako drugo — boljšo, saj sodržuje idejo, koja je navdajala IJmek-a, ko je zlagal rečeno »Molitev" tudi 44. spis (istega pesnika). »Večerna molitev", ki je povsem priprostejša in prikladnejša otroškemu zorokrogu.
Pesem, s katero bi se lahko Umek-ova »Molitev" nadomestila, bila bi po našem mnenji »Sveta modrost" (Slomšek, Zbrani spisi I. str. 27.)
Ni na svetu boljš'ga blaga, Ni nobena stvar tak draga, Kakor sveta je modrost! Ona mladih dnij lepota, Ona starih dnij dragota, Njo, oskrbi si mladost itd.
ali pa »Vesela pridnost" (Slomšek-ovi spisi I., str. 29.)
1. Hvala Bogu, da živimo!	2. Zgodaj ptički žvrgolijo,
Bog nam ljubo zdravje da.	Hvalo stvarniku dajat;
Šole se razveselimo:	Pridne b'čelice letijo
Šola hod' pozdravljena!	Si po rožah strdi brat.
Pridni biti — se učiti	Tudi mravlja — si pripravlja,
Skrbno vselej hočemo,	Se za zimo oskrbi,
To veselje naše bo !	Pridnim biti nas uči.
3. Sveti duh, ti nas razsveti Iti nam pravo pamet daj! Božjih naukov se prijeti, Greha pa varvati naj! K božji časti — daj nam rasti, V nauku ino v čednosti : To nas v šoli veseli.
2.	spis »Jutranje solnce" .. Kjer solnčice rumeno tak lepo vzhaja vže. Naši jezičarji trdijo, da so oblike »sonlnčice", vinčice itd. krive in da je pravilno pisati: solnčece, vinčece itd. A popravljanje takih in sličnih besed ni baš lahka stvar — v pesmih namreč zavoljo rime, katera se ne da in tudi ne sme kar najedenkrat prenarediti. Tudi v tej pesmi najdeš: solnčice — ptičice. Ptičece ne moremo reči, da bi se potem ta beseda vjemala z besedo solnčece; tu torej ne kaže drugega kakor obliko »solnčice" še dalje rabiti (tudi prosti narod govori: solnčice) ali pa če hočemo zelo strogi biti — dotično pesem zavreči.
V zadnji kitici te pesmi se naj oblika »ljubeznjiv" popravi po načinu, ki smo ga v zadnji štev. »Popotnik-a" označili.
»Ki lepo solnce, tebe znal je 'z nič storit". Ta vrstica bi se lepše glasila: Ki, lepo < solnce, tebe je znal iz nič storit! Sicer pa oblika te pesmi ni baš vzorna, in ko bi sc radi svoje pri prostosti otrokom tako zelo ne omilila, nasvetovali bi, da se v bodoči izdaji z boljšo nadomesti.
3.	spis »Postreži j i vi deček". Namesto besede »staršev" se naj v bodoče glasi »starišev" ali pa »roditeljev" ker ste ti obliki v naši pisni slovenščini sedaj obče v rabi. Tudi v 2. in 3. Berilu najdeš obliko »star/ši". V 4. vrsti od zgoraj — kako se mora človek obnašati, da .... bi se lepše glasilo: kako se naj človek vede, da ga bodo vsi pametni ljudje radi imeli.
4.	spis „Dobro obrneni denar" ... jn Jiin je prepustil", da so ga smeli (5. vrsta od zgoraj) namesto „prepustil" je dovolj samo „pustil". V 8. vrsti čitamo „... svoj rojstven dan" v "4. spisu (8. vrsta) pa „ svoj i rojstvom dan".
„Za osem dni ji]i je vprašal" boljše: Čez osem dni itd.
5.	spis „Otročja hvaležnost". „Da vidite, daje to moja resnična volja, vam pošljem .... boljše „ ... . volja, pošljem Vam tukaj . . . ."
Kako to, da Milica ne ve, da se pišejo osebni zaimki 2, osebe v pismih z veliko začetnico. Deklica piše v listu te besede dosledno z majhno začetno črko; vam pošljem, mašili rok •— prosim vas.
