List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednoie	
3. številka s	Joliet, Illinois. 34. decembra 1909	Imetnik XIX.
COOK RAZKRINKAN KOT SLEPAR,
Njegove dokaze za odkritje severnega tečaja spoznali učenjaki kot ničeve.
VARAL JE VES UČENI SVET.
Na Danskem, kjer je bil Cook slavljen kot junak, silno ogorčenje.
Kodanj, 21. dec. — Kodanjsko vseučilišče, ki je prvo pripoznalo dr. Frederick A. Cooka kot odkritelja severnega tečaja, je sedaj slovesno izjavilo, da se raziskovalcu severa ni posrečilo, z dokazi potrditi svoje pravice do odkritja, ki so mu donesle toliko časti. Odbor, ki ga je imenovalo vseučilišče, da preišče Cookove zapiske in zaznamke, je predkratkim predložil svoje poročilo konzistoriju vseučilišča, ki je doprinesbe strokovnjakov ■ajskrbneje pregledal in zaključke z vseh stališč pojasnil. Kmalu je bilo doznano, da sta bila odbor in konzisto-rij prav močno razočarana. Konzisto-rij je imel sejo in je izdelal pismeno poročilo v smislu, da namišljena dokazila, katera je Cook predložil v preiskavo, da potrdi svoje pravice, nikakor ne zadoščajo v dokaz, da je Cook dosegel severni tečaj.
Konzistoriju predloženo poročilo odborovo izjavlja, da so Cookovi spisi brez vsake vrednosti, da je njegovo poročilo, predloženo vseučilišču, po vsebini isto, kakršno je objavil “New York Herald” po njegovem povratku od svoje arktične ekspedicije. Iztisi njegovih predloženih zaznamkov ne obsegajo, kakor pravi odbor, nobenih izvirnih preračunitev, nego samo zaključke takih. Potemtakem je odbor spoznal, da Cook ni doprinesel nobenih dokazov za to, da je dosegel severni tečaj.
Kodanj, 21. dec. — Objavljeni izrek vseučilišču kodanjskega v slučaju po dr. Cooku prisvojevanega si odkritja severnega tečaja je povzročil po vsem Danskem veliko ogorčenje nad prevaro, čije posledica je sedaj, da je danski narod nekako osramočen. Jeza na dr. Cooka, ki je za to sramoto odgovoren, je prav velika. Da bo Cook razkrinkan kot slepar, ni nihče pričakoval, dasi so mnogi dvomili o njegovem “odkritju”. Da se je dr. Cook drznil, predložiti vseučilišču tako ničeva dokazila, občinstvo kar ne more pojmiti. Vseučiliški preiskovalci so pa naravnost ogorčeni in označajo Cookovo ravnanje kot “nesramno”. Častno doktorstvo, podeljeno Cooku, bo vseučilišče bržkone preklicalo. Večina tukajšnjih učenjakov dvomi o Cookovi poštenosti. List “National Tiden-de” pravi: “Tolažilno pri ti celi komediji je, da niso bili samo Danci preslepljeni, marveč tudi drugi ljudje, da, celo ameriški predsednik in tukajšnji ameriški poslanik.”
Kaj pravijo slavni možje.
Christiania, Norveško, 21. dec. — Kapitan Roald Amundsen, slavni raziskovalec severne zemlje, dolgoleten prijatelj dr. Cookov, je izjavil v razgovoru v zvezi z izrekom kodanjskega vseučilišča, da ga je naznanilo popolnoma potrlo. Poznal in cenil je Cooka vedno kot poštenjaka. Sedaj se vpraša, ali je Cook slepar ail nevednež. On (Amundsen) misli zadnje, da si je Cook res domišljal, da je severni tečaj odkril. Če pa je ves svet varal, se je moral njegov značaj v zadnjih desetih letih popolnoma izpremeniti.
Dr. Knud Rasmussen, eden najvne-tejših pristašev Cookovih in član preiskovalne komisije, je imel povedati sledeče: “Ko sem zagledal Cookove zapiske, sem vedel, da pride do škandala. Dokazila Cookova, poslana ko-danjskemu vseučilišču, so- pomenjala nesramnost. Noben šolarček ne bi izdelal takih preračunjen. To je zelo otročji poizkus sleparstva. Cook se je s svojimi bedarijami onemogočil.”
Slavni raziskovalec severa Hov-gaard je rekel, da smatra Cooka za sleparja.
Peary o svojem tekmecu.
Washington, D. C., 21. dec. — Ko je komander Robert E. Peary slišal poročilo o izreku kodanjskega vseučilišča, je rekel: “Pred tremi meseci sem poslal z labradorske brežine v svet podrobno in premišljeno svarilo, nikar preveč verjeti Cooku. Da ta stvar tako izide, sem že vedel pred tedni, preden sem se vrnil od tečaja domov. Pri meni se ni šlo pri tem za prepričanje, marveč za popolno gotovost. A o vsem tem sedaj ne maram več govoriti, ker ni potreba. Tedanje svarilo še vedno zadošča.”
Zasuta rudarja najdena.
Marquette, Mich., 20. dec. — Dva od četverih rudarjev, ki so bili zasuti pred tednom dni v Negaunee-rudniku, sta bila najdena. Frank Condello je bil še živ, a Peter Mundi mrtev.
Železniške nesreče.
Chicago, 111., 19. dec. — Železniške nesreče so kakor nalezljive bolezni. En hujši “slučaj” pomenja navadno začetek vscpolno nesreč, ki nastopajo zaporedoma dostikrat več tednov dolgo. V zadnjih 10. dneh se je poročalo iz vseh delov dežele o nič manj nego 7. pogubonosnih železniških nesrečah, in število mrtvih in ranjenih je doseglo že strašno višino. Kačih 30 nadaljnjih žrtev je zahtevala nova železniška nesreča včeraj zarana, ko je blizu Western Springsa, 111., skočil iz tira pod imenom “Oriental Limited” znani ekspresni vlak Chicago, Burlington & Quincy-železnice. Dasi ni bil pri tej nezgodi noben potnik na mestu usmrčen, sta bila vendar dva težko poškodovana, da je njuno okrevanje več nego dvomno. Večina ponesrečencev je bila na poti v Chicago, da tu v krogu svojih sorodnikov in prijateljev prebijejo božične praznike. Vlak je drdral s hitrostjo 60 milj na uro.
Še sreča v nesreči.
Dayton, Ohio, 20. dec. — Pennsylva-nia-brzovlak št. 329 se je zadel na Wayne Avenue ob voz z brizgalnico požarne brambe, ki je hitela k,nekemu požaru. Dva konja sta bila usmrčena in trije gasilci so bili dokaj težko poškodovani. Brizgalnica je bila zdrobljena in vlak je skočil iz tira. Na vlaku ni nihče ranjen. Vlak je imel tri ure zamude v kraju nesreče.
Hlapona trčila vkup.
Cleveland, O., 18. dec. — Pet oseb je mrtvih vsled nezgode, ki se je pripetila davi na vzhodni 26. ulici, kjer sta trčila skupaj oseben vlak Lake Shore-železnice in uvrščevalen hlapon. Deset druzih oseb je odneslo otiske in otolkljeje, a je lahko nadaljevalo vožnjo. Nesreča sc je pripetila ob 1. uri 55 minut zarana blizu Union-kolodvora. Snežilo je, in bržkone ni bilo videti rdeče luči, ki je bila postavljena v svarilo strojevodji osebnega vlaka. Vslužbenci na obeh parovozih so bili pokopani pod razvalinami istih. Vsi potniki so bili takoj prepeljani v Unioji-kolodvor, kjer so dobili gorak zajtrk. Svoje potovanje so nadaljevali ob 5. uri.
Še yeč nesreč.
St. Paul, Minn., 19. dec. — Zapadno vozeči osebni vlak št. 3 na Minnesota & Iowa-črti Chicago, St. Paul, Minneapolis & Omaha-železmce je pri postaji Blakely, Minn., trčil skupaj s tovornim vlakom. Kurjač Zinneill in poštni uradnik Togerson, oba iz St. Paula, sta bila usmrčena.
Tucson, Ariz.,’19. dec. — Strojevodja Walker in kurjač Bauer, oba iz Tucsona, sta bila usmrčena in deset potnikov je bilo težko ranjenih, ko je br-zovlak “Golden Gate State Limited” na Southern Pacific-železnici skočil iz tira zaradi prehitre vožnje na ovinku tri milje zapadno od Bensona.
Spet bombe.
Washington, D. C., 22. dec. — Zajedno iz štirih kotov sveta so dospele brzojavke, ki naznanjajo umore treh vladnih uradnikov m poskus četrtega umora. Bržkone se gre za veliko in dalekosežno zaroto anarhistov. Žrtve so:
Polkovnik Karpov, načelnik tajne policije v Petrogradu in ljubljenec carjev; razdrobila ga je bomba.
Policijski načelnik Jackson v mestu Bombay; usmrtil ga je n^ki tamošnji domačin v gledišču.
Prvi minister Yi koreanske vlade; zabodel ga je do smrti neki prejšnji ameriški Kitajec.
Prvi minister rumunski; obstreljen in nevarno ranjen po domačih anarhistih.
Šivilje zaštrajkale.
Philadelphia, Pa., 20. dec. — Zgledu svojih tovarišic v New Yorku sledeč, so tukajšnje izdelovalke bluz zaštrajkale, da dosežejo za 20 odstotkov višje plače in boljše delavne pogoje. Po sklepu snočnjih shodov so unijske in druge šivilje šle davi kakor običajno v svoje delavnice in so začele delati. Ko je pa bila ura določena za štrajk, so zapustile svoje delavnice in stroje ter se podale v štrajkarski glavni stan.
Kje je Cook?
London, 20. dec. — Poročila iz Queenstowna in Liverpoola pravijo, da dr. Frederick A. £ook ni bil potnik na parniku “Carmania”, ki je pravkar doplul v zadnjeomenjeno luko.
Neapolj, Italija, 19. dec. — Vsled govorice, da se dr. Cook nahaja na krovu parnika “Saxonia”, ki je semkaj doplul, se je podala velika množica ljudi na pristanišče. Kapitan omenjene ladje je pa sporočil, da se je misli dr. Cook res peljati na njegovem par niku, a da se je zamudi! in zato prosi Ja se njegov vožnji list izpremeni z; “Carmanio”.
KRALJ LEOPOLD V SREDO POKOPAN,
Belgijski vladar podlegel zadnji petek zarana posledicam operacije.
KAKOR ŽIVEL, TAKO JE UMRL
Neusmiljen do nesrečne Štefanije, bivše avstrijske kronprincezinje.
Zadnji petek, dne 17. dec., zarana ob 2. uri 35 minut je umrl belgijski kralj Leopold II. Izmed brzojavk, dospelih tekom tedna, donašamo sledeče:
Bruselj, 17. dec. — Kralj Leopold je umrl. Ker ni telesnega prestolonaslednika, bo novi belgijski kralj princ Albert, edini sin Leopoldovega brata, grofa Flanderskega. Novi vladar je bil rojen 8. apr. 1875 in je oženjen z neko bavarsko princezinjo, s katero imata tri otroke. Princ Albert je silno priljubljen med ljudstvom.
Pokojni kralj Leopold je bil rojen
9.	apr. 1837 in poročen z nadvojvodi-njo Marijo Henrijeto, hčerjo avstrijskega nadvojvode Jožefa. Imel je tri hčere, Lujizo, Štefanijo in Klementino. Starejši hčeri sta bili že več let očetu otujeni, a Klementina si je ob-čuvala njegovo naklonjenost.
Bruselj, 18. dec. — Leopold je umrl, kakor je živel. Neusmiljeno je svojima prognanima hčerama zapiral vrata in še v svoji smrtni uri je skrbel za gmotni dobiček, sklepajoč gotove zasebne kupčije. Njegova druga hči, nesrečna Štefanija, bivša avstrijska kronprincezinja, je bila že tu, ko je njen oče umiral, a ni bila pripuščena k bolniku« Po smrti Leopoldovi je vstopila v smrtno sobo in se ob truplu zgrudila, polna neukrotljive žalosti. Princ Albert jo je poln usmiljenja prijel za roko in je pokleknil poleg nje.
Pogreb se bo vršil prihodnjo sredo.
V svoji oporoki izjavlja kralj Leopold, da ima $3,000,000 premoženja, katero zapušča svojim otrokom.
Bruselj, 19. dec. — Truplo kralja Leopolda leži v tukajšnji palači na paradni postelji. Na tisoče ljudi prihaja izkazovat pokojnemu kralju zadnjo čast. Celo mesto je v črnih zastavah.
Bruselj, 20. dec,—Baronica Vaughan, namišljena morganatična soproga pokojnega kralja Leopolda, je natihem zapustila Belgijo. Vlada ji je bila namignila, da jo prožene iz dežele, če je ne zapusti radovoljno. Odpotovala je na Francosko v grad Balincourt, kjer se nahajata njena otroka. Belgijsko ljudstvo je zelo sovražilo pustolovko, ki jo je kralj pobaronil in vzel k sebi.
Pariz, 21. dec. — Neki francoski finančnik, ki je bil zaupnik pokojnega kralja Leopolda glede njegovih podjetij v Afriki in drugod, misli, da je imel vladar poleg treh milijonov, ki jih je zapustil svojim hčeram, še $50,-000,000 v svojefn zasebnem premoženju. Zaradi tega denarja bodo bržkone še mnoge pravde.
Bruselj, 22. dec. — Truplo Leopolda II. so danes položili v kraljevsko grobnico v cerkvi sv. Marije v Laekeriu. Pogreb se je vršil ob najslovesnejših obredih in velikanski udeležbi, tako da je prišlo do neredov. Več oseb je bilo ranjenih.
“Graft” v mestni zbornici.
Chicago,. 111., 21.'dec. — Senzacija prve vrste je bila na dnevnem redu včeraj malo preje, kot je kazensko sodišče zaprlo svoja vrata. Doslej se je že večkrat zatrjevalo, da se bo državni pravdnik pečal z namišljenim “graf-tom” v mestni zbornici. A vedno se je spet ugovarjalo, da tacega postopanja vsaj v .tekočem mesecu ni pričakovati, ker velika porota ne utegne. A sedaj pa državni pravdnik menda vendarle hoče začeti s preiskavo neredno-sti v “rotovžu”. Dva uradnika je včeraj popoludne pozval na odgovor. Najprej se imajo natančno preiskati dobave premoga.
Božič v Cherry.
Chicago, <Ili., 22. dec. — V Cherry,
111.,	prizorišču zadnje strašne rudniške nesreče, se bodo danes delila božična darila. Ob 7. uri zjutraj so se odpeljali od tu mestni odborniki Thos. F. Scully, Anton J. Čermak, D. J. Egan, Henry L. Fick, John Golombiewski, Herman J. Bauler, Jakob A. Hey in James B. Bawler, da prevzamejo sami vlogo sv. Miklavža za po grozni nesre-:i prizadete. Čeprav ne bo mogoče, popolnoma utešiti preostale po nesrečnih žrtvah katastrofe, bode vendar o človekoljubno dejanje mnogo do-irineslo k temu, da se jim težka usoda ilajša. Dva polna vagona vsakovrstni! božičnih daril se bo razdelilo med nesrečne vdove in sirote.
Škof Stariha.
Rt. Rev. John N. Stariha, naš vele-častiti rojak in bivši škof v Leadu, S.
D., ki je letos zapustil to škofijo vsled slabega zdravja, je bil imenovan za škofa Antipatridskega v Palestini, kakor poroča “The Pittsburg Observer”. To imenovanje je samo titularno ali častno, kajti škofija v Antipatridu več ne obstoja.
Pridržana na Ellis Islandu.
New York, 18. dec. — Od 62,364 priseljencev, ki so se izkrcali v newyorški luki meseca novembra, jih je bilo 11,-139 iz Avstrije (7513 moških in 3626 žensk) ter 9549 iz Ogrske.
Gdčna. Uršula Starzer (Stalcer?) iz Ljubljane je pridržana na Ellis Islandu in. misli, da jo je njen ženin Ignidias Zoeller (?) zapustil. Dospela sta semkaj na parniku “Lapland”; ker pa nista bila skupaj izkazana, sta prišla v različni registraturi (vpisovalni sobi), in Zoellner je bil kratkomalo odpuščen, ker ni svoje neveste niti omenil. Odpotoval je v Pittsburg k svojemu stričniku Frank Jeunichu (Judniču?). Gdčna. Starzer je bila po njeni izjavi, da- je dospela semkaj s svojim ženinom, izročena inkviziciji (preiskovalnemu oddelku). Nemška misijonarka Marta Troeck se je potegnila za dekle in je brzojavila ženinu, naj brž pride na Ellis Island, ker je njegova nevesta sicer v nevarnosti, da se jo pošlje nazaj v stari kraj.
Bolni priseljenci.
New York, 20. dec. — Med vlado in velikimi prekoatlantskimi parniškimi drpžbami je bila že dlje časa razprtija zaradi oskrbe priseljencev, ki prihajajo v luko bolni. Doslej je vodila vlada zdravniško preiskavo na Ellis Islandu in pošiljala bolnike tamkaj v bolnišnico in jih oskrbovala na stroške dotičnih parniških družeb. Ker so se zadnje raditega pritoževale, je vlada odredila, da se ima vbodoče vršiti preiskava na krovu dotičnih ladij in bolne priseljence odpošiljati v ladijsko bolnišnico. Če bo sedaj kak priseljenec dlje časa bolan, se ne bo mogel izkrcati, dokler' ladja ne nastopi vožnje nazaj v Evropo.
“Stovaine”.
St. Paul, Minn., 18. dec. — Tu se je prvikrat rabilo novo mamilo “stovaine” pri neki operaciji. Šlo je za slučaj 65 let starega moža, ki je trpel na mehurnem uljesu. Bolniku so vbrizgali stovaina v hrbtenjačo, nakar so živci izgubili vsak čut, dočim je mož ostal pri polni zavesti in se razgovar-jal -z operaterji. Bolniku niso dali strihnina v okrepitev srčne delavnosti, nego so mu v žile vbrizgali razkrojene soli.
Mastna plača ovadniku.
New York, 19. dec. — William Loeb jr., mitninski kolektor newyorške luke, je odobril terjatev pomožnega ko-lektorja Richard Paara na milijon dolarjev in bo priporočal, zakladnici, izplačati to svoto Paaru, ki jo zahteva, ker je prvi opozoril vlado na sleparstva “American Sugar Refining”-kom-panije.
Paar je že v novembru 1907 sporočil vladi, da je omenjena družba pritrdila na svojem vozu tajno pero ali vzmet, ki povzroča, da se teža sladkorja, ki se ima zanj plačati capina, navaja premajhna. Nato je podala vlada sodno tožbo proti omenjeni družbi, ki je bila obsojena v globo $135,488.32 in doplačilo $2,000,000 na prisleparjenih mit-ninah.
Po zakonu se izplača ovadniku v takih slučajih “ne več nego polovica” svote, ki jo pridobi vlada.
Da dobi Paar denar, mora zakladnica potrditi Loebov ukrep. Ker je njegove odredbe v slučaju sleparstva s sladkorjem zakladnica brez izjeme potrdila, je pričakovati tega tudi sedaj.
Napad na karo.
East St. Louis, 111., 18. dec. — Poulična kara, ki sta bila v nji samo mrtev motornik in smrtnoranjen sprevodnik, je drdrala več milj daleč po ulicah tega mesta, preden se je posrečilo, ustaviti jo. Kakor je dognano, je na omenjena vslužbenca streljal neki črnec, ker se nista pustila oropati.
Štrajk železničarjev.
St. Paul, Minn., 21. dec. — Guverner Eberhart naznanja, da skliče na posvetovanje podpredsednika G. F. Shade-a od Northern Pacific-železnice: in poslovodjo J. M. Gruberja od Great Northern-železnice in delegata železniškega oddelka v zvezi “American Federation of Labor”, ki se nahajajo sedaj tukaj. Na tem posvetovanju se bo ukrepalo o sredstvih in potih, da se prično pogajanja radi poravnave štraj-. ka z odborom železniških ravnateljev v Chicagi.
SAME BITKE
V NICARAGUI.
General Estra da, vodja upornikov, baje spet prav hudo natepel vladne čete.
MADRIZ NOVI PREDSEDNIK.
Bivši predsednik Zelaya pa se še nikakor noče udati.
Bluefields, Nicaragua, 22. dec. General Estrada je popolnoma premagal Zelayeve čete v bitki pri Rami. Okoli 2,600 Zelayevih vojakov je usmrčenih, ranjenih ali ujetih.
Washington, 21: dec. — Čete predsednika Zelaye so bile tepene po nica-raguanskih upornikih v bitki pri Rami, ki je trajala več tir. Tako se glase poročila iz Bluefieldsa. General Estrada, vodja revolucionarcev, je prepričan, da bo jutri sovražnika premagal v tako odločilni bitki, da se bo moral udati.
Managua, Nicaragua, 21. dec. — A-meriškemu konzulatu v Granadi je bila vročena prošnja za obrambo tam stanujočih Američanov. Prošnjo so podpisali mnogi odlični prebivalci, ki prosijo, naj se izkrcajo ameriški mornarji z vojnih ladij v Corintu in nemudoma odpošljejo v Granado.
Managua, 20. dec. — Dr. Jose Ma-driza je kongres enoglasno izvolil za predsednika Nicaraguei Seja je bila zelo viharna. Po izvolitvi je zavladala splošna radost. Dr. Madriz nastopi predsedstvo jutri dopoludne ob deseti uri. V svojem nagovoru je danes opominjal k edinosti in slogi ter obljubljal, da se bo potegoval za pravice državljanov in svobodo govora, kakor tudi za “jednake pravice za vse.”
Čeprav torej Zelaya ni več predsednik, ima vendar še velik vpliv in ga uveljavlja. Novi predsednik pa stavi svoje zaupanje v generala Estrado, ki utegne vkratkem popolnoma poraziti Zelayeve pristaše. Ko se to zgodi, potem šele se vrne v deželo mir.
Managua, 20. dec. — V Granadi je v soboto množica nezadovoljnežev o-svobodila več političnih ujetnikov' in potem demonstrirala po ulicah s klici: “Smrt Zelayi!”
Seja trajala 86 ur.
Dunaj, 18. dec. — Po 86 urni seji, ki je bila posledica obstrukcije odstrani čeških poslancev, se je državni zbor odgodil, ko je poslovna pravila nekoliko izpremenil. Po tej izpremembi ima zbornični predsednik pravico, za dobo ene do treh sej suspendirati vsa-cega poslanca, ki se pregreši proti pravilom. Tako suspendirani poslanec pa se lahko pritoži proti iej odloki na zbornico.
Dr. Ogawa, profesor prava na cesarski univerzi v Kiotu, je bil v družbi poslancev Masaryka, Kramarža in Hibovickega navzoč pri neki debati v avstrijskem parlamentu na Dunaju. Ko so prišli vsi štirje gospodi na prosto, se je Japonec oddahnil in rekel: “V avstrijskem parlamentu je sicer zelo zanimivo, a dela še v japonskem več.”
Podpisi ponarejeni.
Dunaj, 16. dec. — V pravdi zaradi obrekovanja hrvatskih poslancev proti zgodovinarju dr. H. Friedjungu je napravila pravo senzacijo izpoved profesorja Markoviča, urednika “Slovenskemu Jugu”. Izjavil je, da so gotovi, zapisniki, ki so bili v sodilnici pre-čitani, čisto navadno ponarejeni. Isto je slučaj z njegovim podpisom pod temi zapisniki. Njegovo ime je bilo pridejano za časa, ko se je mudil v Berolinu, kakor lahko dokaže.
Dunaj, 22. dec. — Dr. Friedjung je konečno priznal, da so bili njegovi dokazi res ponarejeni. Izgubil je pravdo. Hrvatski poslanci se vesele zmage.
