tl___1 G Q ‘ > '1 7 Leto 1981 je bilo jubilejno leto. Praznovali smo 35-letnico obstoja delovne organizacije in uveljavljanja naše stroke v Jugoslaviji. Pridobivanje sekundarnih surovin za proizvodnjo novih dobrin je postalo pomembna ekonomska kategorija naše dejavnosti s stališča blagovne bilance gospodarstva glede na porabo energije in uporabo primarnih surovin, saj so prirodne surovinske rezerve omejene. V zaostrenih pogojih gospodarjenja smo v tem jubilejnem letu zabeležili rekordne ekonomske rezultate, ki so posledica doslednega izvajanja postavljenih planskih ciljev. Leto 1981 je bilo hkrati prvo leto novega srednjeročnega planskega obdobja, ki je postavilo pred nas dolžnost zbrati in predelati vse koristne odpadke, ki so še uporabni kot sekundarne surovine. V tem letu se je pričelo uveljavljati večje povezovanje in sodelovanje med imetniki uporabnih odpadkov, porabniki sekundarnih surovin z našo grupacijo sekundarnih surovin v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. S tem je bil dan velik pomen družbeni racionalizaciji pridobivanja dohodka, delitve dela in smotrnih vlaganj zaradi čimbolj-izkoriščanja razpoložljivih kapacitet in delovnega V letu 1981 smo v vsej delovni organizaciji zbrali že 175 tisoč ton odpadnih surovin, kar je za 2 % več kot preteklo leto. Celotni prihodek je bil za 57 % večji, dohodek za 41 % in čisti dohodek za 48% večji od preteklega leta pri 2 % manjšem številu delavcev na delu. Osebni dohodki so se zvišali za 38%, za poslovni sklad pa smo namenili za 71 % več kot preteklo leto. Omejeni materialni stroški so se gibali v okvirih in so bila njihova razmerja količnikov manjša kot v preteklem letu. Delitev čistega dohodka je bila opravljena — skladno z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981, upoštevajoč proizvodni značaj dejavnosti odkupa, priprave in predelave uporabnih odpadkov v sekundarne surovine in — z upoštevanjem vseh usmeritev notranje delitve na ravni delovne organizacije sprejetih v planskih dokumentih za leto 1981 in s tem ustvarili zadostno višino akumulacije, kar bo porok za vsklajeno materialno osnovo razširjene reproduktivne sposobnosti našega združenega dela v letu 1982. IZ POSLOVNEGA POROČILA ZA L. 1981 O DRUGI SEJI ODBORA ZA OBVEŠČANJE porokah, seveda če to želijo. Zavzel se je tudi, da se ne bi spreminjalo pogojev za zlati znak podjetja, ki ga dobi vsak za 25 let dela pri Dinosu, pač pa, da bi se uvedla plaketa kot priznanje zelo dobrim delavcem. Glavni in odgovorni urednik glasila Stane Mancini je po- Kako je ponovoletni razgovor z Vladimirjem Kraljem, katerega smo objavili v prejšnji števili našega glasila, povečal odgovornost nekaterih naših delavcev, je dokaz tudi to, da je predsednik odbora za obveščanje pri konferenci sindikata delovne organizacije, Ivan Peternel, takoj sklical sejo odbora za obveščanje. mnenja, da je glasilo dobro, slednja pa je tudi predlagala, da bi eni številki glasila priložili anketni list s vprašanji, katerih odgovori bi služili za še boljšo vsebino in obliko našega glasila. Tehnični urednik Koman je menil, da mora odbor oceniti, kako smo uresničili lanski delovni načrt odbora. Bil je mnenja, da načrt ni bil v celoti uresničen in, da mora biti odbor bolj aktiven pri uresničevanju svojega načrta. Poudaril je da pri obveščanju delavcev ne gre le za obveščanja o poslovanju, kar je dobro organizirano, temveč tudi za obveščanje zaradi mobilizacije delavcev za boljše samoupravljanje in Iz II. seje odbora za obveščanje sindikalne konference DO DINOS Na drugi seji odbora za obveščanje, ki je bilo dne 26. februarja 1982 