12. spis „Strgan rokav" je prestava Tschokkc-jeve povesti „Das Locli im Aermel". V izvirniku so glavne osebe povesti Albreclit, potem trgovec (brez imena) in njegov stričnik Konrad. V prevodu pa: Dragotin, gospod Jelkar (nam bi bolj ugajalo, ako bi se takoj v začetku — kakor je to tudi v izvirniku — povedalo,' da je bil gosp. Jelkar bogat trgovec) in stričnik Tilen. Skoda, da se ni uporabilo namesto manj navadnega imena „ Tilen" kako drugo bolj obično.
14. spis ^Prijateljstvo" nam povsem ne ugaja. Pa prijateljstvo pobožnih. — Raste ko večerna senca. — Da življenja solnce ugasne. Marsikdo je lahko prav pobožen, a iz tega še ne sledi, da ve tudi ceniti pravo prijateljstvo — da se jo in povsod vselej nanj tudi zanesti. Ivaj pa, ko bi se namesto Cegnar-jevega „Prijateljstva" postavila v bodočo izdajo S. Gregorčič-eva „Prijatelj in senca?"
„Prijatelj" senci tvoji je enak, „I£i zvesto za teboj se vije, Dokler ti sreče solnce sije j A ko se pripodi oblak, Ko solnce ti zagrne mrak, Se tudi „senca" tvoja skrije !"
Seveda bi treba bilo pri obravnavi teh vrstic otrokom povedati, da pesnik primerja senci slabega, hinavskega prijatelja, a ne pravega, ki je zlata vreden. — Če se sprejme ta pesem v prihodnjo izdajo, nasvetoval bi, da se med izreki (39. spis) izpustite obe Jarnik-ovi o prijateljstvu govoreči kitici. „Dokler sreča ti cveti. — Boš prijatelov dosti štel" itd. in „ Prijatelje spoznati. — Nesreča te uči. — Ker v sreči ne znaš brati. — Kaj v družniku tiči". Vse to je dovolj jasno in točno povedano v pesmi ^Prijatelj in senca".
16. spis „Božja volja". Nekega zelo ubožnega in bolnega človeka sosed vpraša
.... naj se glasi: Nekega ..... človeka vpraša sosed, kako itd. V stavku 5. vrste
od spodaj je jeden Je" odveč, naj se torej glasi: Tako je govoril zadovoljni ubožec ter zapel Bogu zahvalno pesem.
19. spis „Čudna skrinjica" V2. vrsti tega spisa najdeš stavek: Poda se zatorej v log staremu puščavniku svojih nadlog tožit in mu reče .... Oblika „podati se, podam se" grda je nemčizma, trdijo naši jezičarji.*) Dotični stavek bi se torej glasil boljše: Ide torej v log staremu puščavniku tožit svojih nadlog .... Za „podati se" imamo namreč mnogo slov. izrazov, n. pr. iti, napotiti se, odpraviti se na pot, spraviti se na pot.
V obče pa smo v tem spisu opazili, da so v posameznih stavkih glagoli preveč potisnem na konec. Prav je torej: „To skrinjico morate nositi vse leto trikrat po noči in trikrat po dnevi po kuhinji" itd. — Nadalje: Ko je prvi dan se skrinjico v klet šla, sreča hlapca, ki je ročko vina skrivaj nesel — namesto. Ko je šla prvi dan se skrinjico v klet, sreča hlapca, ki je nesel skrivaj ročko vina. Kadar je po hlevih hodila, namesto kadar je hodila po hlevih.
21. spis .Nenavadna pravda". V 1. vrsti od spodaj najdemo besedo ,, menih", med tem ko čitamo v 207. spisu (9. vrsta od zgoraj) da stoji prestrašen „mnih" pred to čudno prikaznijo. Torej: ali menih ali redovnik?
3;5. spis „Zabi" je basen, ki bi se naj po našem mnenju izpustila in z drugo nadomestila. Nauk: Pri vsem kar storiš, misli na konec in ne obupaj, če te tudi sila tare" se nam v tej povesti premalo jasno predočuje. Pod basnijo je podpisan Fr. Jeriša. Zato pa še ta basen ni izvirna, ampak posneta je po neki nemški basni. Vsaj jaz sem jo čital nedavno v nemškem „Fabelbuclm" od leta 1839.