Ogromen požar.
London, 20. dec. — Požar je uničil prodajalnico suknenega blaga tvrdke Arding & Hobbs v Claphamu, jugo-zapadnem predmestju londonskem. Gmotno škodo cenijo nad $2,500,000 in najmanj trije ljudje so bili usmrčeni v zvezi s požarom. Več sto odjemalcev se je nahajalo v petnadstropnem poslopju, ko je navstal ogenj, pa vsi so se rešili. Izmed 300 vslužbencev so trije storili smrt, V eni uri je; celo veliko .poslopje zgorelo.
Naznanilo in vabilo
na veselico katero priredi društvo Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. v Jednotini dvorani na Novega leta dan zvečer ob 8. uri. Vabljena so vsa slovenska in hrvatska društva, kakor tudi vsi posamezniki. Torej na svidenje!
Voščim vsem rojakom to in ono stran oceana vesele božične praznike in srečno novo leto.
John N. Pasdertz, predsednik.
VESELE PRAZNIKE voščimo našim tisočerim cenj. naročnikom, vrlim zastopnikom in sotnsd-nikom, onim gg. trgovcem, ki podpirajo nas list s svojimi oglasi, in vsem prijateljem našega lista ter sploh vsem rojakom.
Uredništvo in upravništvo
“Amerikanskega Slovenca”,
PROŠNJA.
Na pomoč sirotam in vdovam!
Grozna nesreča v premogovniku pri Cherry, 111., je zahtevala tudi 19 slovenskih žrtev. Ponesrečeni slovenski premogarji ostavljajo revne vdove itt nedolžne otroke. Ti potrebujejo sedaj nujne pomoči v denarju.
Ani. Sl. poživlja za nabiranje tni-lodarov za te slovenske tužne otroke in vdove. Vsak najmanjši prispevek bo dobrodošel in nemudoma odposlan na slavni odbor slovenske cerkve sv. Roka v La Salle, 111., ki preskrbi, da pridejo vsi milodari do zadnjega centa samo v roke slovenskih prizadetih družin.
V. izkaz milodarov
za slovenske sirote in vdove v Cherry, Illinois:
Društvo Matere Božje št. 33 K.
S. K. J., Pittsburg, Pa....$ 5.00
Društvo Marije Pomagaj št. 79
K.	S. K. J., Waukegan, 111.. .	14.30
Društvo sv. Barbare št. 97 K. S.
K.	J., Mount Olive, 111...... 5.00
Dvor Baraga št. 1317 Kat. Eor-
štnarjev, Cleveland, 0....... 5.00
Mat Mravintz, Allegheny, Pa..	2.00
Jakob Zalar, Pittsburg, Pa....	.50
Leopold Stupica, Soudan, Minn.	.50
Anton Toleni, Soudan, Minn...	.50
Iz Brockway, Minn., znane slovenske farmarske ■ naselbine, so poslali: Rev. John Trobec,
$2.00; Peternel Tomaž, $1.50;
Šebat Reza, $1.00; Legat Matevž, $1.00; Zupan Janez,
$1.00; Justin Juri, $1.00; Slivnik Jože, $1.00; Legat Andrej,
$1.00; Then Andrej, 75c; Poglajen Janez, 65c; nadalje po 50c: Peternel Tom ml., Peternel Johana, Petrič Jakob, Peternel Gregor, Smolej Gregor,
Žumer Anton, Kocijančič Lenka, Burja Jera, Mrkun Franc, Petrič Peter, Koželj Matevž, Kapus Neža, Ferče Katarina, Justin Mary ,Žumer Jakob; po 25c: Hlebajna Reza, Oman Mary, Oman Anton,
Legat Martin, Slamnik Lovro, Trobec Fr.; in Mrs. Marg.
Žumer, 20c; skupaj........... 20.10
Prenos prejšnjih izkazov....... 162.00
Skupaj $214.90 Upravništvo “A. S.”
Silvestrov večer v Waukeganu.
VVaukegan, 111., 21. dec. — Slovensko podp. društvo "Slovenski Sokol” priredi na Silvestrov večer, to je, v petek dne 31. grudna t. 1. veselico v Frank Belcevi dvorani na 10. cesti. Vspored: 1) Sprejem društev. 2) Telovadba. 3) Srečkanje za dobitke. 4) Vprizarjanje starega in novega leta. Med točkami je ples in prosta zabava. Začetek ob 7. uri zvečer.
Tem potom se vsi rojaki in rojakinje kar najuljudneje vabijo k obilni udeležbi. Za zabavo bo dobro skrfe-ljeno.
Pozdrav 'vsem rojakom in rojakinjam, ter jim kličem krepki: Nazdari Alojz Grebenc, I. tajnik.
Fozor, Pittsburžani!
Pittsburg, Pa., 20. dec. — Tukaj pri nas gre z delom po navadi, v nekaterih tovarnah se tudi dobro zasluži. — Kar se tiče društev, smo tukajšnji Slovenci dobro organizirani, imamo namreč 14 podpornih društev, katera so spojena z eno ali drugo slovensko Jednoto. Izmed teh društev je tudi eno samostojno. Tako društvo smo tukajšnji Slovenci že dlje časa pogrešali. Reči moram, da to društvo prav lepo in v bratski slogi napreduje; da-siravno je še mlado, pa šteje sedaj lepo število članov. Rojakom, kateri niso še zavarovani pri našem lepo napredujočem društvu, naznanjam, da bode dne 26. dec. zadnja seje s prostim pristopom. Sedaj se nudi lepa prilika, toraj rojaki, pozor! Seja se vrši na dan sv. Štefana ob 5. uri zvečer.	George Weselich, tajnik.
Jolietska novica.
— Unirl je rojak Anton Korripare v sredo'popoludne ob treh v švojdm stanovanju za daljšo boleznijo. Pokojnik je bil rojen v Metliki na Dolenjskem pred kacimi 40: leti. 'V 'Jolietu je bival že nad 20 let. ' Tti zapiišča ženo in nad pol tucata otrok. Svoje dni je bil salunar. Spadabiie. k društvu sv. Jožefa št., 2 K- S.I£.J.., katero ga je: parkrat izvolilo svojim predsednikom. Umrl je‘previden s sv. zakramenti za umirajoče.1 Užaloščeni družini naše sožalje, a pokojniku svetila večna luč!	. *
Joliet, I1L, 22. dec. — “Vesele božične praznike” — to prastaro in vendar vedno novo voščilo spet odmeva te dni po vsem križanem svetu. Božič n, le konec starega in začetek novega leta, ki nas navdaja s premišljevanjem; to je doba, ki obenem polni naše misli z veseljem. Človek, ki je nezadovoljen s svojim trudom in neuspehom, je nagnen k žalosti. In sredi zime, ko je z otožno prirodo še otožnejši, je prav in koristno, da se z veselimi o-brazi še sam razveseli. Dobrodošli so torej vsakemu čutečemu srcu prelepi božični prazniki, ki nam vzbujajo toliko sladkih spominov na srečna otroška leta; ki nas polnijo z radostjo ob pogledu na presrečne malčike v blaženosti svetega večera; ki nas vse pre-rajajo in pomlajajo z žarki nebeške ljubezni. Oj blažena noč, ki si zanetila v človeških srcih ono nesebično ljubezen, ki se te dni izraža križem »veta v prelepih besedah: Mir na zemlji ljudem, ki so blage volje!...
: V naši cerkvi sv. Jožefa bomo obhajali Božič, kakor običajno. Slovesne sv. maše se bodo darovale ob petih, osmih in desetih. Oltarji bodo lepo ozaljšani za to priliko, in prirejene bodo tudi krasne jaslice. Tudi lepo petje se nam obeta. Pela se bode Kemp-terjeva maša, za katero se je mešani zbor pod vodstvom g. organista dobro pripravil; pela se bode pri peti in deseti sv. maši, poleg običajnih božičnih pesmi. Pri osmi maši bo pel šolarski zbor.
Pravkar nam je g. organist naznanil sledeči program: Na sveti dan se bode pela v mešanem zboru Karl Kesnpter-jeva maša op. 9. Potem Foersterjev gradúale: Viderunt omnes fines terrae. Gruberjev ofertorij: Laetentur coeli. Pred in po maši slovenske božične pesmi raznih skladateljev. Popoludne slovesne pete večernice, poje šolska deca; po blagoslovu božična: Adeste fideles.
—	Knjige Družbe sv. Mohorja so pravkar došle. Družbeniki naj pridejo ponje v župnišče. Dolgo ni bilo letošnjih knjig — a nazadnje so tu, in družbeni udje se jih gotovo razvesele, saj so jih mnogi komaj pričakovali. Torej le brž ponje!
—	Naš podjetni rojak g. J. D. Strut-zel bode začel trgovati z avtomobili. To bo zopet lepa reč za našo napredno naselbino. Prostor v to svrho je že najel, kjer bode po Novem letu prodajal avtomobile pod naslovom: J. D. Strutzel Auto Co.
Gosp. Strutzel je bil rojen v državi Iowa, v Clinton County, nekako pred 30 leti. S svojimi stariši, brati in sestrami je svoječasno živel na farmah v Iowi in So. Dakoti. Pred 12 leti je prišel v Joliet ter bil vposlen pri raznih trgovinah. Kasneje je postal delničar, podpredsednik in poslovodja znane velike slovenske tvrdke — The Eagle. Pred nekaj meseci je opustil poslovanje pri omenjeni tvrdki in sedaj je začel omenjeno trgovino.
Kdor rojakov širom Amerike bode si želel kupiti avtomobil, ali bode želel kakega pojasnila glede avtomobilov, se lahko obrne na rojaka g. J. D. Strutzel-ja, ki mu bode vsako stvar v tem oziru prijazno pojasnil.
Naprednemu rojaku, ki je vedno navdušen Slovenec, sicer rojen Američan, se tem potom čestita in vošči mnogo napredka v tem novem podjetju.
—	Že dolgo let nismo imeli tako resnične zime v mesecu decembru, kakor letos. Sneg se trdno drži, odkar ga je prinesel sv. Miklavž. Po klancih je dan za dnem vsepolno mladine na saneh in drkalicah, ki uživa svoj zimski šport. Če deco tudi zebe — prava reč!
—Zadnji teden se je pripetilo v tem mestu več usodnih nesreč, predvsem vsled mraza. Tako so se smrtno ponesrečile v četrtek tekom dvanajstih ur kar tri osebe, a na srečo ni bil med njimi noben naš rojak.
—Tukajšnja pošta je imela zadnje dni opravka čez glavo. Božična vo ščila in darila so se pošiljala na vse vetrove. Mnogo denarnih odpošiljatev je šlo tudi v stare kraje.
—	Električno črto Joliet-Kankakee bodo začeli graditi prihodnjo spomlad
—	Pisma na pošti koncerti zadnjega tedna so imeli: Brblič Petar, Kraker Štefan, Uzelac Janja.
dabel, se je pred dobrim tednom vrnil / Chicago in šel v bolnišnico, da bi jadobil ljubo zdravje; a mesto zdravja ¡e našel — smrt. Pogreb se je vršil / nedeljo dnev19. decembra z obredi v domači cerkvi. OH hiše, kjer je rajni ■ ežal na mrtvaškem odru in do cerkve ga je spremljalo v velikem številu brat sko društvo sv. Štefana s svojima dvema zastavama. Kq je njegova žena v La Salle izvedela, da ji je tako naglo in nepričakovano umrl njen dobri mož, je takoj prihitela v Chicago s svojo družino, kjer je med svojimi starimi sofarani našla veliko tolažbe. Sobrat Luka Kušar je bil doma s skalnate Notranjske strani; in kakor je skalnata Notranjska stran, tako je bila vselej kakor skale stanovitna in neomajana njegova vera. Bil je miren in pohleven član društva in nikomur ni nikdar nič hudega prizadejal. Bil je vkljub svojemu revnemu življenju dober pod poren član cerkve in storil je več kot se je moglo pričakovati. Za našo no vo cerkev je kupil predlanskim dva le pa škropilna kamna iz lepega marmor ja. Daši je živel oddaljen od cerkve, vendar se je skoro vsako nedeljo pripeljal s karo k službi božji v domačo cerkev. Udarce, ki so zadeli njegovo družino, je prenašal moško in potrpežljivo.
S sobratom Luka Kušarjem je društvo sv. Štefana izgubilo enega najbolj mirnih članov, fara sv. Štefana pa lahko žaluje za njim kot za svojim* požrtvovalnim podpornikom. Počivaj v miru, blaga duša!
Anton Sojar.
Columbus, Kans., 14. dec. — Gospod urednik Am. Slovenca! Priloženo svo-to $1.00 Vam pošiljam za naročnino na list, ker sedanja poteče ob Novem letu. Objednem tudi spregovorim par besedi ter naznanim tukajšnje razmere. Kar se dela tiče, se sedaj še precej dobro dela, samo da delavec prav veliko ne zasluži, komaj za vsakdanje potrebščine. Vreme je sedaj še precej lepo, bolj mrzla severna sapa piha; S. decembra je bil sneg zamel 3 palce na debelo, sedaj je pa že zginil, a najbrž bo kmalu drugi prišel. Konečno pozdravljam rojake in rojakinje po Ameriki in voščim vesele božične praznike in srečno novo leto.
J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Skidmore, Kans.
Burdine, Pa., 14. dec. — Sporočam, da se je tukaj ponesrečil mladi rojak Vincenc Tavčar. Pri svojem delu (tre-panju) v tukajšnjem premogovem rovu je prišel tako nesrečno pod karo, da mu je zlomilo levo roko. Poslali so ga v bolnišnico v Pittsburg, kjer so mu odrezali roko pri rami. J. D.
Chicago, 20. dec. — V četrtek, dne
16.	decembra, je po dolgi bolezni previden s svetimi zakramenti umrl v či-kaški bolnišnici Mr. Luka Kušar, dolgoletni član društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. in zvesti faran slovenske cerkve sv. Štefana. Pred nekaj meseci se je — bolan na srčni hibi — preselil s svojo družino v La Salle k svojim sorodnikom. A ker je vedno bolj
• Hibbing, Mirni., 18. dec. — Cenjeni urednik! Tukaj imam zopet nekoiiko vrstic, za katere želim, da bi romale mimo vam znanega koša in da bi bile natisnjene v vašem cenjenem listu, ako bode prostora zanje; kakor vidim, je vaš list vsakokrat čisto na drobno napolnjen. Poročati vam imam nekaj novic, toda od nesreče in pa žalosti nerad pišem, zato bodem pri radostnem kraju vsaj začel.
Tukaj v našem mestu, dasiravno m ogromno število slovenskih fantov in še manj pa deklet, sta si dne 4. t. m obljubila zakonsko zvestobo gosp. Simon Javorina in gospodična Margareta Hlapša. Ženin je doma iz Kosi-nja, okraj Perušič, Hrvatsko; nevesta iz Loža, Notranjsko. In dasiravno n-naš rojak, je vendar naše narodnosti. Svatba se je omenjeni dan zaključila izvrstno. Glasna italijanska godba je marsikateri osebi povzročila lahka o-buvaia. Povsem iskrena pohvala spretnim kuharicam. Pristnega ječmenov-ca in druge vsakovrstne pijače tudi ni manjkalo. Novoporočencema želimo veliko sreče.
Za veseljem žalost pride, tako je moj dopis zložen. Strašna nesreča se je pripetila dne 10. t. m. v takozvanem “Rust open pit”. Glavni delovodja po imenu Edward Filliph je po naključju dospel do sviča v omenjenem odprtem rudniku ter tega obrnil, da je zamogla čakajoča lokomotiva prevoziti na dru go progo. In ko je zopet hotel obrniti istega, v trenotku je pridrla drug? lokomotiva, ko je Edward stal še na isti progi. Predno jo je strojevodja zamogel ustaviti, je bil na licu mesta grozen prizor. Edward, še na pol živ gledal je svojo odrezano in zmečkano levo nogo. Prenesli so ga Oliver bol nišnico, kjer se je po preteku IS minut preselil v večnost. Da je bil pokojnik vObčeznan in delavcem priljubljen, se vidi iz tega, ker so se v polnem številu udeležili njegovega pogreba. Lahka mu bodi rodna zemljica!
Tukajšnje delavske razmere se po navadi v začetku zimskega časa izpre-minjajo, kajti delavci, kateri so bil* vposljeni v rudnikih Burt, Seller in Mahonik (njih število je znašalo 500— 600), večinoma delajo sedaj v Rust rudniku; kakor se slišijo vesti od Oliver Iron Mining družbe, bo v tem rudniku stalno delo cel zimski čas.
Jack Husson, bivši delovodja v rudniku Burt, je pred nekaj dnevi prestavljen približno tri milje severno od našega mesta z ogromnim številom delavcev, namreč za odstranitev gozdr 'n napravo novega rudnika. Še eden nov železni rudnik se že par mesece* gradi prav tik našega mesta, slovel bo le pod imenom Elizabeth Mine. Z-o graditev je dotična družba namenje na izdati ogromno svoto denarja. V omenjenem mestu se delo lahko dob' dača. nad 2 dolaria in deseturno dele
Ampak s tukajšnjim vremenom s opet ne morem pohvaliti, kajti nek,-eri prebivalci oziroma preroki primer
jajo sedanje tukajšnje podnebje nov< odkritemu severnemu tečaju, dasiravno. je nekoliko pomote v tem. Imel smo dne 8. t. m. 18 stopinj mraza, do S čim se je vreme sedaj zopet zboljšale za 12 st’opinj, kajti že tri dni imame zaporedoma samo 6 stopinj pod ničlo
Pred nekoliko dnevi je po naključju prispel sem neki judovsko-angleški a-gent. Njegov posel je prodajati zemljišča v oddalji 2000 milj zapadno in bolj južno stran od našega mesta. Izvrstno govoreči poslanik priporoča do-tične farme po nizki ceni iri ko ga eden vpraša v kaki legi obstoji ta kraj, odgovori ta zmedeno: “Ob enej strani je voda, ob drugej atlantiški ocean, in na farmah, katere prodajam, je tu pa tam “swamp” in te mlake se po letu izsušijo.” Potem še enkrat ponovi: “swamp” se po letu izsuši, da po zimi nič ledu ni. In tako je ta agentič s svojim petjem precejšnih akrov zemlje prodal tukajšnjim prebivalcem. Kupo-valcem oziroma plačevalcem želimo dober uspeh.
Škoda bi mi bilo zamolčati večerne šole, katera pri nas dobro napreduje. Še nad 200 ljudi obojega spola in različne starosti redno obiskuje vsaki drugi večer šolske prostore. Učiteljev imamo 15, katerim izrekamo srčno pohvalo za nje trud, kajti le na ta način si ložje vcepimo natančno zmožnost do čitanja, pisave in govorjenja, kajti vsega tega nam je neobhodno potrebno. Ta šola je prosta.
Pri sklepu svojih vrstic pozdravljam vse rojake in rojakinje v Združenih državah. Vam, gospod urednik in pa vsem cenj. bralcem tega katoliškega lista pa voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. In želim vam podvojeno število dobro naročnikov in predplačnikov ob začetku novega leta.
Frank Gollob.
Kansas City, Kans., 19. dec. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca! Prosim, da mi odstopite malo prostora v nam cenjenem listu in da mi natisnete teh mojih par vrstic, da naznanim rojakom po širni Ameriki, kako se kaj v tukajšnji naši naselb:ni godi. Pač nimam kaj veselega poročati, kakor žalostno vest, namreč, da nam je nemila smrt iztrgala iz naše srede našega rojaka Pavla Šterka. Dne 12. decembra, v nedeljo ob pol šestih zjutraj izdihnil je svojo blago dušo, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnik je bolehal le 2 tedna za vročnico (tifus) ki ga je tako hudo prijela, da ga je spravila v prerani grob v cvetočih le tih, šele v 24tem letu. Tukaj zapušč: žalujočo soprogo in tri nedorastie o troke, najstarejši tri in pol leta in naj mlajši komaj dva tedna; v stareir kraju mater in dve sestri ter enega na pol brata. Doma je bil iz Predgrada občine Stari trg pri Poljanah. Po kojni rojak je pripadal našemu dru štvu sv. Petra in Pavla št. 38. K. S. K Jednote in hrvaškemu društvu sv. Jo sipa N. H. Z. Omenjena društva sc ga v polnem številu spremila k več nemu počitku dne 14. dec., v torek ol
2.	uri popoldan od hiše žalosti v naše slovensko cerkev, na čelu godba ir dva župnika, naš č. g. Jožef Kompan in č. g. Davorin Krmpotič. Sprevo* je bil. velikanski, kakršnega še ni doživel naš nobeden rojak. Pokojni so brat je bil večletni društveni tajnik kakor tudi 2 leti predsednik. V tukaj šnjem mestu je bil vobče dobroznan ter vzoren narodnjak, ker to je priča njegov pogreb. Pokojniku naj bo lah ka tuja zemljica in večna luč naj mu sveti! Sorodnikom pa iskreno sožalje
Dragi rojaki in čitatelji Am. Sl., kateri niste še pri nobenem društvu, pristopite takoj, ne zamujajte, dokler je čas, ker ne veste ne ure ne dneva, ke-daj vas Bog obišče. Težka bolezen ali celo smrt, ta nič ne vpraša, si star ali mlad, bogat ali reven, kosi kar vse brez usmiljenja. Da bote toraj preskrbljeni, pristopajte k društvom in pod zastavo naše K. S. K. J., katera je že mnogo obrisala solz sorodnikom svojih umrlih članov.
Kar se tiče dela, delamo že po navadi. Za novo došle se delo težko dobi. Tudi sedaj že dva tedna pri nas zima hudo pritiska, srebro je padlo na 10 stopinj, celo do ničle, kar tukaj ie redka navada.
Srčen pozdrav na vse rojake in rojakinje, voščim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Tebi, Amer. Slov., pa dober uspeh.
Peter Majerle — Jerjev.
» --------------
La Salle, 111., 20. dec. — Kar se tiče dela, je tukaj še precej dobro. Nadalje sporočam, da bomo imeli tukajšnji Slovenci na Silvestrov večer veselico ali fair, ki bode trajala tri dni v prid slovenski cerkvi sv. Roka. Udeležil se bode tudi Diletantski Klub in sodeloval z narodnim petjem pod vodstvom gdčne, Fani Est. Pevsko društvo je sedaj v jako dobrem stanju. Dramatične igre se tudi vkratkem zopet pričnejo. Sporočam, da tudi slovensko podporno društvo Edinost dobro napreduje in zboruje vsako drugo nedeljo pop. ob dveh v dvorani g. M. Kompa. Zdaj pa pozdravljam vse rojake in rojakinje, želeč jim vesele praz nike in srečno novo leto- Tebi, Am SL, pa obilo novih naročnikov in predplačnikov.	S. Š., naročnik.
Pittsburg, Pa., 15. dec. — Slavno u-redništvo Am. Slovenca! Priloženo /am pošiljam dar $5.00, katerega jc larovalo naše društvo Matere Božje t. 33 K. S. K. Jednote in 50c, katere e daroval Jakob Zalar. Toraj blago olite imenovano svoto priložiti mer brano podporo in pomoč ubogim slo
venskim vdovam in sirotam v Cherry,
III.
Mislim, da je vsako čuteče sreč pre-resel mraz, ko je slišal ali čital o jrozni katastrofi, katera je marsika-;erega očeta živega pokopala ter tako postavila obupujoče matere in nedolžne otroke v največjo bedo.
Toraj dragi bralec, ako imaš mogoče sorodnika ali prijatelja, kateri ni mogoče še pri nobenem podpornem društvu, svetuj mu in prigovarjaj ga, da kje pristopi in se zavaruje, tako da v slučaju njegove nesreče bode društvo vsaj nekoliko obrisalo in posušilo solze njegovih dragih, katere so gren-kejše od pelina.
Posebnih novic, katere bi rojake zanimale, ni pri nas; upam, da bom imel po Božiču kaj veselega poročati.