v Ljubljani, so bili poleg predsednika še naslednji člani: Slavko Luzar iz Novega mesta, kot delegat DS TOZD ROS, Radoš Ukmar iz Ljubljane, kot delegat sindikalne organizacije TO, Bojana Omahen iz Ljubljane, kot delegatka DS TOZD RET in Alenka Bajželj iz Ljubljane kot delegatka DS DSSS. Manjkali so: Jožica Kurlat iz Ljubljane, kot delegatka sindikalne organizacije poslovalnice, Olga Irti iz Ljubljane, kot delegatka mladinske organizacije, Ana Janič iz Ljubljane, kot delegatka sindikalne organizacije TO in Janez Ramovš iz Ljubljane, kot delegat sindikalne organizacije DSSS. Vsi štirje so se opravičili in bili upravičeno odsotni. Na seji sta sodelovala tudi glavni in odgovorni urednik našega glasila Stane Mancini in tehnični urednik Stane Koman. Sprejet je bil dnevni red s katerim so ocenili delovanje sistema obveščanja v naši delovni organizaciji in določili smernice za nadaljno delo odbora. Predsednik Ivan Peternel je bil mnenja, da je naš delavec dobro in objektivno obve- ščen o gospodarjenju in, da ima možnost vplivati na odločitve. Za glasilo je menil, da je naše osrednje informativno sredstvo, da je dobro in, da ga ni potrebno spreminjati. Po njegovem menju imamo preko glasila tudi dober stik z našimi upokojenci. Ker pa objavljamo vesti o upokojitvah in smrti naših delavcev pa je bil mnenja, da bi morali pisati tudi o rojstvih otrok naših delavcev in ne nazadnje tudi o njihovih ročal, kakšna je bila vsebina prispevkov v lanskih devetih številkah našega glasila in ugotovil, da vsebina odgovarja vsebinski zasnovi glasila, določeni s Pravilnikn$a V Selu -s/« ///( < O Vse slikovno gradivo letošnje prve številke časopisa jugoslovanskih OZD iz dejavnosti sekundarnih surovin „SEKUN-DARNE SUROVINE", je iz življenja in dela DINOSA. Že na prvi strani je velika 4 kolonska fotografija iz naše kianjske poslovalnice, s podpisom: Lepo urejeno skladišče sekundarnih surovin. Na drugi strani je dvokolonska fotografija, ki prikazuje dva delavca iz Kočevja pri delu s stiskalnico pločevine. Na tretji strani je velika fotografija, ki od blizu prikazuje zemeljsko stiskalnico za papir, poslovalnice Dinos Kranj. Četrta in peta stran tega časopisa je pravzaprav fotoreportaža saj je na teh dveh straneh 9 velikih fotografij in krajši tekst o delu in rezultatih dela v naši delovni organizaciji. Vsebina fotografij je naslednja: Na prvi je od blizu prikazano dvigalo oziroma „maček", ki bo zgrabil avtomobilsko školjko. Na drugi je videti dinamiko dela okrog stiskalnice ARNOLD v Novem mestu. Na njej je kamion, ki je pripeljal staro pločevino, grabilec, ki streže stiskalnico in drug grabilec oziroma dvigalo, ki izpred stiskalnice odstranjuje, v pakete stisnjeno, pločevino. Na tretji fotografiji je tako velik kup paketov pločevine, da se izza njega komaj vidi ljubljansko Arnoldovko. Na četrti fotografiji je dobro viden tekoči trak za odstranjevanje paketov, ki izpadajo iz stiskalnice tipa Litostroj. Na peti in šesti fotografiji je novomeška in ljubljanska Arnoldovka, slikani od blizu. Na sedmi fotografiji je nakladalna klančina našega skladišča v Slovenskih Konjicah. Na osmi je prikazano nakladanje z dvigalom, ki je nameščeno na kamion, na deveti pa je prikazana situacija, ko grabilec s kupa pločevine zgrabi avtomobilsko školjko. Šesta stran časopisa je brez fotografij, zato pa so na sedmi dve. Ena prikazuje rezanje železa s škarjami ALIGATOR, v Kočevju, druga pa prikazuje veliki brežiški kamion za prevoz večjih količin ali težjih kosov odpadnega blaga. Pod fotografijami nikjer ne piše, da prikazujejo naše stroje in prostore, toda to je več