*) Prini. „1)0111 in Svet" 1891. str. 80.
Istotako se naj izpusti 37. spis »Mravlja s kobilico", ker je to po vsebini in obliki nedovršena basen. (V „Berilu" je omenjeno, da je vzeta ta basen iz „kr. Cbelice" čeprav bi se bilo lahko odločno reklo, da jo je zložil J. C igle r.) Zavreči pa moramo to basen na vsak način vže radi tega, ker je dotični basnik pozabil, da je glavna lastnost basni med drugim tudi pri rodnost, t, j. načrtani dogodek se mora vjemati ne le sam seboj, ampak tudi z značajem in bistvom stvari j. katere v basni delujejo. Mravlje namreč ne zbirajo za zimo hrane kakor n. pr. bučele, nego one prespe zimo brez vse hrane. Nekaj mravelj pa živi samo po jedno leto.
39.	spis »Izreki". Odlomek Prešern-ovega soneta se naj tu izpusti, ker se nahajajo iste besede itak v 42. spisu (str. 40). V najnovejšem slovstvu imamo mnogo prav lepili izrekov v vezanej besedi, ki bi v »Berilu" prav dobro ustrezali svojemu namenu. Sprejmimo jih v naše šolske knjige!
40.	spis »Skrb in Smrt" je hrvatska narodna legenda, katera bi se lahko nadomestila z drugo slovensko narodno.
V tej legendi se govori o »nebeških" popotnikih, kar pa se nam ne zdi povsem opravičeno, ker se ta legenda ne pripoveduje tako, kakor da bi sv. Peter in Pavel prišla iz nebes ter potem potovala po svetu. Boljše je reči: Božja popotnika ali pa nepoznana popotnika.
Sedaj pa pridemo do 45. spisa »Martin Krpan", o kojem je (kar povzamem iz
II.	štev. »Popotnik-a"), Ptujsko uč. društvo nasvetovalo, da se naj v bodoči izdaji izpusti. Tudi jaz se strinjam s tem nasvetom, vendar pa mi je opomniti, da naj bi se ta berilni sestavek del v 4. Berilo med etične sestavke, kajti »Martin Krpan" je povest, katero —• da govorim s prof. Fr. Levcem (Prim. letošnji »Ljublj. Zvon" str. 17) — z isto naslado bero otroci v ljudski šoli kakor zreli sivolasi možje. V tej povesti najde vsak, česar išče in potrebuje. Kdor se hoče zabavati, Krpana beri, ne bode se mogel nasmejati komičnim prizorom, narodni naivnosti in zdravemu humorju. Kdor si hoče osvojiti pravo posebnost slovenskega pisanja, slov. skladnje, ta ima spet v Krpanu največ gradiva; zakaj Krpan je proizvod, ki druži v sebi vsa svojstva prave klasične dovršenosti.
Vže radi pospeševanja dobrega sloga, kojega ima gojiti več ali manj tudi ljudska šola, bi torej ne pogrešali radi v naših ljudsko-šolskih knjigah »Martin Krpan-a".
Torej: Rečena povest se naj dene v 4. Berilo, a namesto nje sprejme se naj v
III.	Berilo par drugih dobrih etičnih sestavkov, kojih najdemo v 3. Berilu itak premalo, mnogo premajhno število.
47. spis »Noč" naj se izpusti, istotako 121. spis »O mraku". Ti dve pesmi imate po našem mnenji premajhno vrednost za ljudsko šolo. Pri 168. spisu »Hribček" naj se izpusti na koncu opomba »Iz Razlagove pesmarice" ter naj se odločno reče, da je pesem »Narodna".
188. spis »Spartanka" naj se na vsak način zavrže in sicer zavoljo 3. kitice te pesmi, kjer se pravi: »Se Slovenska ne sramuješ. — Ko spartansko mater čuješ? — Kako govoriš pa ti? — Grda, slaba taka mati. — Ki sinovu more djati: — Sin! ujdi in se skrij!" Te besede so za naše slovenske matere razžaljive in čudimo se, da se je v obče ta pesem sprejela v ljudsko-šolska berila. Kje imamo Slovenci tako »grdo, slabo mater", ki bi sinu dejala: Sin, ujdi in se skrij!? Sicer pa — dalje prihodnjič.