Zadnji teden je vladal pri nas ojster mraz, a sneg je šel le toliko, kakor da ga bi bilo sram priti v od dima zakajeni Pittsburg, ali pa nas je hotel opomniti, da prihaja čas skrbeti za jaslice, ob katerih se bode marsikatero srce tajalo, ko nehote se mu bo posilil spomin na rodno grudo, na ono kočo, kjer' mu je tekla zibelka, ob kateri mu je njegova že mogoče rajnka mati pela milodoneče pesmi, ga malega in nedolžnega pritiskala k sebi ter v njega staviia ves up svoje boljše bodočnosti. A on, daleč od svojih dragih ločen, tava med pregrešnim in pohujšljivin\ svetom, med tujimi in nepoznanimi mu ljudmi. A ko mogoče po naključju kje zagleda jaslice, oh, kaka izpre-memba! En čas bi od radosti najrajši zavriskal, a hkratu mu dušo prevzamejo tihi, očitajoči in otožni čuti. V duhu mu pred oči stopijo njegovi dragi, kateri so ravnokar dovršili jaslice in potem pokleknejo okoli mize ter vtop-Ijeni v molitev večkrat ponavljajo: Oče naš... Češčena si Marija..,, za onega tam daleč v Ameriki.
Ker sem zašel že mogoče predaleč z mojim dopisom, zatoraj končam ter pošiljam rojaški pozdrav vsem zavednim Slovencem in Slovenkam, posebno pa mladeničem in mladenkam ter jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Na mnoga leta!
Anton Mišica.
Waukegan, 111., 15. dec. — Tem potom se poživljajo bratje samostojnega podp. društva Vitezov sv. Jurija, da se polnoštevilno udeleže svojega letnega zborovanja dne 26. decembra, ker a dan bode volitev novega odbora. Vsak brat, ki se te seje ne udeleži, zapade kazni po pravilih. Volitev je najvažnejša reč, kajti kakoršen je o’dbor, takošen je napredek društva. Zato bratje — vsi na sejo!
Nadalje pa prosim oproščenja, g. 'irednik, ker si ne morem kaj, da ne bi vprašal dotičnega gospoda iz Chi-
cage, ki se mu naše društvo tako smili, ali je on sploh ud slovenske cerkve v Chicagi in ali je on ud K. S. K. J.? Ako dotičnik sploh pripada slov. cerkvi v Chicagi, bi moral znati za ime zgoraj označenega društva, ker se je to napredno društvo udeležilo blago-slovljenja slov. cerkve v Chicagi dne
10.	nov.; ampak dotičnika bržkone ni bilo v naši sredi in najbolj gotovo ne pri blagoslovljenju sploh. Kar se pa tiče “protina”, s katerim nas dotičnik blati v nekem listu, bi možakarček moral znati, ako sploh pripada slov. cerkvi v Chicagi, d^ smo v Waukeganu Že dosti chicaškega cerkvenega “protina” pred nedolgo dobo zdravili: torej, ako smo pripravljeni na pomoč drugim, bodemo še toliko bolj sebi. Torej gospod Dotičnik, pazi sam nase! Kar se pa tiče blagoslovljenja Urada K. S. K. J., smo se ga mi društveniki udeležili kot zavedni Slovenci, ne kot udje K. S. K. J., ker smo z našim javnim nastopom hoteli povečati ugled slovenskega naroda v očeh Strica Sama. Obžalujem, da tako “star član društva”, kot se dotičnik naziva, kaže tako nazadnjaštvo!
S pozdtavom vsem zavednim rojakom	Matevž Slana, tajnik.
Waukegan, UL, 20. dec. — Prosim priobčite tale dopis v našem listu. Ni ravno moje: mnenje, se spuščati v razmere trgovcev, ali vendar se mi potrebno vidi o tem spregovoriti. Kar se tiče naših slovenskih trgovin z oblekami, blagom in čevlji, smo imeli že štiri v Waukeganu in tri od teh so izginile. Edina trgovina v tej stroki je še g. M. Brunet, da se vzdržuje, prvič ker ima svoje poslopje, drugič največjo zalogo in tretjič ker ima veliko odjemalcev drugih narodnosti. Da je g. Brunet pošten trgovec, se vidi, da si je znal pridobiti toliko tujih odjemalcev, pri katerih je on priljubljen. Vendar pa bi lahko izhajali še drugi med skoraj 2,000 rojaki, ako bi se mi vsi svoje dolžnosti držali. Največji vzrok tega je med nami — nevoščljivost. Slišal sem pa tudi že ljudi, ki so rekli: “Tako siabo blago sem kupil pri njem.” Tega pa ne premisli, da se tudi v drugih trgovinah slabo kupi, ampak svojim toliko zamerijo, drugim pa ne. Rojaki, priporočajmo eden dru-zega k svojim rojakom trgovcem, ker naš izrek je “Svoji k svojim.” Vsem rojakom vesele praznike in srečno novo leto	Naročnik.
in sicer sc darovali: France Zaletel, $3.50; Jožef Kinkof in Benedikt Mar-var, po $3.00; nadalje po $2.00, Jože Kostelic, France Majar, Janez Kostc-lic, Johan Jerše, Anton Vidmar; po $1.50, Matija Glavič, Anton Palončič, Lahanov; po $1.00, France Pugel, Uršula Birk, Jakob Mencin, France Kovačič, France Kmet, Marija Pečjak. Jožef Hrvat Ubrman, Anton Vehar, Ana Marinčič, Jožef Papeš, Anton Blatnik, Jože Boben, Marija Jakšič, Jakob Hribar, France Kostelic Žlai-pah, Anton Pucel, Jože Palčan, Anton Globokar, Anton Kuhel, Albin Kalni-gar, Anton Tomšič, Janez Štraus, Marija Tumšič, France Hočevar, Frank glavič in Anton glavič Mihlev, Janez Marvar Naužilav; po 75 centov, Jožef Pajk; po 50 centov, France Tekaušič, France Pucel, Matija Tekaučič, Anton Cugel, France Zaviršek, Janez Turk, Avgust Budan, Johan Jerman, Jože Jerše, France Dular, Janez Škufca, France Glivar, Anton Zaviršek, France Špelka, Jože Jernejčič, Janez Ste-klasa, Anton Tomazin, Johan Frtuna, France Blatnik, Jakob Jancev, Jože Koščjak, France Koščjak, Anton Marinčič, Jože Milar, Jože Miglič, Jurij Hoge, Nik Vidmar, Johana Dolničer, Anton Kocjančič, Alois Pečjak, Kar! Jarc; po 25 centov, Anton Kolar, Jožef Zaboršek, Jožef Štraus, Ignac Štepec, Johan Bradač, France Kožer, Štefan Bukovic, Johana Košer, France Pečjak, Jožef Sadar, Anton Mlakar, Jože Jesenovec, Janez Germ, Martin Boldan, Jože Milavec, Lois Lovše; po 20 centov, France Marn; po 15 centov, Jože Slabe; po 10 centov, Jože Zajc, France Knaus, John Migel, Marija Polanc, Vencel Kovačič.
Srčna zahvala vsem dobrotnikom, za vse bode brala sv. maša v Šmihelu pri Žužemberku.
Cleveland, O., 22. nov. 1909.
Frank Glavič.
Osebna cisto ta.
Izkaz darovalcev.
Za osebno čistoto je Severov Anti-sepsol neobhodno potreben. Rabi ga vsak dan kot ustno izpiralo; ustni votlini podeljuje prijeten občutek, ozdrav Ija obolele zobrne, ohranjuje zobovje in preganja neprijetni dih. Blagodejno deluje na vnete mrenice raznih naravnih votlin, če se rabi kot vbrizgalo ali pršilo. Cena za steklenico 25c. V lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2
Za angelsko ozir. obhajilno mizo v novi cerkvi v Šmihelu pri Žužemberku na Dolenjskem nabral sem podpisani s pomočjo Franceta Majar med rojaki v Clevelandu, O., lepo svotico, .4t6 N. N., Amerikanski Slovenec
Pozor!
Kdor rojakov ima malo, a čedno hišo naprodaj, ali ve za katero, naj mi javi. Naj ne bo predaleč od slovenske šole in cerkve.
Severova Zdravila so olajšala mnogo trpljenjh ter donesla tisočemikom srečo in zdravje.
Otekline in vnetja
Otekline, vnetja, nevralgija, okorelost, hromota, izvinjenja, odrge in ranitve povzročajo bolečino; ki utegne biti krajevna ali splošna, kakršen je vzrok. Veliki namen zdravilske vede je lajšati bolečino, in y tem oziru je
Severovo Olje sv. Gotharda
storilo več nego katerikoli drugi nam znani pripravek. Po njegovem hitrem učinkovanju se mišice in kite unašajo, obtok krvi se umerjaj oteklina se manjša in vsi nenaravni posledki vnet ja ali razdraženosti se hitro udajo njegovi zdravilnosti. To je pravi prijatelj farmarju, delavcu, mehaniku, rudarju in vsem, ki so izpostavljeni nezgodam in poškodbam. Cena 50 centov.
Pošteno zdravilo.
Za delavce!
“Smatram za svojo dolžnost, zahvaliti Vas za Vaše Olje sv. Gotharda in Vaš svet. To je pošteno zdravilo za revmatizem, otekline, vnetja in poškodbe. Priporočam je z veseljem vsem delavcem.”
Pavel Lončarič, Otego, N. Y.
Na prodaj v lekarnah. Knjižica z navodilom v vaši materinščini priložena vsakemu zavoju.
i
Občasni napadi
neprebavnosti utegnejo biti začetek resnih želodčnih neprilik. Ne zanemarjajte jihl Jeste lahko vsako hrano, ki vam diši, pa se vam ni bati posledic, če užijete pred vsako jedjo popitek naše tqnike, ki se zove
Severov želodčni grenčec
Olajšava glodava bol na dnu želodca; poživlja želodčne žleze, napravlja slast do jedi ter žagotovlja redno, zdravo uživanje. Zelo priporočati ljudem slabega in nežnega ustroja. $1.00 za steklenico.
Navadno prehlajenje
je dostikrat pričetek ynetice sapnika, pljučnice in jetike. Kašelj obenem s prehladom naznanja resno obolenje sapnikov ali pljuč. Kaj pomaga proti temu?
Severov balzam za pljuča.
hitro olajša kašelj, zrahlja »luž, uteši razdraženost in napravi dihanje Jabko in naravno. Hudi prehladi se udajo njegovi zdravilnosti, če se zajedno uživajo Severovi Tableti zoper prehlad in hripo. 25 in 50c za steklenico.
NAPRODAJ V LEKAHNAH.
ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
W. F. Severa Co. CE"Mrs
IZ STARE DOMOVINE.

KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega Juž nega kolodvora se je odpeljalo dne 23. nov. 25 Slovencev, 260 Hrvatov in 180 Macedoncev; 26. nov. 12 Slovencev;
30.	nov. 7 Slovencev, 10 Kočevarjev in 40 Hrvatov, a nazaj je prišlo istega dne 53 Slovencev.
—	Belokranjska železnica. Revizija trase treh prog, ki pridejo za to železnico v poštev, se je vršila dne 13. in
14.	dec.
—Zveza jugoslovanskih hranilnic bo imela svoj sedež v Ljubljani in pravila bodo sestavljena po vzoru češke zveze.
—	Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem se je ustanovila dne 2. dec.
—	Slovenskemu društvu čcbelorej cev je dovolilo poljedelsko minister-stvo državne podpore 1000 K.
—	Perotninski zavod v Šiški pri Ljubljani je dograjen in se je otvoril koncem novembra. Poleg trgovinske ga značaja je ta zavod, ki vzreja čistokrvne plemenjake, namenjen v povzdi-*go slovenskega perotninarstva.
—r Čevljarska zadruga za ljubljansko okolico se bode ustanovila v Ljubljani. Predpriprave so se pričele dne 5. dec.
—	Gostilničarji hočejo lastno pivovarno. Osrednji odbor gostilničarjev zo, nakup .lastne pivovarne je razposlal gostilničarjem na Kranjskem okrožnico, v kateri poziva člane in vse one, ki še niso člani, da se podpišejo, da so voljni kupiti delnice, s katerimi bi se osnovala lastna pivovarna, ki bi stala krog milijon kron. S tem hočejo gostilničarji sebe zasigurati in judi slovenskemu občinstvu nuditi slovenski proizvod.
—Vseslovenski delavski shod v Ljubljani. Dne 28. novembra je bil znamenit dan za slovensko krščansko-so-sialno delavstvo. Vršil se je namreč v Ljubljani v hotelu Unionu vseslovenski delavski shod, na katerega so prihiteli delavci iz vseh slovenskih pokrajin, prihiteli so pa tudi zastopniki hrvatske krščansko-socialne delavske organizacije, da se navdušijo pri bratih Slovencih za skupno delovanje in skup ni interes.
—	Pogozdovanje Krasa. Pri dež. vladi je dne 27. nov. zborovala komisiji za pogozdovanje Krasa. Sklenila je, da vzame od Deklevovih dedičev v Postojni na deset let v zakup drevesnico, ki meri 4000 štirjaških metrov; zakupnina znaša 400 K. Pri drevesnici so vodnjak, hlevi in hiša za čuvaja.
—	Proč z nemškutarjem! Tako kli če “Bogoljub”' glede na nepotrebno in brezmiselno nemškutarjenje, ki še danes vlada v precej mnogih ženskih samostanih po Slovenskem in celo na Kranjskem.
—	Ulični napisi v Ljubljani se bodo zopet nekoliko izpremenili. Občinski svet je sklenil imenovati eno ulico po Jelačiču, eno pa po Vrazu, dočim se bpde neki trg nazival “Hrvatski trg”. S tem bi se Ljubljančani naj spominjali slovensko-hrvatske edinosti.
—	Kočevci na Kranjskem so se jeli ošabno gibati. Od vseh strani imajo zaslombo in s tako pomočjo pretijo celo? domačinom Slovencem. Jeli so poglabljati slovensko posest in poprej tako slovenske vasi, kakor: Draga, l*rava ¡n Starikot, so sedaj že večinoma v njih rokah. Kočevarji s pomočjo vlade tako sistematično ponemčuje jo; slovenski živelj, da se boje izročiti v pregled akte o svojih zakotnih šulve rclnskih šolah kakemu slovenskemu člinu deželnega šolskega sveta, ker
^ tako nekontrolirano delujejo. Pa še trde Nemci, da se jim na Kranjskem tako slabo godi.
—Kranjski vodovodi. Deželni stavbeni urad je izdelal velik načrt za vodno preskrbo Kranjske dežele. Dva projekta bi preskrbela z vodo Suho Krajino in celo ribniško-kočevsko dolino, en velik projekt je izdelan v glavnih obrisih za Notranjsko, sedaj se študira vodovodno vprašanje za Belo Krajino. Ko je poljedelsko ministrstvo vrnilo dva generalna načrta, češ da ne more podpirati tako velikih naprav, je sledil temu v kranjskem deželnem zboru manifestačni sklep, ki zahteva državno podporo ne le v sedanji, ampak celo v višji meri. Kranjski deželni odbor je sklenil od deželnega glavarja pl. Šukljeja sestavljeni obširen memorandum, ki se je poslal centralni vladi, v katerem so naštete vse velike potrebe kranjske dežele. Vsled tega zahteva poljedelsko ministrstvo, da se mu prej zavrnjeni projekti nanovo v-pošljejo.
—	Vinski sejem na Krškem 1. dec. se je zopet dobro obnesel. Kupčija sicer ni bila tako živahna, kakor je bilo pričakovati, a vzrok je temu, da so gostilničarji in vinski trgovci še založeni z množino starega vina.
—	Kanonično vmeščen je bil dne 28. nov. na župnijo Sela pri Šumbregu ta-mošnji župni upravitelj č. g. Josip Podlipnik. Premeščeni so čč. gg. kaplani Fr. Juvan iz Brezovice za žup-
nega upravitelja v Sv. Križ nad Jesenicami, Jakob Kalan iz Vrem za župnega pravitelja v Podkraj in Jos, Lav-ar iz Cerkelj pri Kraiiju. za, župnega upravitelja ha Goro.pri Sodražici.
—	V pokoj je stopil po -36 letnem službovanju deželnosodni svetniku v Ribnici in deželni poslanec Fr. Višni-kar. Bil je v okraju splošno priljubljen. Preselil se je zdaj v Ljubljano.
—	Za deželnosodnega svetnika v Ljubljani je imenovan okrajni sodnik g. Franc Milčinski, slovenski pisatelj in humorist.
—	Odlikovanje. Cesar je podelil mi-nisterialnemu svetniku v finančnem ministrstvu g. dr. Vladimiru Globočniku pl. Sorodolskemu komtumi križ Franc Jožefovega reda z zvezdo.
—. Župnik Jožef Kramarič utonil v Kolpi. V noči od 1. na 2. dec. 1909 je č. g. Kramarič, župnik iz Vrha pri Vinici, iz viniškega mosta po nesreči padel v jako naraslo in kalno Kolpo. Kljub skrbnemu iskanju se dozdaj ni ponesrečilo najti ponesrečenca. Pokojni je bil rojen 14. marca 1858 na Radoviči, v mašnika posvečen 25. julija 1885, v dušnem pastirstvu od leta 1886. Bil je velike, junaške,postave.
—Umrl je č. g. Jernej Perjalelj.žup-nik v Podkraju, dekanije Vipava, dne
27.	nov. Bolezen je bila pokojniku delež celo življenje.
—	Umrl je gospod Mirko Zakrajšek, sin g. Antona Zakrajška, lesnega trgovca na Vrhniki pri Starem trgu, star 29 let.
—	Uboj. Franc Škoda iz Straškega vrha je dne 2. dec. okoli ll.iure ponoči z nožem sunil v srce 21 let starega Janeza Kerin iz Dolenj, da je takoj umrl. Ubijavca imajo, pod ključem v Krškem. Posledica ponočevanja.
—	Brat brata — ubil. S Trstenijca dne 1. decembra se poroča: Dne 28. novembra zvečer je mlinar J. Sire v prepiru udaril svojega brata z motiko po glavi, vsled česar je ranjenec kmalu izdihnil. Oba moža sta bila strastno udana žganju. To je v ehem letu že drug slučaj take žalostne, nesrečne smrti, in to v majhni vasi. To so pretresljivi nasledki peklenskega špirita.
—	Umrl je dne 1. dec. v Novem mestu občeznani odvetniški solicitator g. Franc Karlin po kratki mučni bolezni.
—Grozna nesreča. Dne 2. decembra je na Zgornjih Gorjušah v kopriv-niški župniji pri posestniku in gostilničarju Martinu Sodja po domače pri Mlakarju, zjutraj ob 7. uri pod štedil-nim ognjiščem eksplodiral smodnik. Ne ve se, ali po nesreči ali kako drugače. Poleg ognjišča sta stala gospodar in žena ter njegova mati. Razmetalo je vse ognjišče, posodo in drugo. Mati je bila takoj mrtva. Mož in žena sta težko poškodovana po obrazu in glavi. Otroci, ki so bili v hiši, so o-stali razun enega, ki ima nekaj malih poškodb, vsi nepoškodovani, dasiravno je na peči vrglo vse teme in dve stranici ven. Vsa okna in vrata so poškodovana in zidovje razpokano. Nesreča in škoda je zelo velika.
—	Nemec ustrelil Slovenca. V Begunjah na Gorenjskem je šel 20 letni mladenič Jakob Rožič na gorsko senožet na Begunjšiči po opravku. Graj-ščinski lovec barona Borna, hud Nemec Eisenpart, mu je pa zastavil pot. Rožič je bežal, a lovec je streljal za njim kot za kakim zajcem. Ustreljen je bil Rožič v prsi in noge. Ko mladeniča ni bilo več dni domov, sp ga šjj iskat in so ga našli zakopanega v zemlji in brez glave. Prenesli so ga v Begunje. Osumljenega lovca so takoj prijeli in ako bi ga orožniki ne branili, bi ga razkačeni ljudje raztrgali ha kosce. Kar si že vse dovoljujejo nemški privandranci na Kranjskem, je res od sile.
—	Iz kaznilnice v smrt. Iz Gradiške poročajo: Dne 1. decembra so izpustili iz tukajšnje kaznilnice 34 letnega, v Zatično na Kranjsko pristojnega čevljarja Avgusta Verhovca, ki je radi goljufije in tatvine odsedel prisojeno mu šestletno težko ječo. Napotil se je na kolodvor, da bi se odpeljal v svojo domovino. Na potu na kolodvor se je zgrudil in obležal mrtev. Zadela ga je srčna kap.
—	Detomor? Zaprli so v Gorici 21-lelno služkinjo Josipino Tončič iz Novega mesta na Kranjskem, ker je o-sumljena detomora. Služila je v neki gostilni.
—	Rokovnjač. Od leta 1905. so se vršili v Metliki in metliški okolici pogosto ponočni vlomi v kleti, šupe, pode in v druga gospodarska poslopja, ne da bi se moglo priti zločinom na sled. Sele v noči od 7. na 8. avgusta tekočega leta se je Vincencu Komparetu, čevljarju v Metliki, sjučajno posrečilo dobiti nevarnega tatu v pest. Opazil je namreč ob 11. uri ponoči, kako neka o-;eba prižiga vžigalice in skuša priti v Molekov pod. Urno pokliče Moleka n oba se podasta k podu, v katerem ipazita neznanca, ki je zopet palil vžigalice in grabil v veliko, z železnimi ibročki opremljeno plahto na podu se lahajajoče žito. Ko tat vidi, da je pri-
šel v nevarno zanko, se previdno priplazi do vrat, potem pa jo na vso moč udere proti hrvaški strani. A ni imel sreče na begu. Zadene se ob nizek grm in butne ob tla. Ta trenotek ga dohiti Kompare, plane nanj in ga obdrži. Vtaknili so ga v Metliki v preiskovalni zapor, odkoder je zopet poskusil svojo srečo z begom, a kot prvič tako tudi sedaj brezuspešno. Sodnij-sko zaslišanje je dognalo, da je ta mož Jurij Čulik, oženjen kajžar, stanujoč onostran Kolpe na Hrvaškem. Pri hišni preiskavi pa so dobili razne predmete, ki so jih ljudje spoznali za svoje, pri nočnih vlomih jim ukradene stvari. Čulik je nanosil toliko množino raznovrstnega orodja, da bi z njim lahko zalagal cel oddelek c. kr. pionirjev. Zvedelo se je tudi, da sta bila pri teh tatvinah udeležena še Peter Ciglič in Jože Hrovat, ki pa se jih ni moglo pozvati pred c. kr. sodišče, ker sta ogrska državljana. Pri porotni obravnavi v Novem mestu je obtoženec tajil vse. A njegove izpovedbe se niso ujemale z izpovedbami pred preiskovalnim sodnikom in priče same so odločno trdile, da popolnoma natanko poznajo svoje jim ukradene stvari. Proti obtožencu je pričala tudi njegova lastna hči, ki je izpovedala, da je tudi ostalo orodje, katerega lastniki niso spoznali, od očeta ukradeno. Porotniki so spoznali Čulika krivega tatvine vseh onih stvari, katerih lastniki so znani, krivega pa tudi onih stvari, katerih lastniki se niso priglasili. Ker znaša vrednost ukradenih stvari nad 600 K, ker je bil Čulik že devetkrat predkaznovan radi tatvin, pretepa in razžaljenja časti in so porotniki potrdili tudi vprašanje: “Je li obtožencu prišlo krasti že v navado?”, ga je sodni dvor obsodil na sedem let ječe.
— Tat. Delavec Matija Stržaj iz Rakeka je bil pred ljubljanskim porotnim sodiščem zaradi tatvine, ki jo je izvršil kot hlapec pri lesnem trgovcu Ernestu Hiengu na Rakeku, obsojen na štiri leta težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsak mesec. Njegova žena je bila sokrivde oproščena.
ljali enaki slučaji in vlada še sramotnemu počenjanju svojih organov ni naredila konca.
— “Narodni dom” v Velikovcu baje vkljub hujskanju nemškutarjev pro-speva. Nič ne pomaga, da se razni nemškutarski obrtniki in učitelji zadirajo proti njemu. In to jih še tem bolj grize.
— Goriški Slovenci so sklenili pozvati Italijane, da sklenejo zakon, ki bi onemogočil nemški učni jezik na Goriškem in uveljavil kakorizključna učna jezika: slovenski in italijanski. To bi bil pameten odgovor jezikovnim zakonom nemških deželnih zbo-
rov, ki so uvedli nemščino kot edini učni jezik tako n. pr. na Nižjem Avstrijskem, kjer je nad pol milijona Čehov oropanih pouka v svoji materinščini.
—	Za deželnega glavarja na Goriškem je zopet imenovan pl. Pajer, a njegov namestnik je Gregorčič.
—	Goriški zrakoplovec Rusjan, ki je Slovenec, je ponovil poizkus s svojim zrakoplovom na Velikih Rojah. Poizkusi so se prav dobro obnesli. Dvignil se je s svojim zrakoplovom kakih 5 m visoko v zrak in je obletel Roje z brzino po 40 km na uro. Gosp. Rusjan napravi v kratkem javno poizkuš-njo, ter je sedaj popolnoma zadovoljen in trdno uverjen, da preseneti javnost o priliki javne poskušnje.
HRVATSKO.

—	Železnica Osjek-Vinkovci se prične v kratkem graditi.
—	Smrt dveh zakoncev vsled ogljikovih plinov. V Zagrebu sta zakonska Klokočar pred počitkom še naložila v štedilnik oglja, pri čemer je žena nevede porinila zapiralo v dimpik. Zjutraj so našli oba mrtva, svakinja» ki je spala v istem prostoru, je ležala na tleh onesveščena.
—	Knez Liechtenstein je daroval “Društvu za pospeševanje koristi Dubrovnika in okolice” 18,000 kron kot donesek k gradbenim stroškom Liech-tensteinove ceste.
Ljubljanska kreditnabanka v Ljubljani
NM
STRITARJEVE ULICE 2
ŠTAJARSKO
n
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Qi
račun ter je obrestuje počistili	/O
Kijiijs in prolaja vsi vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.
— Ponarejalci denarja. Pred porotnim sodiščem v Mariboru se je vršila dne 2. in 3. dec. obravnava proti devetim osebam radi ponarejanja bankovcev. Obtoženi so bili Jurij Potočnik, kot glavar ponarejevalcev, 591etni viničar Mihael Veg iz Gomilice, njegova žena Marija Veg, njiju otroci 261etna Marija Veg, Vincenc Veg, 221etna Katarina Veg in Kletni Mihael Veg, dalje 361etni kajžar Jožef Šlamberger iz Haj dine, in mati glavarja vdova Margareta Potočnik. Dne 21. januarja 1909 so prijeli v Središču posestnika Jerneja Pauka, ko je izdal ponarejen SOkron-ski novec. Sodnijska preiskava je brezdvomno takrat dognala pri krojaču Francu Potočniku in posestniku Jožefu Kolencu, da so izšli vsi ponarejeni bankovci, ki so krožili po Mariboru, Slovenski Bistrici, Ptuju, Arnovžu, Lučah itd., izpod Potočnikove roke. Potočniku se je takrat posrečilo, da je ušel. On pripada slaboglasni rodbini kajti že njegov oče Gašper Potočnik in njegov brat sta bila 13. junija 1891 pred celjsko poroto obsojena radi ponarejanja bankovcev na 5 do 7 let težke ječe. Jožef Potočnik je stal drugič radi istega zločina pred mariborsko poroto, 22. novembra 1899 je dobil 12 let. Ker je on še zaprt, tedaj ni mogel sodelovati pri sedanjem ponarejanju. Njegov brat Jurij je nasledoval | očeta in brata v slabem in je istotako ponaredil bankovce, sedaj s pomočjo fotografičnega aparata, kot sta ona dva delala. Edino serije in številke je pisal z rudečilom sam. Dne 14. maja 1909, torej en mesec pred prvim porotnim zasedanjem, je izdajala Katarina Veg, viničarjeva hči, Potočnikove 50 kronske novce. Trgovec Dekrinis v Lučah je dobil enega takega in je Vegovo takoj naznanil na sodišče. Ona je trdila, da je dobila bankovec od očeta. Kmalu nato je pa plačal Vincenc Veg v trgovini Heumayer v, Mariboru neko obleko s 50kronskim ponarejenim bankovcem, ki so ga pa takoj spoznali. Sedaj so prijeli vso Vegovo rodbino. Prišlo je na dan, da je bil ubegli Jurij Potočnik skrit cel čas pri Vegovih ter so vsi skupaj izdelovali ponarejene bankovce. Dne 25. marca je pa šel na Koroško, ter tam nadaljeval svojo obrt v ponarejanju bankovcev. Od tam je hotel oditi zopet v Ameriko, kjer sta se naučila pred leti s Kolencom ponarejati avstrijske bankovce. V Feldkirchnu so ga pa prijeli. Jurij Potočnik priznava delo- j ma ponarejanje v Ameriki, ?a tukaj pa pravi, da mu je dal bankovce nek gotovi Krainz. Tudi ostali udeleženci priznavajo deloma svoje delovanje. Za \ kazen je dobil Jurij Potočnik 15 let, | Mihael Veg’ st. 5 let, Marija Veg st. | 10 mesecev in Katarina Veg 3 leta. Po razglasitvi obsodbe so ostali vsi mirni, jedino Katarina Veg je pričela krčevito jokati.
50 centov
na toni premoga, ako ga kupite pri nas,
Wilmington premog po $3.50 ton.
Oba telefona 67.	Trdi premog po $7.50 tona.
American Coal Co.
North Chicago and Columbia Sts., JOLIET, ILLINOIS

— Zopet škandal na celovškem kolodvoru. Pišejo iz Korotana: 1. decembra je stražnik zopet prijel nekega Slovenca, ker je zahteval na celovškem kolodvoru listek v slovenskem jeziku. Niti teden ne mine, da bi se ne ponav-
w-------
? ZA BOŽIC
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotov denar; ta pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in NAJHITREJE preskrbi.
FRANK SAKSER CO.
82 Cortlandt St. 6104 St. Clair Ave., N. E. New York, N.Y.	Cleveland, Ohio.
rfo tip? fTi iti tfo 4V lir? tfo clTi 'ri'- >rK
Slovensko-amirikanski
❖ KOLEDAR # g ZA LETO 1910. J;
je izšel in je dobiti po 30c s poštnino vred. Koledar ima f*T*v obilo povesti in lep ih slik; vsakdo najde v njem kaj raz- /K ‘»J.* vedrilnega in zanimivega. Primeren dar rojakom in znan- ‘JJ,' <4%	cem za v staro domovino in velja ravno tako 30c. Sezite
'ijT po njem, dokler je v zalogi!	j*
iU SL&VENIC publishing CO.
(Glas Naroda)	.
4^-	82 Cortlandt St.	New Y rk, N. Y. 4+fr
st? tTi fTz st? tIT? it? flTi tTP?
“ fjL’ M* *4»* *4»* *4? *4? *4** *4** *4** *4?
AMERIKANSK1 SlX)VENEC
Ustanovljen L 1891.
UPrvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo , K. S K- Jednote.
t	Izdaja ga vsaki petek
SUMSKO-AM. TISKOVKA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMSRIKANSKI SLOVENEC
J oliet, IH-
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509
Uredništva telefona Chi. 1541.
' Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se he oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMEFIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
SThe first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of I the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the «LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, III.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
26.	dec.	Nedelja	Štefan, muč.
27		Pondeljek Janez, evang.	
28	“	Torek	Nedolžni otročiči.
29	“	Sreda	Tomaž, škof.
30.	u	Četrtek	David, kralj.
31	“	Petek	Silvester, p.
1.	jan.	Sobota	Novo leto.
BOŽIČ.
“Glejte, oznanjam vam veliko veselje; ker danes vam je rojen Zveličar, kateri je Kristus Gospod.”
Nobena vest ni nikdar bila slišati slajša človeškim ušesom!
Z največjim veseljem v srcih po izpolnitvi božje obljube, se obrača čloJ-veštvo polno pričakovanja in radova-atja k najradostnejšemu dnevu celega leta, k dnevu, ki govori bolj nego karkoli za popolni mir, napolnjujoč človeške duše s tistim velikim zadovoljstvom, ki je more navdihniti edinole rojstvo Odrešenikovo.
Vera in ljubezen in upanje so blagoslovi slavne božične blagovesti. Žareč na vsi štiri strani zemlje, je pretresla svet s svojim divnim blagoglasjem. Celo najsirovejši otroci majke zemljice so culi njene nebeške glasove in se vneto pridružili v nebesni slavospev nove milosti.
Božič povzdiguje človeka nad samega sebe. Skrbi brž izginevajo pred veličastno prikaznijo betlehemsko, stiske življenja izgubljajo svojo pomenljivost iii onepokojena duša nahaja filir, ki ga ne morejo nobene zemeljske sanje zadostiti.
Ta dan bpdi najveselejši za vsakogar, Prešinjene z njegovim blagodejnim duhom se po svojih močeh potrudimo, da ga naredimo tacega in tako stokrat pomnožimo svoje lastno veselje.	\
In premišljajoč njegov čudoviti pomen in veseleč se njegovih blagoslovov trdno sklenimo, napredovati prijaznejših in čistejših src ter izražati vsak dan našega življenja nekoliko tiste srce predirajoče navdušenosti in ljubezni, ki prihaja iz božične blagovesti.
'Čast Bogu na višavah, in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.”
KDO JE PRVI VPELJAL POBOŽNOST OB JASLICAH?
Sveti večer! — jaslice! To sta za nas dva nerazdružna pojma. Povsod, kjer še ni zadnja iskra verne ljubezni do novorojenega Izveličarja zadušila nizkotna posvetnost, si postavijo na ta večer ljubke jaslice. Spomin so na «ne revne jasli, v katere je božja porodnica položila svoje novorojeno dete. Daši je ta hvalevredna navada skoraj povsod doma, neznano vender je marsikomu, kdo jo prvi prišel na to vzvišeno misel: za božične praznike :mrejai>i si jaslice.
i Kadar je sv. Frančišek Asiški premišljeval dogodke pri rojstvu Gospodovem, bil. je vselej globoko ganjen. Največji vtis pa je napravilo nanj to, da je moral Sin živega Boga iskali -vojega ležišča v trdih jaslih. Z velikim navdušenjem in ponižilim veseljem je praznoval vselej ta velepomen-jivr dati Gospodov. Da bi se pa še ¡»olj vglobil v skrivnost včlovečenja božjega, sklenil jc nekoč 1. 1223. pri-editi si za božične praznike slabo podobo betlehemskega hleva.
V ta namen je prosil papeža za dovoljenje. Le ta mu je z veselim srcem »rivoščil to veselje. Sim Frančišek je
na to takoj zapustil Rim ter se poda. v Grecijo. To je bil kraj v dolini reke Rieti, ne daleč od Rima. Tu je prebival imeniten mož, Ivan po imenu, ki je daleč na okoli slul radi svojega čed-nostnega življenja. Ko je svetnik prišel v Grecijo, poklical je takoj Ivana, s katerim sta bila dobra prijatelja, k sebi ter mu razodel svoj načrt, rekoč: “Ivan, če hočeš, da bomo letos tukaj slovesno obhajali god rojstva Gospodovega, stori vse, kar ti naročim. Težkim srcem pričakujem tega, za vse človeštvo prepomenljivega praznika; a gledal bi rad s svojimi lastnimi očmi vso ono bedo, katero je našlo božje dete takoj pri svojem prihodu na svet; gledal bi rad, kako tekmujeta vol in osel, kateri bo bolj ogrel mrzle ude božjemu novorojencu; gledal bi rad, kako počiva na ničevi slami Jezus Kristus Odrešenik sveta...” In zdaj je razložil sv. Frančišek svojemu prijatelju vse natanko, kaj in kako mora prirediti, da bodo lahko pobožno Iti z.vne tim srcem obhajali rojstni dati božjega Sina.
Že se je približeval dan veselja, oni dan, ki mora vsakega povzdigniti do vzvrščenega ponosa in višjega poleta, če le ni še njegov duh popolnoma 0-drevenel v mrtvi grudi.. . Možje in žene so pripravljale z radostno dušo plamenice, da bi zadostno razsvetlili ono noč, v kateri se je rodila luč sveta... Na nekem skalnatem prostoru so postav'li male jaslice, prinesli so sena, pripeljali vola in osla, ukrenili vse potrebno... Grecija je nov Betlehem, črna noč postane jasni dan...
Kakor nekedaj pastirji, tako hite nocoj cele trume pobožnega kmetskega ljudstva tja k revnim jaslicam. Nepopisna radost odseva iz slehernega o-braza, srce utriplje urneje, živahneje plove kri po žilah, in um jasneje umeva kot prej kedaj skrivnost včlovečenja božjega. V teh slabih jaslih je počiva! Oni. ki s tremi prsti drži vesoljni svet! Na takem senu je ležal kralj vseh kraljev! “Sursum corda — O, srca, kvišku!”
V gozdih odmevajo milodoneči glasovi nepokvarjenih kmetskih ljudi in neme skale odgovarjajo z otožnim odmevom tisoč in tisočim pozdravom Boga slavečih src. Kaj pa počne sv. Frančišek? Iz srca mu vro na dan globoki vzdihi, raz njega lica sije nepopisna veselost ter tolažilna zadovoljnost, iz njegovih oči se razlivajo svetli žarki dušne radosti...S takimi občutki stoji svetnik pri jaslicah... Njegova usta molče, a njegova duša se koplje v najslajših občutkih nebeškega veselja... Glasneje in drzneje nego sicer, vzvišenejše nego druga leta se razlega iz njegovega čutečega srca radostni klik: “Gloria in excelsis Deo...in terra pax hominibus — Čast Bogu na visokosti, in mir ljudem na zemlji dobre .volje.” Nato so imeli pri jaslicah slovesno sv. službo božjo, pri kateri je sv. Frančišek služil kakor dijakon. Kako željno je pričakoval onega trenutka, da bi glasno, z veselo in ljubečo dušo zapel one skrivnostne besede sv. evangelija: “Danes vam je rojen Izveličar”.
Po končani sv. maši se je obrnil proti zbranemu ljudstvu ter z vneto in ganljivo besedo govoril o rojstvu revnega Kralja, o Betlehemu, o malem mestu Davidovem...
Kadar je hotel imenovati Kristusa, imenoval ga je vedno v svoji goreči ljubezni le “Dečka betlehemskega”. Prigodilo se je večkrat, da vsled prevelike ginjenosti niti izgovoriti ni mogel tega vzvišenega imena. A česar ni mogel izraziti njegov jezik, proslavljal je tem bolj njegov radosti blesteči se obraz. In kaj bi tudi ne, saj se je na obrazu svetnikovem zrcalila čista, nedolžna najslajših čuvstev omamljena duša — prekrasna hčerka nebeškega Očeta
DR. STEINER O PRISELJEVANJU.
(Konec.)
Dr. Steiner je poln zaupanja, če Amerika stori svoj del, da priseljenci iz južne Evrope ne bodo resna nevarnost. Na nekatere ugovore proti njihovi zaželenosti odgovarja. Njihovo nestalnost v primeri s priseljenci iz severne Evrope, njihovo povračanje v stare kraje med dobo gospodarske stiske tolmači kot korist za to deželo. ■Gotovo bi bila stiska še večja, da so nezaposleni tisočerniki ostali tukaj. Njihovo pošiljanje prihrankov v Italijo, kjer vlada čuva njihov denar v poštnih hranilnicah, smatra za opravičljivo, vkolikor ta vlada ne nudi sličnega zavoda.
Njegovo sočutje s priseljencem ga napravlja časih malo neuljudnega in hudega na provincijalizem povprečnega Američana. Tako pripoveduje o razgovoru z nekim takim, ki je zaničljivo p ridel izraz “Dagoes” neki skupini Italijanov. .
“ ‘Ali veste,’ sem vprašal, ‘kdo je bil prvi “Dago”, ki je prišel v to deželo?’ Trenotek je premišljal, potem je rekel doslovno: ‘Mislim, da nekdo z imenom Macaroni, ki je prodajal banane, ko se je izkrcal v New Yorku, in je govoril neko inozemsko ciganščino.’
“ ‘Ne,’ sem odgovoril, ‘njegovo ime je bilo Krištof Kolumb, in ko ne bi bilo tega “Daga”, bi bili Vt še neodkriti.’ Prav težko sem prepričal mojega sopotnika, da so v Italiji mesta lepša nego Pittsburg, a ko sem mu povedal, da je neki ‘Dago’ zgradil največjo cerkev na svetu, je bil njegov materialistični čut vzbujen in začel me je spoštljivo poslušati.
“Isti ‘Dago’, ki je zgradil tisto cer-kev, je tako lepo klesal kipe, da mora
vsakdo, ki želi osvoboditi ‘zaprto ve-ličje kamena’ (imena Michel Angelo mu nisem navedel), iti pogledat, kar je izdelal ta ‘Dago’.
‘ ‘In taisti mož,\ sem nadaljeval, ‘je naslikal hram, ki je eden izmed velikih umetnijskih čudežev sveta. Njegovo ime je Michel Angelo.’
“Ko sem omenil Rafaela in Siktin-sko Madonno, je površno razumel, kar sem mu hotel razodeti, kajti to so bila precej znana imena.
“Potem se je pa obregnit name. ‘Pa vendar ne mislite reči, da so ti ‘Dagoes”, ki se priseljujejo semkaj, kaj tacega kakor Michel Angelo in Rafael?’ Na to sem odgovoril: ‘Ne, niso, ampak tudi Vt niste kaj tacega kakor George Washington ali Abraham Lincoln’.”
* * * *
Duh Washingtonov in Lincolnov, pravi ameriški duh v svojem najlepšem razodetju je, ki vanj verjame dr. Steiner. Uverjen je, da ta duh lahko prevzame ogromno krdelo inozemcev in mu vdihne življenje plemenitejšega moštva in ženstva; da priseljenec postane v naslednjem zarodu, ako ne v sedanjem, karkoli hoče Amerika, da naj postane.
BODOČE BITKE V ZRAČNIH VIŠAVAH,
O priliki zadnjega zanimivega poleta grofa Zeppelina je gotovo angleško časopisje zopet slikalo nemškega vraga na steno. Povdarjalo je, da je bila Zeppelinova zračna pot Friedrichs-hafen - Bitterfeld - Goeppingen mnogo daljša, nego bi bila črta Friedrichsha-fen-London. Zeppelin bi bil torej lahko Londončanom pokazal vrline svojega zrakoplova, ne da bi se kaj zamudil. To se pravi: Nemci so na tem, da nas napadejo iz zračnih višav in razsujejo naša mesta, predno bi se mi le mogli ganiti. Uglednejši angleški listi pa odločno zavračajo tako neumno plašenje javnega mnenja in dokazujejo, da se za sedaj zrakoplovov kot bojnih priprav nikakor ni bati. “D. Mail” spominja na to, da razstrelivtis sredstva nikakor ne učinkujejo tako pogubno, kakor si to predstavlja širše občinstvo. Za zgled navaja Port Artur, ki vkljub temu, da so ga Japonci z morja in s suhega tri mesece bombardirali z najstrašnejšimi vojnimi stroji, ni kazal posebnih sledov obstreljevanja, razven v kitajskem oddelku, ležečem tik ob luki. Ruske ladje, ki so jih Japonci iz bližine po vseh pravilih vojne umetnosti obstreljevali, niso toliko trpele, da bi jih ne bilo moči več sestaviti: to se je Japoncem, ki so jih dvignili iz morja, prav dobro posrečilo. Na Ladysmith je padlo tekom štirih mesecev 25,000 granat, a škoda je bila neznatna. Utrdbe pri Otndur-manu so angleške ladje obstreljevale z lyditom, a so ostale nepoškodovane; ravno tako so utrdbe pri Pretoriji po večurnem obstreljevanju izkazale le ene razdrte podboje. Ako so torej učinki razstrelivnih snovi tako minimalni celo tedaj, ko se jih pod ugodnimi razmerami in s silovito močjo požene proti cilju, kaj moremo potem pričakovati od izstrelka, ki bi padel z neba! Pred vsem bi bilo treba celega zračnega brodovja, ki bi s svojo številnostjo takorekoč zakrilo solnce in nudilo izvrsten cilj za obstreljevanje, drugič pa glede meritve iz zrakoplova strokovnjaki še sami niso na jasnem. Dva francoska vojaška inženirja sta pred kratkim s poizkusi dognala, da pri metanju granat zadostuje nekaj palcev razlike v razdalji, da se iste brez vsake škode razfrle. Ogromno londonsko mesto bi sicer nudilo obširen cilj, a škoda bi bila mnogo manjša, kakor si mislijo ljudje. Vendar pa bi Angležem zrakoplov le lahko kako neprijetno zagodel. Tako n. pr., če bi se v varstvu temne noči z zrakoplovom pripeljalo in ob Themsi izkrcalo pest desperadov, ki bi zažgali arsenal, tovarno torpedov, petrolejska skladišča itd. — to bi bili že občutni udarci. A k uspešni izvršitvi tega načrta bi bilo treba različnih predpogojev, ki bi ne bili odvisni zgolj od voditelja zrakoplova in prepuščeni slučaju. Važna naloga vojnega zrakoplova jc danes edinole poizvedovalna služba, toda tudi tu prihaja v poštev toliko neprevid-jenih in nepremagljivih zaprek (n. pr. vihar), da strah angleškega občinstva pred nemškimi zrakoplovi nikakor ni opravičen.
PROTI AVSTRIJI.
Ljubljanski “Slovenec” z dne 2. L m. objavlja pod gorenjim naslovom sledeče vrstice:
Zunanji položaj za našo državo nikakor ni ugoden. Rimska “Tribuna” objavlja interview s srbskim poslanikom Vuičem o potovanju bolgarskega carja Ferdinanda v Belgrad. Poslanik je izjavil, da so med Srbijo in Bulga-rijo zveze najtesnejše. Car Ferdinand je zelo inteligenten in zelo zavzet za politične zveze. Obiskal je Dunaj in Berolin, kjer se je prepričal, da je boljše, ako se sporazume s Srbijo, kakor pa, da se priklopi kaki skupini evropskih velevlasti, ki zastopajo načelo status quo na Balkanu. Car Ferdinand se hoče sporazumeti z Rusijo, Francosko, Angleško in z Italijo. “Tribuna” ima tesne zveze z italijansko vlado. “Tribunino” poročilo kaže, da se je “spretni” politiki našega zunanjega urada posrečilo, spraviti proti obema srednjeevropskima osamelima državama vse evropske velevlasti in še vse samostojne balkanske države. Resnična politika.
Iz Rusije dohajajo zelo vznemirljiva poročila, ki done tako, kakor da se
pripravlja Rusija na vojsko proti naši državi. Gubernijski uradniki ob gali-ški meji na Ruskem Poljskem so dobili poziv, naj takoj naznanijo, kam naj jih odvedejo v Rusijo za slučaj vojske. Uradniki so tudi obveščeni, naj bodo na obhod vedno pripravljeni.
Papež mladini.