A. Kosi — Središče,-
Popravek. V zadnji »Popotnik-ovi" številki se naj na 187. strani (24. vrsta od spodaj) čita namesto : čeprav ima oblika itd. čeprav bi bilo želeti, da bi dobila oblika »vesti se" v našem književnem jeziku vže skoraj občno veljavo.
--------
Društveni vestnik.
Iz ptujskega okraja. 5julija. (Deputacija pri gospodu okrajnem glavarji. — Zborov a n j e). Učiteljstvo ptujskega okr. glavarstva se je danes ob '/a 10. uri našemu iz Ptuja v Maribor odhajajočemu preblagorodnemu gospodu okr. glavarju poklonilo po posebni deputaciji, obstoječi iz gg.:
Robič, Žiher, Kavkler (okraj Ptuj), Košar, Porekar, Sivka (okraj Ormož), Sekirnik in Dreflak (okraj Rogatee). Govornik deputaeije, gosp. nadučitelj Robič, obžaluje prerani odhod gosp. glavarja, kateri je v Ptuji od leta 1887. plodonosno deloval za blagor izročenih mu treh okrajev; zato ga tudi učiteljstvo
ohrani v dobrem spominu. Govornik nadalje izrazi željo, naj bi gosp. glavar našel v Mariboru v vsakem oziru popolno zadovoljnost ter mu izrazi iskreno zahvalo za blagohotno duševno in gmotno pospeševanje vseh šolo in učiteljstvo zadevajočih koristi.
Gosp. glavar, vidno ganjen, se prav prijazno zahvali deputaciji in njenim pooblaščencem za poslovilni polrion in za poslovilne besede, katere ga tembolj veselijo, ker pridejo od učiteljstva, katero hvalevredno deluje v svojem vzvišenim poklicu. Pa tudi šolstvo v ptujskem okr. glavarstvu kaj čvrsto in veselo napreduje, za kar gosp. glavar tudi uči-teljstvu svoje priznanje in pohvalo izreče. Zategadelj pa gosp. glavar obžaluje, da njegovo prizadevanje glede zvišanja učiteljskih plač v ptujskem okr. glavarstvu ni imelo zaželjenega vspeha. Ko še nas gosp. glavar za bodoče delovanje spodbuja, poda vsakemu posameznemu članu deputacije svojo roko s prijaznimi besedami: »Spominjajte se me radi!"
Od gosp. glavarja podali smo se v sosedno pisarno gosp. okr. šolskega nadzornika, ter smo se tukaj ž njim pogovarjali o okr. učit. konfereneiji, katera bo bržčas za vse tri okraje skupna, kar bi nam vsem bilo zelo všeč. —
Imeli smo tudi društveno zborovanje, katerega se je vdeležilo 18 članov.
Gosp. Kavlder nadaljuje svojo poročilo o pre-osnovi slovenskih beril. On nas seznani z naslovi, katere naj bi imela nova berila, nam pokaže tudi podobice, katere naj bi dobila začetnica za vsak glas (črko) in nam našteva pomote, katere se nahajajo v berilih. Ivonečno prebere svojih 12 tez, s katerimi se popolnoma strinjamo. (Glej dopis iz Ptuja str. 215. Uredn.)
II.	V poročilo o pospeševanji telovadbe (let. »Popotnik", štev. 11, str. 176) smo sprejeli še nasvet. g. M. Šalamun-a : »Učiteljem, kateri telovadbo vpešno poučejejo, naj se priznajo primerne nagrade".
III.	Gosp. Zopf prednaša o domovinoslovji. Razložil nam je materijelen in formalen smoter domo-vinoslovja (zemljepis — zgodovina) ter se je oziral danes bolj na zemljepisno stran in posebno povdarjal, k aj naj se učencem podaja, da sestavi domovino-slovje most od nazornega nauka k zemljepisju. Predsednik ga zahvali na njegovem trudu ter ga prosi za nadaljevanje.