Predkratkim je zboroval v Rimu kongres katoliške mladine. Predsednik kongresa Conun Pericoli je v svojem otvoritvenem govoru omenil tudi gonjo na Ferrerja ter je dejal, da katoliki v Italiji ne bodo izrekli nobenih platoničnih protestov proti vpitju za Ferrerja, ampak bodo protiverski -gonji odgovorili z izpolnitvijo, in poglobitvijo svoje organizacije. Udeležni-ke kongresa je sprejel v avdijenci tudi papež Pij X., ki je dejal v svojem nagovoru, da ni treba pričakovati od njega sijajnih govorov, kadar ima pred seboj najljubše svojih otrok, mladino, mu govori edino srce. Primerjal je verski pouk zrnu v primeri Jezusovi. Verski pouk se dostikrat vse premalo upošteva, je pa podlaga, na kateri vzra ste dober krščanski mož. Mladi ljudje se morajo dandanes veliko učiti; priporoča mladini učenje, ker ima izobražen katolik boljše orožje v rokah kot neizobražen. Pri tem pa se ne sme pozabiti katekizma, ki že sam zadostuje, da se užene zaničevalce vere.
Država Texas je 210 krat večja nego Rhode Island.
'¡000000000000000000000000000^0000000000000000000000000000000000000000000.
Voščilo
Rojakom, ki so nas počastili z prijaznim po« setom v naži prodajalni se tem potom it kr e« no zahvaljujemo, ter se priporočamo še v bodoče.
The Ela Qle
MATH. SIMONICH, preds. in vodja.
i0000000000000000ar0000000W000000000000000000000000000000000000000000000000000000Írií
Blizu Malte je Sredozemsko morje globoko 14,136 čevljev.
Jabolka so zdravilna zoper nepre-bavnost in bolezni v grlu.
Chicago ima 2,020,000 prebivalcev, New York pa 4,014,304.
Zemljepisno središče Združenih Držav, nevštevši Alasko in Hawaii, je severni del države Kansas.
Najvišja železnica v Združenih Državah je Denver & Rio Grande čez Marshall Pass 10,853 čevljev.
Anglija izdeluje samo tretjino strojev, ki jih rabijo njeni farmarji. Ostali prihajajo iz Združenih Držav in Kanade.
Največja morska globina doslej izmerjena je pet milj in četrt (25,720 čevljev), a najvišja gora, Mount Ever-est, meri pet milj in pol (29,002 čevlja)
Najmrzlejši kraj na svetu je Ver-hojansk v severovzhodni Sibiriji, kjer kaže toplomer pozimi do 90 stopinj pod ničlo, a poleti časih do 86 stopinj nad ničlo v senci.
Žalostna dedščina. Iz Pariza se poroča, da je neka kuharica v Havru podedovala od svojega brata v Ameriki več milijonov dolarjev. Ko je zvedela o tej dedščini, jo je zadela kap in bila je na mestu mrtva.
Skladatelj pater Hartman — španski vitez. Španski kralj Alfonz XIII. je imenoval frančiškanskega patra Hartmanna za viteza kraljevega reda Izabele Katoliške. Skladatelj pater Hartmann je namreč poklonil svoj o-ratorij “Sedem zadnjih Kristusovih besed na križu” španskemu kralju Alfonzu XIII.
Nova češko-atneriška izseljeniška banka “Bohemia” se je ustanovila v Pragi na Češkem dne 5. t. m. Banka bo ustanovila v New Yorku svojo fili-jalko in je kupila neko staro bančno podjetje. Sklenilo se je, da se delniški kapital zviša na dva milijona. Banka bo začela poslovati s 1. januarjem 1910.
Stare turške vojne ladje, ki so ležale pred Carigradom, je turška vlada prodala neki nemški tvrdki za celih 62,000 turških funtov. To je bilo res nevarno vojno brodovje! — Angleški admiral Gamble je sedaj sestavil poročilo za ustanovitev nove turške vojne mornarice in ga izročil turški vladi.
Milka Trnina v New Yorku. Slavna pevka Milka Trnina — Hrvatica po rodu — je predkratkim prišla v New York ter nastopila svojo službo kot učiteljica dramatskega petja na “Institute of Musical Art”. Kot pevka naj-brže ne bo nastopila, ker boluje na hudi nevrasteniji, ki pa njenemu glasu ni škodovala.
Na Dunaju se je dne 15. nov. blagoslovila prva češka cerkev. Pred cerkvijo in v njej je bilo zbrano več tisoč Čehov. Navzoči so bili med drugimi tudi bivši minister dr. Začek, sek-cijski šef v kmečkem ministrstvu Popp sedanji voditelj ministrstva, grof Jan Harrach in drugi dostojanstveniki. Cerkev je stala 500 tisoč kron, od katerih je 200,000 daroval grof Jan Harrach.
Košutova poštenost. Dunajska “Arbeiter Zeitung” poroča iz Budimpešte: Par dni prej nego je izstopil Košut iz stranke neodvisnosti, je daroval časnikarskemu pokojninskemu zakladu 10,000 K in kot ustanovo za eno posteljo za bolnega časnikarja v nekem sanatoriju za jetične tudi 10,000 kron. Sedaj se je pa izkazalo, da je ta denar iz fonda, ki je bil nabran za žrtve potresa v Mesini. O ti madžarsko vite-štvo!
Doktor lvec SS
specialist za ženske in otroSke bolezni in operacij«, On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mof in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehudo utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlic«, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, ogluš«* nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu Im mehurju, appendicitis, bolezni na očeh, itd.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite Vašo bolezen v svojem materinem :ku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal zdravila, Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET.	JOLIET, ILLINOIS
Novo Odlikovanje!

OR. FERDINAND HARTMANN
Je bil od zdravniškega zbora jednoglasno izvoljen
ZA PRVEGA PRIMARIJA V NEW YORKU
To novo odiikovanje našega zdravnika je velika sreča za Vas, kateri ste bolni slabi in nemočni
PAZITE Dr. Ferd. Hartmann veli: „Poprej nego pišete kateremu zdravniku i poprej predno pričnete rabiti kakšna zdravila — opis e iskreno in brez sramovanja svojo .bolezen njemu, prašajte ga za svet kaj Vam je storiti. On trdi, da večina boleznij, na katerih naši rojaki trpijo, prihaja vsled nepiavilnega delovanja i pokvarjenja krvnega sistem''
DR. FERI HARTMANN je danas navsaki način prvi
zdravniški učenjak v New Yorku za VSE KRONIČNE BOLEZNI ZUNANJE ALI NOTRANJE — kakor tudi za VSE BOLEZNI MOŽA IN 1 JE— nima toraj bolnika, katerega on ne bi bil popolnoma ozdravil. — ZATORAJ ROJAKI ako potrebujete kakšrtega zdravniškega nasveta a-li pomoči, obrnite se pismeno ali osebno in z popolnim zaupanjem naznanite mu vse Vaše simptome bolezni ker se Vam zagotavlja sigurna pomoč in najboljša zdravila.
Vsa pisma naslavljajte točno in edino le na:
Dr. Ferd. Hartmanu
»18 Bast 14. St. New York, N. Y.
E. PORTER Brewing Co.
EAGLE BREWERU
izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
B£ER»
zovana	t a, I!L dne Z aprila 1894.
Ulinoii 12. januarja 1898
'rovana ▼ državi
GLASNI ODBOR:
asednik-......> .*. .«.-a Hemanich, cor. N. Chicaga o o Sts., Joliet, III
, podpredsednik:............Marko Oatronlch, 92 V» >t., Allegheny, Pa.
U.^podp* edsednik........Bojc. R. R. Nal 148, Pueblo, Cedo.
Glavm uinik:....................Z*1“*1002 — '~hlcaK° St- Jol,et*I1L
SSmSÄ;......................Josip Kerna. K. 90th St. New York City.
fthuraitiik- .....John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Dutuavni vodja:.. ..Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111
Pooblaščenec .............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, III
Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St, Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich. 813 N. Chicago St, Joliet, 111.
Josip Sitar, 8U5 N. Chicago St., Joliet IH
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, III
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik. cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, III Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC,
PRISTOPILI ČLANL
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 15575 Jožef B ogoli n, roj 1883, spr. 5".
dec. 1909.	Dr- št' 157 clanov-
K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 15576 Ivan Kren, roj 1893, spr. 13. dee.
J909	Dr. st. 112 elanov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn,, 15577 Josip Škof, roj 1888, spr. 17.
dec. 1909.	Dr. št- 207 članov-
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 15578 Anton Križ, roj 1884, 15579 Mihael Zmaje, roj 1885, 15580 Ivan Kralj, roj 1879, 15581 Ivatt Torkar, roj 1875, spr. 5. dec. 1909.	Dr. št. 207 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 15582 Tomaž Bašič, roj 1891, 15583 Franc Adlešič, roj 1890, 15584 Nikolaj Balkovec, roj 1883, 15585 Tomaž Košarac, roj 1865, spr. 13. dec. 1909.	Dr. št. 139 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 15586 Ferdinand Novak, roj 1889, spr. 5. dec. 1909.	Dr. št. 62 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 15587 Josip Hren, roj 1885, 15588 Ivan Lušin, roj 1877, spr. 13. dec. 1909.	Dr. št. 113 članov.
K društvu Manje Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 15589 Franc Tončič, roj 1888, 15590 Nikolaj Falica, roj 1887, 15591 Martin Vajdetič, roj 1881, spr. 12. dec. 1909.	Dr. št. 145 članov.
K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 15592 Jos. Škof, roj 1890, 15593 Ivan Cimermančič, roj 1890, 15594 Ivan Perko, roj 1888, 15595 Ivan Ra-dež, roj 1887, 15596 Ivan Zupančič, roj 1885, 15597 Franc Zupančič, roj 1882, 15598 Anton Čuferli, roj 1877, 15599 Jos. Zagorc, roj 1875, 15600 Jakob Udovč, roj 1868, spr. 13. dec. 1909.	Dr. št. 117 članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 15601 Matija Perkovič, roj 1878, spr. 5. dec. 1909.	Dr. št. 94 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ 15602 Ivan Ulčar, roj 1891, 15603 Ivan Klun, roj 1888, spr. 12. dec. 1909.	Dr. št. 116 članov.
K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 15604 Štefan Papa, roj 1883, spr. 13. dec.
1909	Dr. št. 60 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 15605 Egidij Ograjenšek, roj 1887, 15606 Fr. Jeras, roj 1873, 15607 Franc Štempihar, roj 1869,, spr. 10. dec. 1909.
Dr. št. 111 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely,'Minn., 15608 Matija Železnikar, roj 1890, 15609 Jakob Kovačič, roj 1865, spr. 20. dec. 1909. Dr. št. 72 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 15610 Franc Kukanic, roj 1885, spr. 7. dec. 1909.	Dr. št. 114 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 15611 Ivan Januš, roj 1892, spr. 10.
dec. 1909.	Dr. št. 58 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 15612 Petar Kušan, roj 1892, spr.
7. dec. 1909.	Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 15613 Josip Dolinar, roj 1884, 15614 Franc Posega, roj 1870, spr. 12. dec. 1909.	Dr.	št.	62 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 15615 Štefan Gorše, roj 1882, 15616 Nikolaj Žalec, roj 1876, spr. 9. dec. 1909.	Dr. št. 37 članov.
K društvu sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo„ 15617 Franc Arčul, roj 1891, 15618 Josip Kokol, roj 1882, spr. 12. dec. 1909.	Dr. št. 46 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 107, Moon Run, Pa., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 11043 Josip Dolenc, 15. dec. 1909.	I. dr. št. 10 članov.
II.	dr. št. 299 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, III, k društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, IH, 760 Anton Šraj, 12. dec. 1909.	I. dr. št. 82 članov.
II. dr. št. 70 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., k društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 1883 Ivan Golobič, 12. dec. 1909.	I. dr. št. 75 članov.
II. dr. št. 142 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., k društvu sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 7842 Peter Benda, 12. dec. 1909. Dr. št 97 članov.
II. dr. št. 27 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., k društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 13700 Matija Požek, 5. dec. 1909. I. dr. št. 57 članov.
II. dr. št. 61 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET 8PREJETL
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 10320 Anton Zabukovec, 10321 Anton Novak, 7. dec. 1909.	Dr. št. 301 člana.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, IH, 10586 Jurij Lobas, 12. dec. 1909.
Dr. št 71 članov.
K društvu sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 13308 Gottlieb Schlüge, 13. dec. 1909.	Dr. št. 28 članov.
SUSPENDOVANIČLANL
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, IH, 7030 Franc Pengar, 7. dec. 1909.
Dr. št. 156 članov.
Od društva sv. Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 7930 Peter Kroteč, 11. dec.
1909.	Dr. št. 135 članov.
Od društva Vit sv. Florijana 44, So. Chicago, UL, 13818 Ivan Križaj, 18. dec.
1909.	Dr. št. 182 članov.
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, IH, 12285 Josip Medic, 11511 Štefan Osla-kovič, 20. dec. 1909.	Dr. št. 61 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 15498 Primož Habjan, 11. dec. 1909.	Dr. št. 34 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 12593 Rudolf Krivec, 6.
dec. 1909.	Dr. št. 94 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 11324 Alojzij Zaletel, 12. dec.
1909.	Dr. št. 114 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Crabtree, Pa., 13556 Franc Šuln, 6. dec. 1909.
Dr. št. 34 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 11329 Jožef Erzar, 10507 Ivan Dolinšek, 13. dec. 1909.	Dr. št. 70 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, IH, 3692 Ivan Kolenc, 9701 Matija Rode, 14. dec. 1909.	Dr. št. 80 članov.
Od društva sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, IH, 13939 Jurij Božičevič, 18. dec.
1909.	Dr. št 36 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12526 Peter Belopavlovič, 13. dec. 1909.	Dr. št. 37 članov.
Od društva sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 12850 Ivan Zalar, 16. dec. 1909.
Dr. št 30 članov.
ODSTOPILI ČLANL
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 8155 Ivan Geršič, 9. dec. 1909.
Dr. št. 111 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 10060 Ivan Mali, 9854 Franc Dolenc, 15. dec. 1909.	Dr. št. 60 članov.
Od društva sr. Barbare 107, Moon Run, Pa., 15030 Anton Vehar, 13. dec. 1909.
Dr. št. 9 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sr. Janeza Krst 13, Biwabik, Minn., 15095 Fr. Škufca, 6. dec. 1909.
Dr. št. 57 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 13712 Josip Romanich,
6.	dec. 1909.	Dr. št. 93 članov.
ZNIŽALI POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 12229 Jožef Gerbek, 14. dec.
1909. znižal zavarovalnino s $1000 na $500.00.
Pri društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 9117 Valentin Belec in 12648 Jakob Jereb 14. nov. 1909, znižala zavarovalnino s $1000 na $500. PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, III., 4344 Jožefa Senica, roj 1887, spr. 5.
dec. 1909.	Dr. št. 21 članic.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 4345 Ana Kuhelj, roj 1882, spr. 5. dec.
1909.	Dr. št. 98 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 4346 Katarina Žugelj, roj 1885, spr. 12. dec. 1909.	Dr. št. 39 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 4347 Franca Derk, roj 1889, spr. 12.	dec.	1909.	Dr.	št.	29 članic.
K društvu Marije	Pomagaj	79, Waukegan, 111., 4348 Ana Belec,	roj	1891, 4349
Franca Bijak, roj 1879* spr. 12. dec. 1909.	Dr. št. 24 članic.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 4350 Elizabeta Drenik, roj 1890, spr. 12. dec. 1909.	Dr. št. 17 članic.
K društvu Marije. Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 4351 Vjekoslava Kukanič, roj 1890, spr. 7. dec. 1909.	Dr. št. 3 članice.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 4352 Ana Puhek, roj 1888, spr. 5.
dec. 1909.	Dr.	št.	3 članice.
K društvu sv. Veronika 115, Kansas City, Kans., 4354 Veronika Ferbežen, roj 1891, spr. 12. sept. 1909, 4354 Jožefa Štimec, roj 1890, spr. 15. nov. 1909.	Dr.	št.	59 članic.
K društvu sv. Martina 126, East Mineral, Kans., 4355 Johana Pušnik, roj 1880, spr. 12. dec. 1909.	Dr. št. 6 članic.
K društvu sv. Ime Marije 133, Ironwood, Mich., 4356 Ana Štefanek, roj 1889, 4357 Elizabeta Grga, roj 1886, 4358 Ana Krčmarčik, roj 1886, spr. 17. dec. 1909-	Dr. št. 18 članic.
K društvu sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 4359 Ana Kovač, roj 1878, spr. 17. dec. 1909.	•	Dr. št. 17 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 1267 Katarina Novak, 11. dec. 1909.	Dr. št. 5 članic.
K društvu sv, Antona Pad, 87, Joliet, III., 2933 Elizabeta Lobas, 12. dec. 1909.
Dr, št. 17 članic,
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3169 Frančiška Štimeč, 3173 Katarina Sudja, 3879 Marija Pintar, 4172 Marija Jerman, 2. dec. 1909.
Dr. št. 57 članic.
ODSTOPILI ČLANICI.
Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa„ 3228 Marija Mali, 2944 Ana Dolenc, 15. dec. 1909.	Dr. št. 23 članic.
URADNO NAZNANILO GL. TAJNIKA.
Vsem članom in članicam K. S. K. Jednote naznanjam, da naj blagovolijo v bodoče vsa uradna pisma in pošiljatve pošiljati na novo štev. namreč 1004 North Chicago Street, kjer se sedaj nahaja urad Jednote.
Vsem članom in članicam želim vesele božične praznike 1 Dal Bog da bi jih zdravi in veseli obhajali.
Ostajam Vam vedno udani sobrat
JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
JoHet, IH, 20. dec. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J. je imelo svojo letno zborovanje dne 19. dec. Ker je bila bolniška podpora zaradi slabih finančnih zadev zadnje čase nekoliko znižana, je društvo sklenilo, da se zdaj zopet plačuje polna podpora, to je, $5.00 na teden. Zatoraj priporočam mladim fantom kot i možem, ako ne bi še bili pri nobenem podpornem društvu, da pristopijo sedaj v društvo sv. Cirila in Metoda, ker je vstopnina jako nizka.
Tudi si je društvo izvolilo odbor za leto 1910, in sicer so bili izvoljeni sledeči brati:
Predsednik Jan. Gregorčič, podpredsednik Franc Papeš, tajnik Mathew Bučar, zapisnikar Jožef Kuhar, zastopnik Stef. Stukel, blagajnik Jan. Petrič, reditelj Jak. Ancelj, nadzorniki Jernej Iljaš, Jan. Ver-ščaj, Franc Terlep (2),
bolniški odbor Jan. Zimcrman, Lovrenc Roštan, Franc Terlep (1), zastavonoša Jan. Bučar, banderonosci Jak. Terlep, Franc Rupar in Ant. Hvalič.
Vsi dopisi tičoči se društva naj se pošiljajo še na Mat. Bučar, 706 North Broadway.
Sobratski pozdrav in vesele božične praznike in srečno novo leto 1910!
Mat. Bučar, tajnik.
izvrstna godba, katera bode neumorno svirala, tako da bode lahko vsaki pozabil na mraz. In tudi ječmenove župe in dišečih smodk ne bode manjkalo. Toraj še enkrat kličemo vsem: Veselo svidenje na Novega leta večer!
H koncu pa želim vsem vesele božične praznike ter srečno in veselo novo leto. Tebi, vrli list A. S., pa želim, da bi se ti naročniki podvojili v letu 1910.	John Zalar.
Rockdale, IH, 20. dec. — Naznanjam članicam ženskega podp. društva Marije Pomagaj št 119. K. S. K. J., da bode mesečna seja kot ponavadi četrto nede}jo v mesecu, dne 26. decembra 1909. Na tej seji se bode volil novi odbor za prihodnje leto 1910. Toraj se opozarjajo članice omenjenega društva, da se polnoštevilno vdeležijo te seje, da si izvolijo odbornice, katere bodo delale za napredek društva. Katera ne pride na to sejo, zapade 50c kazni, kar pravila zahtevajo.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
Marija Zalar, tajnica.
Rockdale, P. O. Joliet, I1L, 20. dec. Naznanjam, da bode imelo društvo sv. Treh Kraljev štev. 98. K. S. K. J. v g. Mavričevi dvorani svojo letno ve selico 1. januarja 1910, to je v soboto pred društvenimi patroni sv. Tremi Kralji, kakor vsako prejšnje leto. Ker je pa omenjeni dan ravno praznik Novo leto, se bode veselica pričela že ob 5. uri popoldan. Člani omenjenega društva se opozarjajo, da se polnoštevilno vdeležijo te veselice. Kateri izostane, zapade kazni $1.00; izvzeti so oni, kateri delajo omenjeni večer, in bolniki. Dohodki veselice so namenjeni v društveno blagajno.
Nadalje se vljudno vabijo na prosto vstopnino tudi vsa cenjena društva in posamezniki iz Rockdale in Jolieta, da bi nas obiskali omenjeni večer ter nam pomagali po svoji možnosti do lepšega napredka, za kar se vam že vnaprej zahvaljujemo ter za jednaki slučaj smo vam vedno naklonjeni. V slučaju, da bi bilo omenjeni večer jednako mraz kakor danes ko to pišem, se ni treba bati, da bi kateri v noge ozebel, ker za tako nevarnost bode že pravočasno preskrbljeno, in to bode
Allegheny, Pfc., 20. dec. — Društvo Marije Sedem Žalosti štev. 50. K. S. K. Jednote je imelo glavno sejo dne 12. dec. t. 1., pri kateri si je izvolilo sledeče uradnike za leto 1910:
Predsednik John Mravintz, podpredsednik Josip Špelič,
I. tajnik Frank Trempus, blagajnik Matija Muc, zastopnik Matija Mravintz, zapisnik Matija Mravintz, zapisnikar Josip Matešič,
I.	nadzornik Josip Dolmovič,
II.	nadzornik Matija Bene,
III.	nadzornik Anton Dolmovič, maršala Matija Perušič in Frank
Marincelj,
zastavonosec Martin Pezderc, banderonosec George Flajnik (Krojač),
pregledovalci knjig John Štajduhar, Anton Kambič in Tomaž Radočaj.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu.
Z bratskim pozdravom
Frank Mravintz, tajnik.
Cenjenim rojakom na znanje!
Veliko rojakov dela leta in leta te-ško delo za majhno plažo, za katero so Atnerikanci veliko večjo plačo dobivali. Kaj je temu vzrok: Zmožnost Angleščine, Samo z Angleščino se lahko pomaga Slovenec v Zjedinjenih Državah do primernega dela. Kako se pa priučiti anbleščine brez učitelja? Po navodilu:	Slovensko - Angleške
Slovnice, Slovensko-Angleškega Tolmača in Angleško-Slovenskega Slovarja. Knjiga popolnoma odgovarja namenu, kar pričajo mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike, kateri celo izražajo željo, da naj si vsak rojak naroči tako prepotrebno knjigo. — Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in jo je dobiti pri V. J. KUBELKA,
538 MIf. 145 St. New York, N. Y.
HRVjiTSKO DRUŠTVO ZRINSKJ i rankopan št. 18, H. Z. v III., ▼ Jo»* liet, IH Odbor za leto 1908: Pred* sednik: FiL Hibler, 1014 N. Chka* go St.; podpredsednik: Pavel Pavie» tič, 1003 N. Scott St.; RačunovetDas Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago S4.J tajnik: Mih. Podobr5*' 920 N. Ch§» ca go St; blagajnik:]	d Tušek; 2ffif.
Ruby St.; bolniška	čelnika: zm
vzhodno stran mest?	o m. Stefa»*
čič, 1014 N. Chicago za zapadim stran mesta: Ant. Mr ič, 1316 K. Hickory St. Seja p nedeljo ^ mesecu v cerkveni dvorani
Finančno poročilo K. S.K. J. za mesec nov. 1999.
Ime, številka m kraj društva.