IV.	Predsednik Robič poroča o sestavi najimenitnejših naukov o varstvu zdravja za mladino, katerih je sestavil 10. Zbor jih odobri.
Zjedinili smo se tudi o samostalnih nasvetih, katere bomo stavili pri okr. učit. konfereneiji :
a)	Učitelje ljudskih šol naj prezame država v svojo oskrbovanje.
b)	Zaradi prevelike vročine meseca julija in avgusta naj se velike počitnice preložijo v ta dva meseca. —.
Iz Tolminskega okraja. (Vabilo) k občnemu zborovanju »Tolminskega učiteljskega društva" v Tolminu dne 16. julija ob 2. uri popollidne se sledečim vsporedom: 1. Pozdrav in nekoja pojasnila predsednikova. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev treh pregledoval-cev računov. 5. Odsekovo poročilo o računu spominkov umrlima tovarišema. 6. Peticije na razne oblast-nije. 7. Nasveti in predlogi. 8. Volitev novega odbora in predsednika. K obilni vdeležbi uljudno vabi	odbor.

Dopisi in druge vesti.
Dunaj 3. julija. V včerajšnji državnozborski seji nadaljevala se je lmdgetna razprava o učnem ministerstvu in sicer o ljudskih šolah. Izmed naših poslancev prišel je k besedi gospod profesor Robič, ki si je s svojim »deviškim" govorom pridobil vsestransko splošno priznanje. Govoril je zelo mirno in stvarno, da -— odlično; pokazal je, da je temeljit strokovnjak v šolskih zadevah ter da povsem pozna namere narodnih naših nasprotnikov glede na naše šolstvo, katere je tudi nevstrašeno razkrival. Ril pa je zlasti slovenskega učiteljstva iskren zagovornik, na čemur mu ne moremo biti dovolj hvaležni. Upam da priobčite svoječasno cel njegov govor tudi v „Popotnik-u", *) da slovensko učiteljstvo spo-
*) Gotovo to storimo, kakor hitro nam dojde v roke avtentičen tekst govora, kojega smo si vže naročili. Danes pa nas sili čut iskrene hvaležnosti, da izrekamo blagemu zagovorniku v svojem in v imenu vsega slovenskega učiteljstva (mislimo, da nam nihče ne bode — oporekal) prisrčno zahvalo
zna prave svoje prijatelje, med katerimi gotovo zavzema gosp. Robič prvo mesto. Bog nam ga zdravega in čilega ohrani mnogaja leta! ... ski.
Maribor, junija meseca. Na tukajšnjem izobra-ževališči za učitelje vršili so se pismeni zrelostni izpiti od 22. do 25. junija. Kandidatje dobili so ta-le vprašanja:
Iz pedagogike: Die Vaterlandsliebe. Ihre Bedeutung in der Erziehung und ihre Pflege in der Volksschule.
Nemški jezik: 1. Was gibt uns vvohl den sclionsten Frieden, — Als frei am eignen Gliick zu schmieden? (Gothe).
na tehtnih besedah, katere je na odličnem mestu spregovoril v našo obrambo! Ker je sam iz učiteljstva, smo prepričani, da bode tudi v prihodnje — če bode treba — istotako branil našo čast, za kar ga ob jednem ravno tako prisrčno prosimo!
Uredništvo.
2. AVesen und Gliederung der Nebensatze.
Slovenščina: 1. Kdor svojo domovino v resnici ljubi, ne sramuje se materinega jezika, ki domače kraje, po domače oživlja. (Slomšek.)
2. Glagoli I. vrste s posebnim ozirom na V. razred.
Matematika: 1. (x2 — 3 xy + 2/)»z.
2.	Berechne die Oberflaebe eines gleichseitigen Cylinders, welcher den gleiclien Cubikinhalt liat als ein Wttrfel, dessen Seite s = 4dm ist.
3.	In einem Bergwerke betinden sicli 2 Dampf-maschinen; die eine schatft alle 2 Minuten 7hI Wasser aus einer Tiefe von 84m, die andere alle 3 Minuten 10Id aus einer Tiefe von 108m. In welcher Zeit werden beide Mascllinen zosammen 2550M AVasser auf eine Ilohe von 12()m zu bringen im Stande sein?
4.	Berechne den Flacheninha.lt eines Rhom-buses, \venii dessen Seite a — 3'Sdm und ein Winkel 45° betragt.
Ob jednem jt; prišlo k izpitu 9 učit. kandidatinj za ročna dela, katere so dobile te-le pismene naloge:
I z p e.d a g o g i k e: Mit vvelchen Mitteln soli die Arbeitslelirerin die Disziplin erhalten?
Iz računstva: 1. 4327 H. 40 kr. sind zu 5'/ž°/o angelegt; wie viel einf. Zinsen triigt dieses Capital in 12 Jahren V — Ein Kaufmann zabit fiir 45% 1440 ti. und will an je 100 kg 6 H. 48 kr. gevvinnen; wie theuer imiss er das Kilogranun ver-kaufen ? - 3. 4(i:V4 + 25V2 + ti5/8 + 485/,.i
Kandidatinje bile so precej po pismenem izpitu od posebne komisijo tudi ustno izprašane ter je vseh devet izpit dostalo za meščanske šole.
Iz Ptujii. Načela za preosnovo sedanjih slov. tjudsko-šolskih .,Beril" in slovenske »Slovnice" za splošne ljudske šole, katera so soglasno odobrili in sprejeli učitelji ptujskega okraja za letošnjo uradno konferencijo dne 3. avgusta t. 1.*)
1. Glede na kategorije ljudskih šol po Slovenskem in na pojedina šolska leta zadoščajo čve-tere knjige.
Naslov knjigam bodi: a) Začetnica; b) Prva čitanka in slovnica; c) Druge čitanka in slovnica; d) Tretja čitanka in slovnica za splošne ljudske šole.
3.	Sedanja Začetnica loči se od »Prvega berila", postani posebna knjiga, bodi po obliki manjša in tudi cenejša!
4.	Začetnica dohodi podobice!
5.	Vsaki »Čitanki" dodaj se slovniški dodatek!
(i. »Druga" in »Tretja čitanka" imejta po dva
zemljevida! »Druga čitanka" jeden zemljevid Štajar-skega, Kranjskega, Koroškega in Primorskega in jednega avstrijsko-ogerske monarhije. »Tretja Čitanka" zemljevid avstrijsko-ogerske monarhije in Evrope.
*) Primeri poročilo o zborovanji učiteljskega društva v 11. št. let. „ Popotnika" str. 176.
Uredn.
7.	Velike črke v Začetnici imajo se vsaka za-se obravnavati.
8.	Oblike črk pisanih beril v Začetnici, »Prvi-in Drugi čitanki" naj se popolnoma vjemajo z oblikami črk v Začetnici.
9.	Čitanke naj dobe na prvem listu podobo pre-svitlega vladarja kakor sedanje IV. Berilo.
10.	Jezik v posameznih knjigah naj bo primeren dušnemu obzorju in razvoju otrok tako, da bode prevladal kolikor to možno v Začetnici in Prvi čitanki razširjeni stavek, v Drugi čitanki razširjeni stavek ter jednovito pri- in podredje, v Tretji čitanki pa pristna knjižna slovenščina.
11.	Peter Končnik-ova »Slovnica" za občne ljudske šole naj kot posebna knjiga odpade.
12.	Pri ponatisu knjig naj se posamezne besede in stavki ne predelujejo.
13.	Visoke učne uprave dolžnost bodi, skrbeti za to, da si c. kr. zaloga šolskih knjig na Dunaji, za ponatise najine slovenskega korektorja, da se v knjige ne vtihotapijo sitni tiskarski pogreški.
14.	V predelane Čitanke naj se vzprejme nekaj več etičnih beril, narodnih pripovedk in pravljic kakor tudi pripovednega pesniškega gradiva.
15.	Želimo iskreno od srca, da se tega vprašanja poprimejo najboljši in najskušenejši šolniki slovenski, da se v ta namen gosp. sestavljatelj slovenskih ljmlsko-šolskih Čitank posvetuje se znanima strokovnjakoma na tem polji: z g. prof. Levcem v Ljubljani in dr. Sketom v Celovci, da doboino po vsebini in obliki dovršene knjige mladini v korist narodu pa v čast.