Aurora, Minn., 14. dec. — Naznanjam vsem članom društva Marija sv. Rožnega Venca št. 131. K. S. K. Jednote, da bodemo imeli gl. zborovanje dne 26. decembra t. 1. točno ob dveji uri pop. na določenem prostoru. Zatoraj opozarjam vse člane, da se udeležijo o pravem času, ker na isti seji imamo več važnih stvari. Obenem se ima vršiti volitev uradnikov za bodoče leto 1910. Zatoraj se opozarjajo vsi člani, da se udeleže, da bode možno reči po končani volitvi, da je večini članov v zadovoljnost novoizvoljeni odbor, da ne bode potem obrekovanje društvenikov, da ta ali oni ni sposoben za ta posel i. t. d. Vsaki član, kateri izostane ta dan, da ne pride brez vzroka, bode plačal kazen kakor določajo društvena pravila; izvzeti so le bolniki, kateri ne morejo priti.
Sobratski pozdrav vsem članom K. S. K. J., posebno pa še od društva Marija sv. Rožnega Venca št. 131, in vam voščim vsem skupaj vesele bo žične praznike in srečno novo leto!
Alojz Kastelic, tajnik.
Brooklyn, N. Y., 14. dec. — Pri zadnji seji društva sv. Jožefa št. 57 K. S. K. J., ki se je vršila ob obilni vdeležbi članov dne 12. t. m., izvoljen je bil za 1. 1910 sledeči odbor:
Anton Burgar, predsednik,
Jos. Cvetkovič, podpredsednik,
Ivan Zupan, tajnik,
Ant. Podgornik, zapisnikar,
Al. Češark, blagajnik,
Pet. Vogrič, zastopnik,
Jos. Flack, Lor. Kucler in Pavel Kapš, nadzorniki,
Iv. Podboršek st., arhivar,
P. Speletič, vratar.
Sprejeta sta bila v društvo dva nova sobrata, za prihodnji mesec imamo pa predlaganih 8 kandidatov; tako da bodemo dosegli s temi rekord s 124 člani Za sirote v Cherry, 111., darovalo je (Nadaljevanje na 9. strani.)
1.	Sv. Štefana, Chicago, Ilil..................
2.	Sv. Jožefa, Joliet, 111.................
3.	Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111..............
4.	Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn...........
5.	Sv. Družine, La Salle, 111...........
7.	Sv. Jožefa, Pueblo, Colo,,.,,...........
8.	Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111....
10, §y, Reka, Clinton, i o wa....................
li Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111..............
12.	Sv. Jožefa, Forest City, Pa.,...............
S3. Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn...........
14.	Sv. Janeza Krstnika, riutte, Mont...........
15.	Sv. Roka, Allegheny, Pa?....................
16.	Sv, Jožefa, Virginia, Minn..................
17.	Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark...........
20.	Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mi*;h,,*••• .*,,
21.	Sv. Jožefa, Federal, Pa.....................
23.	Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio...............
24.	Sv. Barbare, Blocton, Ala...................
25.	Sv. Vida, Cleveland, Ohio...................
29.	Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111.............
30.	Sv. Petra, Calumet, Mich.......................
32.	Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash.............
33.	Matere Božje, Pittsburg, Pa...............
38.	Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.......
39.	Sv. Jožefa, Riggs, Iowa.....................
40.	Sv. **arbare, Hibbing, Minn...............
41.	Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa......................
42.	Sv. Alojzija, Steelton, Pa.....................
43.	Sv. Jožefa, Anaconda, Mont..................
44.	Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.........
45.	Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont.....
46.	Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y........
47.	Sv. Alojzija, Chicago, 111..................
49.	Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa...........
50.	Marije Sedem Žalorti, Allegheny, Pa.........
51.	Sv. Petra m Pavla, Iron Mountain, Mich....
52.	Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind.............
53.	Sv. Jožefa, Waukegan, 111...................
54.	Srce Jezusa, Chisholm, Minn.................
55.	Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo...............
56.	Sv. Jožefa, Leadville, Colo.................
57.	Sv. Jožefa, Brooklyn, N. \..................
58.	Sv. Jožefa, Haser, Pa.......................
59.	Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn.........
60.	Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111............
61.	Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O...........
62.	Sv. Petra in Pavla, Bradley, lil............
63.	Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio...............
64.	Sv. Jurija, Etna, Pa........................
65.	Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss..........
66.	Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio..............
67.	Sv. Nikolaja, Steelton, Pa..................
68.	Sv. Barbare, Irwin, Pa......................
69.	Sv. Jožefa, Great Falls, Mont...............
70.	Srce Jezusa, St. Louis, Mo..................
71.	Sv. Antona Pad., Goff, Pa...................
72.	Sv. Antona Pad., Ely, Minn..................
73.	Sv. Jurija, Toluca, 111.................
74.	Sv. Barbare, Springfield, 111...............
75.	Vitezi sv. Martina, La Salle, 111...........
77.	Marije Vnebovzete, Forest City, Pa..........
78.	Marije Pomagaj, Chicago, IH.................
79.	Marije Pomagaj, Waukegan, 111...............
80.	Matere Božje, So. Chicago, 111..........
81.	Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa.........
83.	Sv. Alojzija, Fleming, Kans.................
84.	Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich....
85.	Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio...
86.	Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo..........
87.	Sv. Antona Pad., Joliet, 111................
88.	Sv. Alojzija, Mohawk, Mich..................
89.	Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa................
90.	Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr.......
91.	Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa..............
92.	Sv. Barbare, Pittsburg, Pa..................
93.	Friderik Baraga, Chisholm, Minn.............
94.	Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo.
95.	Sv. Alojzija, Broughton, Pa.................
96.	Sv. Barbare, Kaylor, Pa.....................
97.	Sv. Barbare, Mount Olive, 111...............
98.	Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111.............
100.	Sv. Jurija, Sunnyside, Utah.................
101.	Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio......
102.	Novi Dom, Newark, N. j......................
103.	Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis..................
104.	Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo.......
105.	Sv. Ane, New York, N. Y.....................
107.	Sv. Barbare, Moon Run, Pa...................
108.	Sv. Genovefe, Joliet. lil...................
109.	Sv. Družine, Aliquippa, Pa..................
110.	Sv. Tožefa, Barberton. Ohio.................
111.	V ?rca Marijinega, Barberton, Ohio..........
112.	Sv. Jožefa, Ely, Minn.......................
113.	Sv. Roka, Denver Colo.......................
114.	Marije Milosti Polne, Steelton, Pa..........
115.	Sv. V kronike, Kansas City, Kans............
118.	Sv. Pavla, Little Falls, N. Y...............
119.	Marije Pomagaj, Rockdale, lit...............
120.	Sv. Ane, Forest City. Pa....................
121.	Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y..........
122.	Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo...............
123.	Sv. Ane, Bridgeport, Ohio...................
124.	Sv. Jakoba. Gary, Ind.......................
126.	Sv. Martina, Mineral, Kans..................
127.	Sv. Ane, Waukegan, 111......................
128.	Sv. Barbare, Etna. Pa.......................
129.	Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb..............
130.	Sv. Pavla, De Kalb, III.....................
131.	Marija sv. Rožnega Venca. Aurora, Minn______
132.	Društvo sv. Roka, Frontenac. Kans...........
133.	Društvo sv. Ime Marije, Ironwiod, Mich______
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind..........
Plačali.
Skupaj
184.25
380.90 167.20
114.35 129.30-
474.25
129.55 15.60
46.50
370.60 84.8Í
247.30
148.60
305.15
48.75 64.85
153.75 53.35
38.95 378.45 322.95
510.15
147.35
149.75
73.65
26.65
165.85
94.25
112.85
90.10 254.70
53.65
42.55
70.25
50.65
189.25 50.05
110.15 270.65
140.30
93.90
170.80
121.80
125.75 342.20
71.55
81.65
21.35 156.40
70.95 133.00
42.90
58.30
116.55
27.50
79.90 46.00
93.10
91.50
78.50
133.15 158.80 117.3Ó
110.50 106.05
74.55
141.90 132.30
30.60
33.25
117.65
58.90 57.15
7.40
88.35
33.60
95.10
47.90
94.75
43.30 87.40
49.60
33.10
15.80
53.35 45.85
34.00
16.30 30.60
30.90
13.35 13.20
124.70
56.65
21.00 89.00 36.15 16.70 23.40
46.90
56.30 36.75
36.70 53.20 12.40 11.65 27.75 89.25 54.35 11.50 5U.50_ $11440 65
(Nadaljevanje Jednotin ega poročila na 10. strani.)
Doma in na tujem,

Poučna povest ata narod.
Poljski spisal Felicijan Pintowski.-r-FosIovenil Podravski.
❖
(Konec.)
Med tem je bilo v sobi, v takem šumim in trušču, težavno dobro razumeti razgovor, ker je po več ljudij nakrat vprašalo ali pripovedovalo Janku dogodke minulih let, ko njega ni. bilo v vasi.
Matijčevi, a še bolj Marica, bili bi radi prej ko prej ostali sami z Jankom, toda veseli so bili tudi sosedov, da so v tolikem številu prišli pozdravit sina. Za to so vse, kar so imeli prinesli na mizo ter jih gostili. Jankova mati je vsaki hip pririnila k sinu ter stiskala ga za glavo, a Marica je pomirjala navzoče, samo da bi mogla Janka bolje slišati. Še le proti večeru so se gostje razšli in Marica si je mislila, da se sedaj sami dovolj nagovore z Jankom, toda Matijčeva, podavši mu večerjo, ga je spravila spat, govoreč:
“Revež je postal že kar hripav od govorjenja, pa tudi truden mora bid, naj se torej počije, da nam ne zboli. ^ Želela je tudi oua izvedeti še marsikaj ter mu mnogo sama povedati, toda materino srce je pomislilo poprej na sinovo potrebo, nego na to,'kar bi bilo njej prijetno.
Še le drugega dne so se polagoma pomenili o vsem. Janko jim je vse povedal ter vse izvedel od njih.
“V gorki vodi si se kopal Janko, reče mu Matija, “za to pa ti je Bog poslal tako hudo skušnjo. Britko nama je bilo brez tebe, a to tem bolj, ker nama nisi pisal. To ni bilo prav, toda sedaj ti to odpustim. Ne misli tudi ti več na to, marveč poprimi se polagoma dela, da se s tem otreseš prejšnjih vtisov ter se pomiriš. Treba pa je, da greš k župniku, ker starček še živi. Ž njim in po njem tudi z Bogom se je treba spraviti, kajti kakor čujem, nisi tam cerkve pogoštom;a videl."
“K župniku in k spovedi je že treba iti”, omeni Matijčeva, “toda, da ga tako kmalo priganjaš k delu, to je ven-dar-le nekoliko prenaglo. Saj je težko delal doslej.”
“Ti mati”, omeni Matija, “bojiš se preveč za njega, saj ga tudi jaz nočem npreči takoj v težko, delo; samo to sem hotel reči, naj bi ne mislil na kako drugo delo, marveč se razgledal po našem gospodarstvu ter se ga poprijel.’
“Dragi oče!” reče Janko, rad se hočem poprijeti deia, samo dovolite da še danes praznujem ter se razgledam nekoliko po vasi. Toda moj Bog kako se je vse spremenilo okrog naše koče; ni več Jožka, ni Mikolaja, niti Antona.”
“Ha”, reče Matija, “da je Mikolaj umrl, to je nemara najbolje zanj, kajti pravim ti, da ga je žganjica tako zde lala, da je bil nesposoben za delo; roke so se mu tresle, oči se mu prevle Ide z mreno in tudi imetje je bilo že pri kraju. Zdravili smo ga, kakor smo znali, toda nič ni pomagalo, kajti če je žena le količkaj odnesla pete iz hiše, že je izvlekel od nekod steklenico ter pil; pa tudi takšen se je vsikdar našel, ki mu jo je prinesel. Mučil se je tako dolgo, da je Bog naredil konec njegovemu turobnemu življenju.”
“A kaj se je zgodilo z Antonom? Včeraj nisem mogel vsega razumeti, ker mi niso hoteli pri Marici vsega povedati.”
“Dogodba z Antonom je še žalost-nejša nego z Mikolajem, ker na njem se je razločno pokazala pravica božja, kajti pravim ti, da je imel marsikaj na vesti. Že takrat ko sva bila skupaj pri vojakih, je kazal nekatere slabe lastnosti; lakomen kakor je bil, jel je že takrat biti nepošten in ko sem, ga svaril, se mi je smejal ter- dejal, .da seiti tepec, ki nikdar ne bom imel ničesar, Toda evo jaz sem sprovel življenje ž mirno vestjo ter imam sedaj na starost svoje zemljišče in svoj kotiček, «ned tem ko še on ne ve, ali umrje pod streho, ali kje za plotom.”
‘Kako, torej še živi?” vpraša Janko. “Tega ne vem, toda naj ti ostalo pove mati, ker jaz moram k občinski ¿eji Pokaži mu mati tudi ono Antonovo pismo, katero je pred begom napisat. Tam stoji tudi nekaj o tebi, ttioj sin, in o tvoji nedolžnosti.”
Po teh besedah Matija res odide k seji, ker je bil po Antonu izvoljen za župana. Po njegovem odhodu jame pripovedovati mati tako-le:
“Še pred tvojim odhodom sklenil je Anton z Nemci na Dunaju neko pogodbo za žito, za kar ga je bil pridobit Aron in dasiravno je bil Anton zvit, vendar ga je Aron tako zvil, da je skoro ves dobiček v prvem letu on dobil v svojo pest, drugo leto pa, ko je bilo treba Nemcem Doplačati, ni hotel Aron o ničemur nič vedeti. Anton se je sicer uprl, toda bil primoran plačati in ker je bila to precejšna svo-ta, prišli so ter opisali njegovo imetje, katero bi imeli prodati. Anion se je zvijal, vozaril naokrog, vlagal pritožbe, pisal, prosil, toda vse to ni nič pomagalo, ker vzeli so mu premoženje, 'on pa je vrhu tega pobral precej denarja iz občinske blagajne ter bi bil prišel še v zapor, ko bi ne bil pravočasno zginil tako, da je preminil vsak sled za njim.”
“Kdo bi se nadejal”, reče Janko, “da bi tak bogataš tako kmalu prišel na kant.”
v besedo. “Imel je res nekaj, zemljišča, toda gospodarstvo bilo je zanemarjeno, živine ni bilo nobene razun teh dveh konj, s' katerima se je vozi! naokrog, da bi ž njima stresal ljudem pesek v oči. Toda v mestu kolikor je bilo Židov, tolikim je bil dolžen, kajti doma si ni izposojeval, da ne bi zgubil zaupanja.”
“Čemu si je delal toliko dolgov, saj za domače potrebe in za družino dobil je dovolj denarja iz gospodarstva.’ “Lakomnost, moj dragi, želja po velikem dobičku bila je tega kriva. Resnica, da je bilo gospodarstvo zanetna.-jeno, vendar še bi se bilo dalo na . hjem mirno živeti, toda on je hotel biti gosposki, jel je iskati za to sredstva; bratil se je z Židi, sklepal ž njimi zveze, ti pa so ga tako zapredli v svoje mreže, da jim ni mogel več ujti. V jedni vasi je najel mlin, v drugi žago, tu je kupil kos gozda, tam barantal z voli; kdo bi seštel, česar vsega se je lotil ta človek! A povsod je imel zgubo, kajti kako naj tekmuje kmet z ži; dovsko barantijo!...”
‘To je kazen božja radi Jožkovih, radi mene in za druge”, reče Janko; “Dobro, da je vsaj napisal pismo pred begom! Toda ker že govoriva o tem, pa mi ga vsaj pokažite, da z lastnimi očmi vidim svoje opravičenje.”
Ne vem, če je Maričina skrinja odprta”, reče Matijčeva, “kajti ona je pismo spravila. Toda pojdem pogledat.” Po teh besedah je zdirjala v čumnato ter se kmalu potem vrnila, noseč papir v roki.
Poglej no Janko, če sem prinesla pravega, ker sama ga ne poznam”, je dejala, nudeč papir Janku.
Janko je vzel v roke polo papirja, popisano z Antonovo roko ter začel glasno citati:
Poslednje besede moji hčerki Marici.”
‘Jaz, niže podpisani, bivši župan te občine, grem na tuje ter se nikdar več ne vrnem. Ker pa ne vem, kje in ke-daj mi Bog dovoli končati svoje ne-čimno življenje, torej napišem tukaj 3voje poslednje besede.”
Dfaga hči, prosim te odpuščenja za to, da sem pripravil tvojega deda k temu, da je dal prepisati posestvo na-me, ne pa na tvojo mater, po kateri bilo bi pripadalo tebi. Odpusti mi, da sem to posestvo nečimno zapravil ter ti zapustil za dedščino slabo ime.”
“Ne pričakuj me več domov, ker se nikdar ne vrnem. Po sprejemu tega pisma prosi Matijčeva, naj te vzameta pod svojo streho, ostani pri njima ter jima delaj. Vem, da ti ona ne odrečeta svojega varstva, ker sta vrla človeka, kakor je tudi njuni sin Janko, katerega sem očrnil pred ljudmi. Po vej vsem vaščanom, da on ni kriv ničesar, da mi nikdar ni vzel kakega denarja, ker takrat, ko si sama videla, da ga v skrinji ni bilo, sem to jaz tako vtčinil, da ti prevare nisi zapazila. Ako bi se Janko kedaj vrnil ter bi te bila volja in bi te on hotel, pa se vzemita ‘n jaz, dasiravno nevreden vaju blagoslovim.”
“Tvoje otroke, ko bi katere imela, uči pošteno živeti ter jih svari zlasti pred lakomnostjo, kajti iz nje izvira vse zlo, katero sem jaz doprinesel Pazi že v mladosti na svoje otroke ter uči jih takoj v mladosti, ker pozneje se zamujeno ne da več popraviti.” “Povej MatijcU, ko bi bil slušal v mladosti njegov svet, ko sva bila še pri vojakih, pa bi bil sedaj pošten in srečen človek, tako pa sem uničen, torej znaj sama ter vsak\mu povej in še vnukom zapusti v pismu sveto resnico, da sreče ne prinaša bogastvo, marveč čista vest.”
“Ne boš,-jedla, he pila, ne spala ter ne uživala veselja, ako te vznemirja huda vest. Zlo se z malim začne in ako ga ne potlačiš, te umori.”
Po prečitanju tega pisma je nastala v sobi tišina, kajti Matijčeva in Janko sta se zamislila, ker nista čutila veselja do razgovora. To tišino je pretrgala skokoma pridirjajoča Marica.
“Janko! Oče so naročili, da urno prideš v pisarno.”
Janko je zdirjal v pisarno, kjer mu je oče pokazal pismo, katero je bila po slala iz Amerike Jožefova, v katerem je pisala, da je že prejela od Španjol ca denar, da se pa doslej še ni mogla vrniti radi raznih sitnostij, ki so jo doletele. Pisala je, da čez par dnij odide, toda vrne se sama, kajti moža je pičila neka strupena kača, katerih je tam mnogo po polju in gozdih, in da jc revni Jožek pred nedavnim umrl.
“Revež”, rekel je Janko, prečitavši pismo, “nisi učakal v življenju, da bi bil zadel kako terno; dobro, da se vrne vsaj Jožefova.”
“Radoveden sem, ali se naseli tu ■ vasi, ali mar pojde v mesto služit? omeni Matija.”
“Prišlo mi je na misel že poprej’ reče Janko, “če bi mar ne bilo mogoče Jožefove nastaniti v občinski krčmi za katero še občina nima krščanskega krčmarja? Toda sedaj, ko je Jože! umrl, bi občina nemara ne dala žen ski krčme?”
“Počakaj”, odvrne na to Matija, “to je dobra misel in vredno je, jo neko liko prerešetati ter spregovoriti o tem z odborniki.”
* * *
Svatba Janka in Marice imela bi se
sklenili počakati na Jožefovo. Marici to odlašanje res ni bilo po volji, toda ni se dolgo vznemirjala, kajti dva tedna po dohodu onega pisma bila je Jožefova že med njimi. Sedaj se je še le pričelo pravo veselje in pripovedovanje, h kateremu Jožefove ni bilo treba spodbujati.
Ko je bila svatba končana ter so se gostje dovolj naradovalt in nagovorili,, jela se je Jožefova zahvaljevati Janku za pomoč za vrnitev, pri čemur mu je nudila denar, ki ji je bil še ostal na potovanju. Janko pa ga ni hotel vzeti, ker mu je oče to zabranil, a Matija prijevši Jožefovo za roko, je dejal: “Spravite, Jožefova, sedaj ta denar ter nam poznej vse skupaj vrnete. Sedaj boste potrebovali za gospodarstvo, kjer vam tudi ta betvica pr^v pride,
“Moj dragi”, odvrne Jožefova, “jaz ne mislim gospodariti, ker nimam s čem. V službo pojdem delat pokoro za grehe svojega moža. Bog mu odpusti. Ne pojde mi slabo, ker sem navajena dela in tudi v zdravje mi slu-
Tako je govorila Jožefova, ker m vedela, da ji hoče Matija skazati novo dobroto. Ko pa je izvedela, da jo hoče imeti občina za krčmarico, ni od ve selja vedela, kako se za to zahvaliti Matijčevim. Od istega dne jela je biti tudi kaj dobre volje, kajti noben drugi opravek ni bil za njo bolj primeren, nego ta, pri.katerem se je mogla dovolj nagovoriti ter izvzeti novic.
Janko sp je po ženitvi nastanil na očetovem zemljišču, radi česar se je Matija lahko počil od dela, kar je bit že davno zaslužil. Posvetil se je „torej ves županstvu, kajti po Antonu ostale so občinske stvari v takem qeredu, da je bilo kaj težavno spraviti jih na pravi tir. Toda čez pol leta bilo je že mogoče zapaziti, da tu ne županuje več Anton, marveč Matija. Krčma je bi la pravilno ob devetih zvečer zaprta, pijancev, kričačev in ponočnjakov ni bilo, pota so bila posuta z gramozom, z jedno besedo: vsa vas je bila kakor prerojena in ljudje so jeli pojmiti, da pri modrem in pravičnem županu se vsi skupaj počutijo dobro.
Ljudje po okolici so občudovali to Matijčevo vlado in Jožefova ga nikdar dovolj prehvaliti ni mogla.
“Jaz vam rečem”, je dejala enkrat svojim gostom v krčmi, “da še ni bilo in ne bo takegž,,župana, kakor je Matija. Bog mu daj še dolgo živeti in žu-panovati, kajti glejte, koliko je storil ta človek v tem kratkem času, da se temu ljudje načuditi ne morejo. Nu, pa tudi on je dokaj pretrpel radi one ga... nočem imenovati njegovega imena, ki je Matijca imenoval bedaka ter mu prerokoval, da revno pogine Med tem pa Matija, kot gospodar in župan lahko služi v vzgled vsej občini, oni pa je zgubil spoštovanje, odšel po svetu ter nemara nima kaj deti v usta, nima strehe nad glavo, ter nekje za plotom sklene življenje. Pa še na o nem svetu ne najde miru, ker je toli kim ljudem delal krivico in jih odrl. Tako, dragi moji, se godi vsem lakom nežem!...”
JSASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev ir odvetnikov, ki se priporočajo rojakom JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchang.
St., priporoča rojakom svojo mes ' «ko.
8RAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvi > Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce ne. 104 Jefferson St., blizu most»
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicag. st, blizo slov. cerkva. Prodajala» mo-ških in ženskih ob’ek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicag« St Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stav benik (contractor).
GRAHEK IN FERKO, 207 Indian» St Mesnica.
J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Piaines in Clinton Sts. Ob» telefona 8. Joliet, I1L
LOPARTZ GEORGE. 402 Ohio Si Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indian» St Gostilna.
STONICH GEORGE. 813 N. Chic» go St Trgovca z grocerijo, pr» mogorn in pošiljanje denarja.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St and Lincoln, Chicago, 111.
Vina na prodaj
Dobro črno in belo novo vino, mui kotel po 30c ga!., reesling po 35c gal Vino od leta ,1908 črno in muškotel p< 40c gal., reesling 45c gal. Staro bel« vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posod« dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard’
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett. Ca)
^m009*w9mw9m*w»********"***"********mmm>
Agentov rabimo
za prodajanje delnic od zanes- 1 ljivih družb in rudnikov. Naši zastopniki naredijo dobro, ker jih pravično vposlujemo. Ako ste prodajalec, lahko dobite pro- . tor,, da naredite mnogo denarja.