Goriško. (R a z n o t e r n o s t i.) V tekočem šolsk. letu ustanovila so se v goriškem šolskem okraji sledeča učiteljska mesta: III. mesta v Dornbergu, Kanalu. Solkanu in v Mirni; II. mesta v Gergarji, Šmarjah in Kalu; mesto potovalnega učitelja za Vrata in gornji Lokovec, Podružnica v Ločniku se slovenskim učnim jezikom in podružnica v Podgori z italijanskim učnim jezikom ; skupaj 10 mest.
Vseh ustanovljenih učiteljskih mest je v tem okraji 107; na 600 prebivalcev, oziroma na 105 za šolo dolžnih otrok, pride jeden razred (učiteljsko mesto).
Po uradnem sporočilu vojaških oblastnij je na celem Primorskem v vojake potrjenih 17'2°/o mladenčev, ki niso hodili v šolo, (ki torej ne znajo ne pisati ne brati); od teh je 114 Istrijanov, 34 Goričanov in 4 iz okolice Tržaške. Ako se pomisli, da je bilo leta 1890. potrjenih v vojake iz Goriškega pri 2000 mladenčev in med temi le 34 neukov; tako je to gotovo ugodno znamenje.
Iz Črnomlja. Letošnja redna okrajna učiteljska konferencija vršila se bode dne 16. julija t. 1. ob 9. uri zjutraj v šolskem poslopji v črnomlji z na-slednim dnevnim redom:
1.	Predsednik otvori konfereneijo in imenuje namestnika.
2.	Volitev dveh zapisnikarjev.
3.	Opazke c. kr. okrajnega šolskega nadzornika pri nadziranji šol.
4.	Določitev in razdelitev učne tvarine iz realij za posame/.ne razrede in oddelke na raznih kategorijah ljudskih šol z ozirom na sedanje učne načrte. Referat izdelal je stalni odbor.
5.	Razgovor o vprašanjih določenih za bodočo deželno učiteljsko konfereneijo.
6.	Poročilo o stanji in blaganji okrajne učit. knjižnice in nasveti za nakup novih knjig.
7.	Volitev knjižničnega odbora.
8.	Določitev učnih knjig za šolsko leto 1891/2.
9.	Volitev stalnega odbora.
10.	Volitev dveh zastopnikov v dež. konfereneijo.
11.	Samostalni nasveti, kateri naj se naznanijo vsaj tri dni pred konfereneijo stalnemu odboru.
(Zrelostno ustno preskušnjo) delalo je na c. kr. mariborski pripravnici za učitelje od 6. do 8. dne julija 19 pripravnikov. Dostalo jih je preskušnjo 13 — Ceh Franc in Horvat Jožef z od-
Razpis natečajev.
štev. 273. Nadučiteljsko mesto.
Na trirazredniei pri sv. Miklavži poleg Ormoža, v IV. plačilnem razredu, je umestiti nad-učiteljska služba.
Prosilci naj vložijo svoje opremljene prošnje z dokazom, da so zmožni poučevanja v slovenskem in nemškem jeziku, da so avstrijski državljani, in da so sposobljeni za subsidaričen pouk katol. veronauka, predpisanem potom do 19. julija t. 1. pri krajnem šolskem svetu pri sv. Miklavžu p o 1 e g O rm o ž a.
Okr. šolski svet Ormož 19. junija 1891. 2—2	Predsednik: Marek s. r.
ši. 24».	Nadučiteljsko mesto.
Na trirazredni ljudski šoli v Braslovčah se umešča z zimskim polletom definitivno nadučiteljsko mesto z dohodki III. plač. razreda in prostim stanovanjem v šolskem poslopji.
Prosilci za to mesto naj svoje redno opremljene prošt\je zlasti tudi z dokazom vsposobljenosti za subsidarični pouk v katol. veronauku in da so avstrijski državljani, vložijo predpisanim potom najkasneje do 20. julija 1891 pri krajnem šolskem svetu v Braslovčah.
Zeli se znanje orglanja. Okr. šolski svet Vranski dne 25. junija 1891.