Za nadaljna pojasnila pišite jan- ? gleško na
L. Bx. 708 Duluth, Ml«« g

Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St.. N. W. 1727, Joliet, IU.
Katarina Mašat
IZKUŠENA 309 Granite St.
BABICA Joliet, Uta.
“F.j, kakšen bogataš?” seže mu mati j vršiti čez jeden teden, toda sedaj so
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
M. 15. Schuster
Young Building.
Stefancich & Podobnik
N. W. Phone 577.
1014 N. Chicago Street Joliet, IU
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO. ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja iif-karte ter pošilja denar ▼ staro domovino veat-________ ao ia zanesljivo.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago.
Kadar se želite okrepčati, dojdit« k meni, da vam postrežem s finimi
pijačami
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts.
Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brig. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
OU7	fin nin tjif	fJP
liojaki!
Pijte Schütz pivo.
“The Beer That Made Milwaukee j Famous”, ki vedno dobi na svetovnih! razstavah najvišjo pohvalo glede čistoče.
Naročite pivo v steklenicah po svo- | jem rojaku g. Firšt, ki je knjigovodja v jolietski postaji. Tek N. W. 1123, Chi. 2661.	*4
%
«
%
*
*
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
Schlitz Brew. Co.
202 Columbia St. JOLIET
Zastonj!
Novi lek pošljemo vsakemu, ki ga potrebuje, ali trpi na nemoči, melanholiji, hudem glavobolu, mešanju zavednosti, protinu, ne-vralgiji, jeternih boleznih in mehurju; lahko poskusite lek brezplačno. Ta lek je nalašč za žene in može pripravljen, ki trpe na raznih boleznih, kakor: bolečine v glavi, pomanjkanje e-nergije, trganja v kosteh, ter drugimi podobnimi nadlogami. Ta lek ozdravi človeka, mu zbistri glavo, in energijo, ga stori zdravega in veselega. Ako ste že . rabili kateri lek, poskusite tega, n to
BREZPLAČNO,
ki vam gotovo pomore. Ta lek je kralj vseh zdravil, ker pomaga kot usmiljeni Samaritan.
Pišite ponj danes. Dobite tudi knjigo z navodilom. Naslov:
Samaritan Supply Co.
D. 133,	*5
North Detroit, Michigan.
4QBBNB mnrHB’S

fttoiftreAC»
Trinerjevo zdravilno grenko
vino.
$3
na dan in več stalnega dobička jamčimo agentom z I importiranimi avstrijskimi podobami. Nobene opozicije ali ne-1 varnosti. Vprašaj za podrobnosti:
A. S. SILBERMAN,
352 Pleasant Ave., St Paul, Minn, I
%
*
%
%
*
*
*
*
%
«I» <*> <*>	<*> (*> <*> lift	jfi «g» «g,
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želiič. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To jo čudežno zdravilo
«jstri okus, krodčaživ<*o,
cisti kri, oe«li olirazno barvo, pomnoži pozuni,
odtsti*«ni neprohavnost,
doneso mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To se ne more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednor' .ega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite v maternem jeziku.
1333-9 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
Ne pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importirane Slivovice in Slovan-ikega Brinjevca, vse domačega izdelka.
*
»
*
»
*
»
*
*
*
*
*
*
*
»
*
*
»
*
(Nadaljevanje s 7. strani.) naše društvo svoto $10.00, katero smo vročili uredn. “Gl. N.”.
L.	1911 obhajali bodemo desetletnico vstanovitve društva, in do tedaj upam ter želim, da bi dosegli število 200 članov!
Z društvenim pozdravom
I. Z., tajnik.
Burdine, Pa., 14. dec. — Naznanjam, da je imelo društvo sv. Jožefa št. 21. K, S. K. Jednote svojo letno sejo dne 12. dec., pri kateri so bili voljeni uradniki za leto 1910. Izvoljeni so bili sledeči:
Predsednik John Ušeničnik, podpredsednik Martin Taucher,
I.	tajnik John Demšar,
II.	tajnik Frank Petrovčič, zapisnikar Alojz Dernovšek, blagajnik Ignac Krek, zastopnik John Taucher, nadzorniki Martin Dolenc, John
Vertačnik in Jožef Miklaučič, odborniki Juri Ušeničnik, Ignac Krek, Jakob Ferlič in John Dolenc, maršala Juri Ušeničnik in Martin Taucher,
bolniški odbor John Taucher in Juri Kogolšek,
vratarja Frank Čebela in Jurij Kogolšek.
Društveno zborovanje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani g. F. Petrovčiča.
Naznaniti moram, da za novim letom pridejo v poštev nova pravila, kakor je znano vsem društvenikom. Posebno opozarjam člane, ki so oddaljeni, da jim ni mogoče udeleževati se društvenih sej, da bodo bolj strogo kakor so bile dosedanje, posebno pa za mesečni in Jednotin asesment. Drugič radi bolniških listov, s katerimi smo sedaj imeli mnogo truda, bode sedaj moral vsak član v slučaju bolezni zahtevati od društva list, da mu na istega potem zdravnik vpiše njegovo bolezen. Kadar dobimo nova pravila iz tiskarne, bodem takoj vsakemu od tukaj oddaljenemu članu poslal knjižico, da potem ne bode nikdo imel izgovora radi društvenih zadev i. t. d.
Končno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in jim želim vesele božične praznike.
John Demšar, tajnik.
Eveleth, Minn., 14. dec. — Tem potom se naznanja članom društva sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. Jednote, da je imelo goriomenjeno društvo svojo letno sejo dne 12tega decembra, pri kateri se je volil odbor ža leto 1910. Izvoljeni so sledeči: Predsednik Martin Shukle, podpredsednik John Movern,
I.	tajnik Frank Novljan,
II.	tajnik Anton Zalar,
, blagajnik Josip Francelj, zastopnik John Maček,
I. nadzornik John Shtrtte, II. nadzor ■nik Josip Brine, III. nadzornik Anton Fritz,
' bolniški odbor Frank Perušek in John Malevich za Eveleth, John Ro-zinka za Spruce Location, Luka Ri-ibjch za Fayal,
maršala Frank Mikulich in John Češarek,
; zastavonoše Martin Dremelj, Anton Korošic, Mihael Modic, John Intihar «a Matevž Petrich.
Nadalje opominjam vse sobrate društva sv. Cirila in Metoda, da svoje doneske bolj redno plačujejo. Sobrate izven Eveletha pa prosim, da pošiljajo jšVoje doneske na katerega goriome-«jenega uradnika, bolj pravilno pa je, da pišejo po potni list oziroma za prestopni list, če je to mogoče.
; , K sklepu pozdravljam in voščim vesele božične praznike in srečno novo Jeto vsen» članom (icam) društva sv. ¿brila in Metoda in udom K. S. K. J. in vsem cenj. bralcem in bralkam tega Jista.	Martin Shukle, preds.,
Box 626.
Forest City, Pa., 14. dec. — Tem potom naznanjam, da je imelo društvo Marije Vnebovzete št. 77. K. S. K. J. svojo glavno sejo dne 12. dec. Pri tej seji je bil izvoljen novi odbor za leto 1910, ki je sledeči:
Frank Končar, predsednik,
Jožef Bucencli, podpredsednik,
John Osolin, I. tajnik,
Ignac Bevc, II. tajnik,
Alojzij Skubic, blagajnik,
Anton Bokal, zastopnik,
Martin Gerčman, Jernej Bajc in Valentin Bokal, pregledovalci knjig, Matija Komin in Martin Rokavec, pobiralca denarja,
John Kotar in John Malinarič, redarja,
Frank Bošnak in Jernej Končar, poslanca,
Mihael Peterka, zastavonoša,
Pavel Frančiški, maršal.
Nadalje opominjam vse one člane bivajoče izven Forest City, kateri so zaostali s svojo mesečnino, naj dolg nemudoma poravnajo; ako tega ne store, sem primoran jih suspendati kakor zahtevajo društvena pravila in po’ltdterih se bodem vnaprej prav stro go ravnal. Upam, da bodo'Vsi člani to vpoštevali, saj bode v njih lastno korist, ker le tako bodo zavarovani pred nesrečo, katera nikdar ne počiva, in le na ta način je društvu pričakovati lepega napredka.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in jim želim vesele božične praznike in srečno novo leto.	John Osolin, I. tajnik,
Box 492.
Hibbing, Minn., 16. dec. — Naznanjam vsem članom društva sv. Barbare št. 40 K. S. K. Jednote, da prihodnjo
sejo, to je, 2. januarja, se ima voliti odbor za leto 1910. Zatoraj se opozarjajo vsi člani, da se vdeležijo te seje in volijo vsak po svoji volji, da ne bode potem nobeden protestiral, da ena ali druga stvar ni prav narejena. Zatoraj želim, da se vsi člani goriome-njcnega društva vdeleže te seje, da vsak lahko voli in predlaga, kar se kateremu vidi, da ni prav narejeno. Potem se tudi naznanja vsem tistim, kateri ne mislijo priti k seji 2. januarja, da se jim bode naložila kazen po prejšnji navadi.
Dalje opozarjam člane, kateri so zaostali s plačilom, da to poravnajo do glavne letne seje, to je, do 2. januarja. Kateri ne izpolni svojih dolžnosti, bo se ž njim' ravnalo po pravilih.
Ob koncu pa srčno pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. Jednote in želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Anton Kromar, tajnik.
Little Falls, N. Y., 16. dec. — Tukajšnje društvo sv. Pavla št. 118 K. S. K. Jednote je imelo v nedeljo, dne 5. dec. svojo glavno sejo, pri katerej se je volji tudi novi odbor za prihodnje leto 1910. V odbor so bili izvoljeni sledeči:
Predsednik Ivan Gerdin, podpredsednik Ivan Susman, tajnik Mihael Kramar, podtajnik Ivan Kunsti, blagajnik Tomaž Gržel, zastopnik Andrej Špocapan, gospodarski odbor Lovro Petkovšek, Ivan Gosar in Jakob Cempre, boln. obiskovalca Matija Košir in Ivan Pohleven.
Ker je društvo v preteklem letu precej dobro napredovalo, zato se je volil za prihodnje leto polnoštevilni odbor. Želeti je, da bi društvo tudi v bodoče tako pridno napredovalo. Bog daj, da bi se uresničile besede predsednikove, da bi naj vsak član pripeljal vsaj enega novega člana v prihodnjem letu in tako bomo potem čez leto dni, ko se nam približajo druge volitve, ponosno gledali nazaj na napredek prepotrebnega društvenega življenja,
Konečno voščim celemu društvu sv. Pavla št. 118 fC. S. K. J. srečno in veselo novo leto ter rast in procvit. Veselo in srečno novo leto nadalje tebi, Am. Slovenec, kot prvemu probudite-1 ju slovenskega naroda v Ameriki. Srečno in veselo novo leto vsem naročnikom in čitateljem, kakor tudi vsem rojakom po širni Ameriki kakor tudi v stari 'domovini. Prav srečno in veselo novo leto pa tudi naši slavni K. S. K. Jednoti, kajti preteklo leto je bilo zanjo dokaj viharno; posebno ob času zidanja novega doma je morala biti hud boj zoper zalezovanje sovražnikov, a vse je srečno zmagala. Veselo novo leto želim tudi nje sovražnikom in nasprotnikom ter zakličimo kot novoletno voščilo: Živela naj večja slovenska podporna organizacija v Ameriki! Veselo in srečno novo leto pa tudi nje članom in članicam, posebno še istim, kateri bodo v prihodnjem letu zapustili ta zavistni svet, kajti vsako leto izgubi lepo število svojih članov, zato tei*ko da bi se v prihodnjem ne našlo zopet novih grobov; istotako se lahko zgodi tudi z menoj, ki danes zdrav pijem rojakom te vrstice kot novoletno voščilo. Vsako leto nam prinese kolikor toliko tudi žalostnih pa tudi veselih u:r. Velikokrat si človek snuje zlate snovi, a božja roka poseže vmes in izginile so najlepše nade, zato je resničen izrek: Človek obrača, Bog pa obrne. Drugič kaj bolj zanimivega. Z bratskim pozdravom
Mihael Kramer, tajnik.
Newark, N. J., 14. dec. — Naznanjam, da je društvo Novi Dom št. 102 K. S. K. J. imelo svojo letno sejo 5. dec., pri kateri «o bili voljeni uradniki za leto 1910. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Frank Intihar, podpredsednik Frank Skerbe, tajnik John Intihar, zapisnikar Josip Zrimec, blagajnik Frank Pikel, zastopnik John Intihar, nadzorniki Josip Štembal, Josip Zrimec in Matija Praznik, , reditelj Matija Praznik.
Društvo ima svojo mesečno sejo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan v dvorani Jurija Bukvi-ča, 128 Thovart st., Newark, N. J.
Dalje naznanjam članom in članicam društva Novi Dom, kar jih je zunaj Newarka, naj gledajo, da svoje mesečne prispevke pošiljajo na jedne-ga goriomenjenih uradnikov.
S pozdravom na vse člane in članice naše slavne K. S. K. J.
Frank Intihar, tajnik.
Newburgh, O., 13. dec. »— Naznanjam, da je društvo sv. Lovrenca št. 63. K. S. K. J. imelo svojo letno sejo 12, dec./in‘obenem volitev novega odbora'za vleto 1910. Izvoljeni so, bili sledeči:
Predsednik Anton Marinčič, podpredsednik John Vidmar, prvi tajnik John Šušteršič, drugi tajnik Jakob Resnik, tretji tajnik Andrej Slak, blagajnik Jožef Jerič ml., zastopnik Andrej Slak, nadzorniki, I. Andrej Potisek, II. Anton Globokar, III. Domin. Globokar;
vratar Ignac Okoren, zastavonoša Martin Sirk, banderonoša Fortunat Rus,
spremljevalca Jožef Gross in Jožef' Vidmar,
načelniki za uniformirance, I. Andrej Slak, II. Anton Marinčič, III. Anton Zabukovec, načelnika za neumformirance, I. Anton Gliha, II. Anton Ulepič.
Društvo ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v dvorani M. Plut na 3611 —81ta cesta.
Želim vsem članom in članicam K. S. K. K. J. vesele božične praznike in srečno novo leto. S pozdravom vsem članom in članicam slavne K. S. K. J.
John Šušteršič, tajnik.
St. Louis, Mo., 20. dec. — Društvo Srca Jezusovega št. 70. K. S. K. Jednote je imelo svojo letno sejo dne 19. dec. 1909 in volitev novega odbora za leto 1910, Izvoljeni so sledeči bratje:
Predsednik Janez Petrič, podpredsednik Jožef Tratnik,
I.	tajnik Jožef Simonich,
II.	tajnik Janez Mihelčič, blagajnik Anton Bukovic, zastopnik Janez Lukežič, nadzorniki, I. Matija Omerzu, II.
Adolf Černkovič, III. Jožef Petrič, bolniški odbornik Alojz Lukežič, vratar Mihael Desina, maršal Janez Lukežič, zastavonoša Anton Mihelčič, ravnatelj Janez Petrič.
Vsi člani, kateri so živeči izven mesta in imajo potne liste, naj vsa pisma pošiljajo na odzdolaj podpisanega novega tajnika.
Bratski pozdrav članom in članicam K. S. K. Jednote.
Jožef Simonich, I. tajnik, 1130 Pestalozzi St.
Boljši časi.
Od vseh strani prihaja srečna novica, da nastopajo boljši časi. Toda kaj koristijo človeku, ki je preslab, da bi podjel kako delo? Gotovo je njegova dolžnost, da poskuša po vseh svojih močeh pridobiti nove moči. Prav dobra tonika, ki jo lahko vsak priporoča, je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripravek, izdelan iz čistega vina in grenkih zelišč, izpod-buja prebavila k novi delavnosti in tako pospešuje popolno prebavo hrane. Nadalje vzbuja slast do jedi, lahno. odvaja blato, pomirja živce in je zanesljiva splošna tonika. Uživajte ga, kadarkoli vam slast in telesna nioč opeša. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 —1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Krasen koledar iam pošljemo po prejemu lOc v znamkah.
Majhne ali izdatne.
Kadar želite izpodbuditi delavnost drobja, uživajte eno do tri Severove Jetrne kroglice (Liver Pills) pred počitkom in iznenadeni boste, kako zelo koristijo te majhne kroglice. (Učvrstijo Vam jetra, preženo zabasanost, odvrnejo glavobol, zlatenico, zlato žilo in druga obolenja vsled otrplih ali prekrvnatih jeter. Cena 25c. Vprašajte svojega lekarnika. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2
15 let staro dekle, ki sluti vodo. Na Benečanskem je neka Augusta Casa-grande, ki ima to lastnost, da ve z gotovostjo povedati, kjer se pod zemljo nahaja voda. Dekle je še le 15 let staro in baje zelo lepo. V navzočnosti večih ljudi je že našla 800 podzemskih virov s pomočjo šibe-bajalice, pri tem pa je bila vedno zelo razburjena, telo jej je sjalo, žila jej je burno bila in trdila je, da jej je vedno strašno vroče. Po svojem “delu” pa je postala vedno zelo utrujena. To je pojav svoje vrste, dasi se večkrat ponavljajo enake osebe.
Emil Bachman
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvomičar društvenih od znakov (badges). regalij, kap bande in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. K» talog na zahtevanje zastonj.
Bolečine t hrbtu
in nogah j
izginejo popolnoma* ako se ud parkrat nariba z
Pr. RICHTERJEVIM SidroPalaEipellerjea
Bodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmn, sciatiki, bolečinam na straneh, nenralgiji, j o bolečinam v prsih, proti /j . glavo- in zobobolu,
V vseh lekarnah, 25 in «r 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	Hew York.
R. VTLCHER, predsednik.
FRED BESN1TT. podpredsednik. QEORGE ERB, kasir.
F. W. W OODRUFF, ass't kasir.
[iona!
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, UL
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini

o
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v J oliera
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
če boi kupoval od nas, u bomo va, ej postregli z najnižjimi tržnimi c. nami. Mi imamo v zalogi vsakovri' nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki > in trdi les, late. cederne stebre, des^ in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaincs ali' blizu novega kanala
Predno kupiš LUMBER oglcsi . pri nas in oglej si našo zalogo) Mit' bomo zadovoljili in ti prihnnili den»,
W. J. LYON»,
Naš Office in Lumber Yard ua vogli
DES P LA I M KS IN CLlNT.iN -
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti JLjboljše mr «o po naj nižji ceni? Gotovo! V mesni'
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek* lene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite tora) n ooskusite naše meso.
Nizke cene in doora postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite torni obiskati nas v naiej novi mesnici na voga-Broadway and Granite Street«.
Chic. Fhoue 4531 N W Phone ni;.
POZOR, ROJAKI! urejeno
Moderno gostilno National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač' vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W Phone 825	Joliet. I!1
E. Wunderlich GraniteCo,
<04-806-808 N. Hickory St., Joliet, Ih
Velika zaloga spominkov
GC-
&
ps
y-
«
£
PS
C
PS
«
►Ü
c
fiS
5*2
Nase prodruzmee so: v Chicagi Bethania and Resurrection Cemetarj blizu Summit, Cook Co., in Napervili. Ill Chi tel 1872 N W Phone ao
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vtaau svuc v«>, tino kai loruijsko vino. dobro žganje m trže ■aiboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612.
■on N B-oadw»y. IOLIET Tl '
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,'PH;
ejer se toči vedno sveže pivo, žgani ter najboljša vina Tržim tudi domače «mr.»tke.
-A_nt. Skioff
N W PhuUe oov. Wirlrnry St
toli.
TROST & K RET i!
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” lOc. in “Meerschaum” 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street Joliet, lil
Pridite k meni na obisk ko se mudite v Lockportu.
Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago.
Anton Dowiak,
9th Street
Lockport, 111.
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, Ih
Slovenska, gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, i» vrstna vina in žganja ter prodajo prt jemo dišeče smodke.
Northwestern Phone 34*. JOLIET
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor
nič! Flnier Dnu Go.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnika» na pravi način.
Za hrvatske šole na Reki. Na Sušaku pri Reki se je osnovalo v svrho
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naš» posebnost Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, 111»
Chi. Phone 2932
N. W. Phone 5
Stan. Pbo* e Chi, 3611
M. PH1LB1N
5i5Cass St. Joliet, HI.
...Premog...
Kadar polrehuj-te premog. Be obraste do mene. Cena mijnižja.
— Zadnji čas je, da pošljete narot zgradbe hrvatskih šol na Reki dru-, nino, ako kaj dolgujete, ker inače b, štvo “Ljudevit Gaj”.	list vstavljen.
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu ža barvanje in Čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Ulino'S. Oba telefona 488.
WVWAW.VY.YA’.W.VAVrt
&
"fi
J"	Sobe 201 m 202 Barbur bldg
£	JOLIET. ILLINOIS.
i J A V > I
< X >TAIt
.------------------------------
¡a Kupuje in prodaja zemljišča
^ v mestu in na deželi.
^ Zavaruje hiše in pohištva pro-£ ti ognju, nevihti ali drug, po-škodbi.
f Zavai .ije tud. z,vljenje proti ¡1 nezgodam in boleznim.
<£ Izdeluje vsakovrstna v notar-^ sko oko spadajoča pisanja.
*. Govori nemško in angleško. '>/AVbV.V//.SViVWWU,LMM
STENSKI PAPIR
za prilu,ilniih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljeT in firnežev. Izvršujejo se vsa bar* varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander haras/P
r\ Ohinairo telet. 2794	telei.N at T
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Cbicago St»,
Točim izvrstno pivo, katero izda« 'uje slavnoznana Joliet Citizens Bra-vrv Rojakom sc toplo priporočam
hi Ph«»» e v i	N. W. Phone 66P
MAURICE F. LENNON
Advokat*--Pravdnik
SODRUG E MEERS
Soba318—321 Barber Bldfr	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, O» glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, I1L
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. TeL 263
Kadar imate s sodiščem opraviti o-brnite se na slovanskega odvetnika
JOHN W. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Ustanovljena 1*71. Oi Joliet. Illinois.
Kapital m preostanek $300,000.00.
‘rejema raznovrstne denarne ulogs rer pošilja denar na vse dele sveta.
F A HFNRY. predsednik C. H. TALCOTT. podpredsednik. WFNRV WEBER, blaga inik.
Tlfl Joliet Nalila! Ml
ti voglu Chicago in Clinton aUc. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
< A P I T A L • i o e , o o o.eg
**" A. MASON, predsednik.
G M CAMPBF.LL. podpredsednik. ROBT T KELLY, blagajnik.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
(Nadaljevanje Jednotinega poročila s 7. strani.)
Preostanek 31. okt. 1909 .............................................$138,081.15
Plačano od društev ........................................$11,446.65
Posojilo Marka in Barbara Kozjan........................... 750.00
Obresti od posojila $2500.00 (Trust Deed S Vi l°» No. 8, block 14, Cassiday, Joliet, 111. od 15. maja 1909 do 15.
nov. 1909 ............................................. 62.50
Obresti od obveznic Comc’l NaČl Safe Deposit Co., Chicago, 111., od 1. maja 1909 do 1. nov. 1909 ............... 337.50 $ 12,596.65
Plačana posmrtnina:
Josip Rus ........................................$ 1000.00
Karol Marn (del c)................................... 350.00
Karol Šoštar ...................................... 1000.00
Josip Rabič ........................................ 1000.00
Ana Draškovič...................................    1000.00
Ana Justin (del a) ...............................   200.00
Josip Simonich ....................................   1000.00
Marijana Terček	................................. 500.00
Josip Ulasich ...................................... 530.00
Anton Godnjavec	(del b) ............................ 494.00
Benedikt Arko ......................................  1000.00
Za neodravljivost in pohabljenje:
Marka Ivankovič ...................................$	300.00
Štefan Brajdič . .................................. 250.00
Za poškodnino:
Franc Štajdohar Ivan Kukar......