Predsednik: Dr. Wagner s. r.
št- 78-	Razpis natečaja.
Podučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli v G o m i 1 s k e m se z zimskim polletom umešča podučiteljsko mesto z dohodki po IV. plač. razredu in prostim stanovanjem (1 soba) definitivno ali tudi provizorično.
liko — četiri so p ropal i na dva meseca (dva iz pri-rodopisja, jeden iz matematike in jeden iz slovenščine) dva pa na jedno leto.
Premembe pri učiteljstvu. Gospod Janez Vodo pivec, def. učitelj v Plaveh, imenovan je def. nadučiteljem v Iv a m e n j a h, g. F rane B a j t, def. učitelj v Št. Andrežu pride definitivno v 1'lave; zač. učitelj na Banjšicah, g. Jožef Z o r n je imenovan def. učiteljem v Vipolžah; def. učitelj v Vedrijanu, g. Davorin Cenčič pride v Ločnik, kjer se odpre na novo slovenska šola
Prošnja. „Popotnik-ovega koledarja" za slovenske učitelje za leto 1891 nam skoraj '/t vseh prejemnikov še ni plačalo. Ker vsled tega tudi mi ne moremo poravnati, kar nam še preostaja v tiskarni in pri knjigovezci, da si bi to kaj radi storili, obračamo se tem potom do vseh, katere zadene, z nujno prošnjo, naj se vendar sedaj prej ko prej odzovejo svojej dolžnosti ter nam ne delajo nepotrebnega dela in troškov, kateri bi nam narasli, ako bi jih morali še posebej opominjati. Lepo prosimo!
Upravništvo „Popotnik-ovega koledarja" za 1891. I.
Prosilci in prosilke naj svoje redno opremljene prošnje z dokazom, da so avstrijski državljani, vložijo predpisanim potom najkasneje do 26. julija 1891 pri krajnem šolskem svetu v Gomilskem.
Okr. š. svet Vransko dne 25. junija 1891.
Predsednik: Dr. Wagner s. r.
st. 2B8.	Razpis natečaja.
V	gornjegraškem šolskem okraji se s pričetkom zimskega polleta nameščajo nastopna mesta definitivno ali tudi provizorično.
a)	Na trirazredni ljudski šoli IV. plačil, razreda na llečici podučiteljsko mesto s prostim stanovanjem.
b)	Na dvorazredni ljudski šoli III plač. razreda podučiteljsko mesto s prostim stanovanjem. Prosilci in prosilke naj svoje redno opremljene
prošnje z dokazom, da so avstrijski državljanu, vložijo predpisanim potom do 10. dne avgusta 1891. pri dotičnem šolskem svetu.
Znanje slovenskega jezika je pogoj. Okr. š. svet v Gornjemgradu 30. junija 1891.
Predsednik Dr. Wagner. s. r.
st. 983. Razpis učiteljskih služeb.
V	tem okraju se s tem razpisuje službe poto-tovalnili učiteljev za Srednje-Kombreško, Levpo — Zavrli, Vrata — gor. Lokovec.
Dohodki služeb so III. plač. vrste poleg dež. šolskih postav 10. marcija 1870. in 4. marcija 1879. a zraven še odškodnine za poti prve in tretje službe let 80 gld. in druge službe 100 gld.
Prošnje s postavnimi spričevali sposobnosti je vložiti do (i. avgusta t. 1. V pomanjkanji iz-prašanih prosilcev podelilo se bode tudi začasno. C. kr. okr. š. svet v Gorici 18. junija 1891,
Vsebina. I. Pomen, metoda in tvarina zgodovinskega pouka v ljudski šoli. (IV.) (Iv. Klemenčič.) — II. Čistimo jezik. (Za nagrado.) (II.) — III. Psihologično metodična utrditev učne slike »Iznajdba knjigotiskarstva". (Vil.) (G. Majcen.) — IV. Nekoliko besedij o spremembi naših beril. (III.) (A. Kosi.) — V. Društveni vestnik. — VI. Dopisi in drage vesti. — VII. Natečaji.
Lastnik in založnik: „Zaveza':
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. (Odgov. J. Otorepec.)