125.00
250.00
8074.00
550.00
375.00
IST-A-Zisr -A-lSr J-A-IMO!
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.
lfarka in Barbara Kozjan posojilo.......................$	750.00
Fred W. Potter, Ins. Supt. za pregled knjig, računov in
ostalega Jednotinega premoženja...................... 60.12
Franc Završnik za prepis članov in članic v nove knjige
gl tajnika in drugo delo v gl. uradu................. 85.00
Razni drugi stroški..................................... 136.70
10,030,82
Preostanek 30. nov. 1909 ............................................$140,646.98
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Anton Nemanich & Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. W. 41»
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344
Kje je najbolj varno naložen Menar?
Hranilnih ulog je
37 milijonov kron.
Rezervne«? ralrlada }e: Nad milijon kron.
1

Mestna hranilnica ljubljnaska
je največji in najmočnejši denarni savod te vrate po vtem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4j/£ odstatka. Rentni davek plačuje hranilnica sama
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsak ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vsen «vojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdni
varnost za vaš denar
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
FRANK SAKSER
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
82 COURTLAND STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA
PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O
Oompagnije ^ Q-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
<ratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22.000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15.000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo jrezplačno hrano na parnikih družbe Snažne postelje, vino, dobro hrano in azna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop aik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Prank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave, So. Chicago, IIL A. C. Jankoviči, »gent; 2127 Archer Ave., Chicago, UL Paul Starič, agent, 110 South 17»» SL, St Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
NOVICE IZ ARIZONE. — ČITAJTE IN POMISLITE!
A. G. Isaacson, znani rudniški kepten iz Eveletha, Minn., podpredsednik Lake Superior & Nevada Dev.-kompanije ter ravnatelj švedske m finske podporne jednote “Finland of America , ki ima 20 letne ^skušnje v rudarstvu, se je prekratkem povrnil z mesta Douglas, Arizona, kjer je pregledoval zemljišče GRAND ARIZONA COPPER-KOM-PANIJE. Rekel je, da lastuje ta kompanija jako bogato ozemlje, ki bo sigurno enkrat ogromen bakren rudnik. Nadalje je rekel, da priporoča ljudem, ki žele narediti velik dobiček, da kupijo delnice te družbe za vsoto, ki jo premorejo.
Keptna Isaacsona sedanje bivališče je na Gilbert, Minn., kjer lastuje veliko hišo, in kdor želi ivedeti kaj v tej zadevi, naj mu piše in priloži 2 centa znamko za odgovor. Njegova konečna izjava v tej zadevi bode kmalu pripravljena, ki se bo razposlala našim delničarjem in vsem onim, ki bodo za njo prosili.
GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJA lastuje veliko zemljišče blizu mesta Douglas, Arizona, katero je jako bogato na bakreni, zlati in srebrni rudi. Prirejevanje rudnika se nadaljuje z vso hitrostjo s pomočjo dveh parnih strojev in vedno večjem številom delavcev. Delavci delajo le za hrano in delnice, dasi je dovolj dela v Arizoni po drugih rudnikih, kjer bi lahko zaslužili po $3.50 gotovega denarja na dan, a delavci nočejo denarja, hočejo čim več delnic ko morejo dobiti od GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJE, ker vedo, da pri jemanju delnic te družbe zaslužijo 50 do 100 dolarjev na dan.
Družba bo kmalu začela pošiljati rudo, ki je bogata na bakru, zlatu in srebru, sosednim topilnicam v mestu Douglas, potem se bode cena delnic zdatno povišala. Sedaj prodaje družba delnice le po 60 centov vsako, za gotov denar al na 5 mesečnih obrokov. Menj kot 50 delnic se ne proda osebi. Ko bode imela družba dosti denarja in ko bodo Vse delnice razprodane bodejo iste uvrstene na javni trg, kjer boste lahko prodali iste raznim bankam in kupcem za velik dobiček. Ne opustite te prilike temveč pišite preč na
O. E. Petterson & Co., 213-14 First National Bank Bldg., Duluth, Minn.
115 let stara.
Philadelphia, 18. dec. — V tukajšnjem judovskem oskrbovališču za stare ljudi je umrla v starosti 115 let ga. Brayne Makedensky. Rojena je bila v Kijevu na Ruskem in je imela 19 otrok, od katerih večina živi. Njen | najstarejši vnuk je star 70 let.
IWÆrÆMJmBBSæB&SMÆÆÆrÆÆMeBBgaBBNBBBBgSSarÆWBMaitrA
K
Viharno vreme na morju.
London, 18. dec. — Semkaj dospeli prekoatlantski parniki poročajo o strašnih viharjih med prevožnjo. Ladje “Carmania”, “New York” in “America”, ki so doplule v Queenstown in Plymouth, so imele vse veliko zamudo.
Pogumna ženska.
New York, 20. dec. — Ponočnega čuvaja R. Goldena v Oyster Bay so pobili trije vlomilci, ki jih je presenetil r neki prodajalnici. Razbojniki so pa napravili račun brež žene čuvajeve, ki je sledila svojemu soprogu. Ta je napadla vlomilce s preklo ter dva pobila a tretjega omamila, ki se je boril s Goldenom. Ta je ustrelil na svojega napadalca, ko je poslednji vstal in hotel uteči. Vlomilec se je zgrudil ra-] njen v bok. Medtem je drugi razbojnik utekel. Golden in še neki čuvaj sta ga zaman zasledovala. Ko sta se vrnila, sta našla gospo Golden, ka- I ko je s preklo strahovala ostala dva I razbojnika in jima zabranjevala ubeg. Oba sta bila prijeta. Ranjeni vlomilec bo bržkone okreval.

Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi Slovencem
\
Barrett Hardware Co.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge 1 n jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklep
78,000.000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ........K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ....... 2,392.039
Menice ............ 568.000
Vrednostni papirji _  23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin .......... 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
Sums

Pozor!
Takoj prodam posestvo, hišo, klet, hlev za troje živine, vinograd 2 tisoč štiristo novih trt, tisoč rodi že tri leta, ostale dve leti; poleg hiše pašnik in vinograd. Prostora je še za pet tisoč trt zasaditi. Hiša je pri cesti, katera vodi iz Toplic in Novega mesta v Metliko, deset minut od Semiča. ''Deset minut od hiše bode novi kolodvor. Nekaj metrov- od hiše je vodovod. Hiša je jako pripravna za gostilno ali vinsko trgovino. Vse to prodam po jako nizki ceni in potreba je nekaj takoj plačati. Lepa prilika kdor ima veselje za vinorejo ali vinsko trgovino. Natančna pojasnila daje lastnik August Kužnik,
8323 Conecticut ave. S. E., Cleveland, North America.
V najem
se odda lepa hiša za salun na hribu. Več pove v uradu: 202 Columbia St., Joliet, 111.
^\v\v\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\vvv\\^
POZOR ROJAKI!
^ Ako želite kupiti božično da- ^ Ž rilo svoji družini se oglasite ^
»	.	S
g pri meni ker imam tri hiše 9
g za prodat. Vsem skupaj je g
PROSTOVOLJNA
ZAHVALA. Ï
BERITE DOKAZ RESNICE !
Velecenjeni gospod zdravnik 1
Usojam se Vam naznaniti, da sem sedaj hvala Bogu mpolnoma zdrav ter ne trpir več na ŽELODCU IN TELESNEJ SLABOSTI, od moje prejšnje, težke bolezni nimam več niti najmanjšega znamenja. Moja najuljudueja Vam hvala in od Boga plača ker nisem nikdar mislil, da bi zamogel v tako kratkem času popolnoma oz lraviu. Ltotako sc moja žena in hčerka po ujiorabi Vaših zdravil popolnoma zdrave počutite. Moja dolžnost jo, Vas vsakemu bolniku najtopleje priporočati. Vaš uajhvalcžnejsi
JOSIP KIŠLAN, Box 8, Tremely, Grasselli, N. J.
Na tisoče tak h iu enakih zahvalnih pis m se nahaja v Collins New York Medioal Institute K lor se poveri v zdravljenje tega zavoda sme hiti siguren, da se nahaja v rokah izkušen-ga zdravnika. Dobra''znravila so najgotovojo sr ilsrvo /.ti uzilravl leni * vsalm*^tuTn^ajz ist'ir''i ‘*b ile/laH^^^^ujih vsak' bolnilt v_ua¿tripsom č isaTo^ro oz .ravi Pri Uro "j; n;;ite v
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medioin-ski Profesor ustanovitelj slnvmga “Collins N. Y. Medica 1 Instituta’'in pisatelj r rokoristno zdra-vilnp, knjiga “Č'ovek, njegovo življenje in zdravjo”.
Gospa Ki sla n katera jo bda zelo bolha in slabotna žeiia, je sedaj popolnoma zdrava in mati čvrstih in zdravili otrok.
Pošljite še danes za J 5 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje n zdravje,’Vsaka slovenska drnžina bi jo mogla imeti
jezikuna THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 West 34th Street, New York, N. Y
Dr. S. E. Hyndinan, vrhovni ravnutelj.
Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek iu petek od 7-8 zvečer.
JOHN GRAHEK
...Gostilničar...
želi rojakom vesele praznike. 1012 N. Broadway	JOLIET, ILL.
Ferko Bros”
slovenska mesarja
Vsem slovenskim gospodinjam želiva vesele praznike. Priporočava se tudi v bodoče.
801 N. CH1CAG) ST.
JOLIET, ILL.
“North Pole’5
MAUSER BROS.
Ko je dohtar Cook odkril ‘■'■North Pole”? je ujel medveda (Polar Pear), kojega, bomo imeli pri nas za luno na Božič. Kdor dokaže, da^ to ni res, se mu plača $5.00?
frank Rogel
GOSTILNIČAR.
Jackson and Indiana Sts.	Joliet
104 zajcev in ena srna iz Wisconsinu za ‘ free lunch” na Božič.
Pridite vsi v Chulikovo prodajalno na
VELJKO RAZPRODAJO
ker to bo zadnji Božič moje trgovine
Voščim vam vesel Božič.	'	' Veselo Novo Leto.
Blaž. J. Chulik. Chica5ouET!TLL." Sts‘
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? GOTOVO! V mesnici
J. & A. PASEERTZ
Broadway and Granite Sts., Joliet.	Vesel Božič in srečno Novo Leto.
Math. Stefanich
Corner Ohio and State Streets	JOLIET, ILL.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
Frank Juričič
Obleke in črevlji za moške, ženske in otroke.
1001 North Chicago Street
Vesele praznike!
Joliet, Illinois
Vesel Božič želi rojakom firma
MESARJA.
Zahvaljujeva se za dosedanjo naklonjenost!
209 Indiana Street	&	Joliet. Illinois
!
Ogulin & Sitar
----GROCERIJA------
805 North Chicago St.	JOLIET, ILL.
Rojakom in rojakinjam želiva vesele praznike ter se priporočava tudi vnadalje.
....SLOVENSKA BRIVNICA....
1014- North Chicago Street & Joliet, Illinois
VESEL BOŽIŽ IN SREČNO NOVO LETO!
Bliža se sezona balov in domačih veselic.
Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
SLOVENSKI POP
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenic Bottling Co.
Chicago Phone 2272 Northwestern 480 913 North Scott Street, JOLIET
Anton Košiček' Gostilničar. Cor. Broadway and Ross Streets JOLIET, ILL. VESEL BOzJC IN NOVO LETO!	j Math. H. Nemanich 1005 North Chicago Street Joliet, Illinois
	slovenski pogrebnik Chicago telefon št. 741. N. W. telefon 253.
Pozor! PO NOVEM LETU se bova preselila tam kjer je zdaj mesnica Grahek & Ferko. Vsi njih odjemalci lahko ostanejo pri nas, dajala jim bova isto, ali morda še boljšo postrežbo. Vesele praznike! STUKEL BROS. 201 State St. Joliet, 111.	John Stefanich Corner Scott and Clay Sts. Joliet, 111. & Gostilničar Vesel Božič in srečno Novo leto!
Želim rojakom vesel Božič in srečno Novo Leto!
ANTON VOGRIN
slovenski čevljar.
207 Kuby St.
Joliet, 111.
Anton T. Terdich
Stari rojak
se priporoča rojakom, da ga posetijo v obilnem številu. Najboljše domače vino se pije pri nas! Vesel Božič in srečno Novo leto! Rojaki dobro došli!
203 Ruby St.	JOLIET, ILL.
bitter-wine
trineaovo
HORRÉ VÍN0
b/JOSEPH TBtNER
733 SAsKUnd Ave.
V vseh lekarnah.
ROJAKI
boljših slojev vedo cenit svoje zdravje. Navadno so dobri delavci, trezni in stalni, močni in pošteni. V slučaju bolezni v njih družini se poslužujejo najboljših sredstev; že mnogo let se vedno, v slučajih nereda
prebavnih organov, zanašajo na
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
in s tem večkrat pokažejo svojo dobro razsodnost. To zdravilo je narejeno prav pazno po pravi učenjaški stroki, ter ne vsebuje tudi najmanjše škodljive tvarine. Izdelano je iz starega rudečega vina, importiranih zelišč in nič drugega. Že več let se to zdravilo rabi pri rodovinah v vseh slučajih
izgube okusa, slabosti, bledosti, nervoznosti, zunanjih bolečin, želodčnih neredov, izgubi spanja, zabasanosti, ženških neredov.
To kaže vrednost tega zdravila v vsaki družini.
Ako »¿rabi za preprečenje slabosti, kakor hitro se človek slabo počuti, bode vselej prineslo hitro pomoč in bode preprečilo nevarno bolezen. TRINERJEVO ZDRA VILNO GRENKO VINO je moderno zdravilo, ker je deltno iz pristnega vina in ne kot zdravila prejšnjih časov, ko se so pripravljala ista iz žitnega alkohola. Urejuje vse prebavne organe, pomaga pr eb avl j a ti hrano in nabavlja novo kri. Daje novo življenje živcem in mišicam.
Zdravi ljudje
si bodo ohranili zdravje, ako včasi vzamejo merico tega zdravila, ki bo jim dalo okus in prineslo popolno prebavo hrane. Eno žlico tega zdravila vzemit e pred jedjo, in v slučaju izgube spanja eno žlico predno greste v postelj. Ako trebate nasveta zdravnikov, pišite nam in opišite svojo nadlogo, in mi vam nemudoma odgovorimo. Tak nasvet dobite brezplačno.
Več ponaredkov tega zdravila se nudi ljudem po raznih neznačajnih trgovcih. Vedno glejte, da dobite pristno zdravilo — TRINERJEVO ZDRAVILNI GRENKO VINO ter odklonite vse morda strupene ponudbe.
JOSIP TRINER
1333-39 S. Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
Prijatelj v bedi.
Božična slika.
Pred razkladnico velikega zavoda za igrače se je ustavil neki mož. Bil je nizke, široke postave z glavo ali vsled starosti ali vsled velikih skrbi k prsim sklonjeno, obraza pa ven3ar-le še o-kroglega, zdravja kipečega. Od dima začrnelo obličje in roke, ki jih je včasih potegnil iz žepov odrgnene, nekdaj sive zimske suknje, so na prvi pogled pričale o tovarniškem delavcu.
Precej časa je ogledaval pisano, za steklom vzpostavljeno blago; zdelo se je, da se ne more odločiti. Celo mesto je že preiskal, pri vseh prodajalni-cah se je ustavil, pa nikjer ni mogel dobiti, kar je želel, namreč: lepo igračo, pa poceni. Še le tu so mu nekoliko ugajale, tudi drage niso bile. Po dolgem, natančnem preiskovanju in premišljevanju je zakimal ubožni delavec ter zašepetal: “Da, da — tukaj bom kupil. Nikjer ne dobim nič boljšega, niti cenejšega. Pa Janezku naredim veselje. — Oh, kako bo veselo, moje drago dete!”
Z žarečimi očmi je vstopil v proda-jalnico. Predložili so mu na izbiro veliko igrač; on je vprašal po njihovi ceni in potem izbiral počasno in pazljivo. Rad bi jih bil kupil več, tudi dražjih, ter je položil pod božično še tako majhno drevesce, da bi le naredil svojega jedinčka srečnega — pa ni šlo, dela je bilo malo, pa še to slabo plačano. Ubogi otrok mora biti zadovoljen tudi z malenkostno igračo.
Konečno je izbral lesenega, lepo pisanega konjiča.
“Koliko pa stane?” je vprašal mladega pomočnika.
“Trideset soldov.”
Mož je ostrmel. To mu je bilo preveč. “Kaj pa, če bi kupil drugo, manjšo in cenejšo igračo?” Pa ne, — ne, kupi jo, vsaj je Janezek tako priden in zasluži si jo... S tresočo roko je odprl mošnjiček ter položil na pult tri desetice.
V trenotku, ko je vtaknil igračo v žep, je naglo čutil neko roko na rami. Obrnil se je in videl pred seboj neznanega gospoda s prijaznim, nasmehlji-vim obličjem. Ko je bil delavec vstopil v prodajalnico, ni opazil, da stoji v temnejšem ozadju in govori s svojim pomočnikom.
“Oprostite, da vas motim. Rad bi z vami govoril,” je dejal s tihim glasom, da ga ne bi kdo izmed navzočih slišal. “Rad bi vas nekaj vprašal!”
“Prosim, gospod.”
Gospod je za trenotek obmolknil, nekoliko ga je še opazoval in potem
rekel: “Vaše lice me spominja na znano —• in sicer zelo ljubo osebo, na katero se že toliko let spominjam. Seveda, veliko let je temu, odkar sem jo videl ter ž njo govoril. — Ali se ne imenujete Ivan Baloh!”	'
"Imenujem. Pa kako poznate mene, gospod, mene...”
Vprašani se je prijazno nasmehnil.
“Zato, ker imam dober spomin ter ne pozabljam hitro! Pokličite si le nazaj v spomin zimski dan pred sv. Miklavžem. Več kakor deset let je temu že. Takrat ste stanovali v predmestju. Srečali ste premrlega skoraj zmrznjenega mladeniča. Vi ste se ga u-smilili ter ga vzeli v svoje stanovanje
-----Oni mladenič sem jaz. Ali me
poznate še?” je dejal in podal delavcu svojo, z zlatimi prstani okrašeno roko.
Baloh se ni upal dotakniti s svojo ožuljeno roko gospodove desnice. Stal je kakor primrznjen blizu vrat, upiraj e svoje osteklenele oči v bogatega gospoda. Je-li mogoče, da bi to bil on? Spominja se ga že.. . Pred očmi se mu prikazuje žalostna slika. Bil je grudnov mrzel večer, grozovit mraz je prediral do kosti, burja je brila, da je vsak vesel, ki je bil pri gorki peči. Baloh se je vračal takrat iz tovarne domov. Tu vidi pred seboj v sneženem zametu mladeniča, skoro otroka še, ki ga je ves strgan in zmrznjen za miloščino prosil. Zgubil je bil stariše, zdaj se je pa podal v mesto, sam, brez obleke brez denarja, da tu poišče oddaljenega strica, ki je imel nekje v predmestju majhno prodajalnico z raznim blagom. Povsodi so ubogega otroka spodili. Stric mu je bil zadnje utoči-šče, pa kje ga najti?.. .
Pogled na ubogega mladeniča, na njegove od mraza otekle roke, na njegovo zmrzlo lice, je prešinil delavčevo srce. Revni delavec ni rekel ničesar, prijel je fanta za roko ter ga pripeljal domov. Pa ne satno to! Imel ga je več dni pri sebi, sam je našel njegovega strica in za vse to — ni zahteval ničesa, da, niti ene zahvalne besede ni hotel slišati. Od tega časa je minulo več let — nič več se nista videla, šele danes. Pa v kakšnih razmerah! On revež kakor takrat, pa njegov zapuščen varovanec zdaj bogat gospod.
“No, nič se me ne bojte,” se je smejal srčno gospod ter stisnil vroče delavčevo ožuljeno desnico. “Mislite si, da sem prav tak kakor takrat, reven in ubog.”
“Ne, gospod, temu ne morem verjeti!” jecljal je Baloh.
“Vsaj to ni nič čudnega. Stric pa teta sta bila stara, otrok nista imela in ker sem si pridobil s svojo poštenostjo in pridnostjo njihovo srce, naredila sta me dediča svojega premoženja —■ — No, pa kako se Vam godi? Vidim, da vedno enako. Zdaj pa nikar ne žalujte — vse se bo na boljše spreobrnilo; jaz
še nisem pozabil. Ne boste več delali v tovarni — sprejmem vas v svojo službo, pri meni boste za lažje delo veliko bolje plačani. Zvečer vam pošljem koš igrač za otroke. Jutri zvečer pa pridite k meni, da se pri večerji še zmeniva; stanujem tukaj v prvem nadstropju. Tegale konjiča pa kar pu- ■ stite tukaj...”
“Hvala, tisočera hvala!”
Baloh niti vedel ni, kako je prišel na ulico. Mrzla sapa ga je še le vzdramila iz prijetnih sanj. Oddahnil se je, neizrekljiva radost je prešinila njegovo srce. Njegova žalostna usoda se spreminja, če ne zanj, vsaj za nje-! gove otroke v veselo, brezskrbno živ-! Ijenje. Srečni delavec je sklenil v svoji nenavadni sreči roke, kajti po mestu so ravnokar zadoneli zvonovi ter oznanjevali veselo novico, da se bliža trenotek Izveličarjevega rojstva.... Zvonovi so tolažili tudi njega, šepetajoč blažilne besede: “Mir na zemlji ljudem, ki so dobre volje!”
SPOMIN NA SVETO NOČ.
Zložil Anton Mišica.
Skoraj pred dvatisoč leti daleč tam v deželi sveti Dete bilo je rojeno, ki je zdaj od vseh češčeno.
To zgodilo se je v noči, ko pastirji zmrzujoči so pri čedi svoji bdeli, da so angelji zapeli.
Velik strah jih vse obide, sel nebeški med-nje pride.
“Nič ne bojte se!” jim pravi in besede še pristavi:
“Božje Dete je rojeno ino v jasli položeno, da pregrešni svet odreši in sirotice uteši.
Brž vstanite in hitite in Zveličarja molite!”
Papežev brat.
Angelo Sarto, brat papeža Pija, je dospel v Rim in bode božičeval v Vatikanu. Še čvrst mož je, dasi star nad 71 let.
Čeprav je njegov brat postal papež, je ostal Angelo vaški pismonoša nekje v Lombardiji, kjer službuje že skoro 40 let. Starček pravi, da samo iz ljubezni do svojega brata prenaša rimsko ozračje med svojimi počitnicami.
Vojaški duhovniki na konjih. Avstrijska vojna uprava je določila, da dobe vojaški duhovniki pri gorskih četah konje. Vpeljati se nameravajo tudi konji za duhovnike pri pehoti.
i, ki si želijo omisliti avtomobil se naj z zaupan jem obrnejo do nas, ker mi jim prodamo avtomobil po primerni ceni.
Mitchell, Model T, 35 H. P
petimi sedeži, za $
SPECIFIKACIJE:
GONILNI STROJ, 4 cil. 4%xS.
KONSKIH MOČI, 35.
OGENJ, visoko urejen in le eden sestav.
HITROST, posebno urejena na 3 dele za naprej in nazaj PLATIŠČE KOLES, 112 palcev.
KOLESA, 34x3yi palcev.
SEDEŽI za pet oseb.
BARVA, temno višnjeva z okraski.
DRUGO, vse kar treba za najnovejši stroj.
J. D. STRUTZEL AUTO. CO
618 CASS ST JOLIET, ILL.