ali manj razumljivo, ker je četrta in peta stran povsem posvečena naši delovni organizaciji, z naslovom: MEHANIZACIJA PREDELAVE IN PRIPRAVE SEKUNDARNIH SUROVIN V DINOSU. Tekst, ki je objavljen na teh dveh straneh pa je iz brušure, ki jo je Dinos izdal ob 35 letnici obstoja. -eska- SE ENA FUNKCIJA STANETA PESJAKA Dne 26. novembra 1981 je bil v Mariboru sestanek komisije za sekundarni tekstil. Poslovne skupnosti INOT — Beograd, na njem so izvolili predsednika in podpredsednika komisije. Za predsednika je bil izvoljen direktor DO RENOVA iz Začretja, za njegovega namestnika pa direktor Dinosovega tozda za regeneracijo tekstila, dipl. ing. Stanislav PESJAK. Na tem sestanku so se s predstavniki delovnih organizacij, ki uporabljajo predelane tekstilne odpadke dogovorili, da bodo izdelali enotna imena proizvodov iz tekstilnih odpadkov in o tem, da je nujno povečati prodajno ceno proizvodov iz tekstilnih odpadkov, ker se ni spremenila od 4. decembra 1980. To vest smo prebrali v decembrski, 185. številki Sekundarnih sirovin, ki je mesečno strokovno-informativ-no glasilo jugoslovanskih temeljnih organizacij združenega dela iz dejavnosti sekundarnih surovin. V isti številki smo tudi izsledili prepis in prevod v srbohrvaščino dveh člankov iz 102. številke našega glasila in sicer članek z naslovom »Dinos med 200 najboljšimi" ter »Letni kongres BIR-a v Monte Carlu". „ . _ dBoD □□ceCfe dinns D0D®' Don] Iz ene zadnjih sej delavskega sveta TOZD RET. Od leve na desno so: Ana Janič, Marija Horvat in Ana Panjhart. Črepinje so uporabne Še so polnilnice, ki zdrobljene embalaže ne oddajajo steklarnam — Spomladi novi Dinosovi zbiralniki ob večjih blagovnicah LJUBLJANA, 7. decembra - Med vsemi odpadki, ki jih Dinos, Saro vina, Unija in podobne delovne organizacije zbirajo po vsej državi, prebirajo in predelujejo v sekundarne surovine, te pa kot uporabne potizdelke posredujejo industriji, so tudi stekleni odpadki. Iz tovarn, gostinstva in gospodinjstev jih bo Dinos, tozd Priprava odpadnih surovin, v Sloveniji letos nabral 8.300 ton. Največji delež odpade na lom v pivovarnah, polnilnicah, vinskih Jtleteh Itd., kjer so nameščeni tudi zbiralniki. V Sloveniji letno nastaja okroglo 13.000 ton steklenih odpadkov, pol industrijskih črepinj in pol embalaže. Slednjo v zadnjem času po bolj ali manj enotnih cenah, od 4 do 7 in več dinarjev, uspčšno odkupujejo v trgovinah. Prednost imajo litrske in pollitrske steklenice, praviloma brez navoja; druge, zlasti okrušene, počene ali razbite steklenice najrazličnejših barv in'velikosti pa zanjo ne pridejo v poštev. Odkupuje jih Dinos, in sicer po 10 oziroma 15 par za kilogram kot črepinje. Letos je samo Dinos steklarni Straža prodal 3.100 ton pretežno belih steklenih črepinj. Sodelovanje med steklarno in zbiralcem črepinj bi bilo še uspešnejše, če bi Straža hotela Dinosu primakniti denar za obrat za čiščenje steklovine, kakršnega ima Unija v Zagrebu. Tu ne bo odveč podatek, da izdelovalci steklenic običajno uporabijo do 39 odstotkov zdrobljenega, očiščenega stekla, če jim manjka osnovnih surovin, se pravi sode in kremena, pa lahko v redni proizvodnji kot dodatek uporabijo celo polovico črepinj. Črepinje in steklena embalaža so sicer po obsegu in vrednosti pri zbiranju uporabnih odpadnih surovin daleč za kovino, papirjem in tekstilom, vendar jih zato še ne kaže podcenjevati. Tudi ta odpadek je uvozno izvozni izdelek. Dinos je s Primorskega letos izvozil v Italijo 3500 ton barvastih črepinj - ki zaradi dragega prevoza in barve za domačo industrijo steklene embalaže ne bi prišle v poštev. Pri Dinosu so tudi povedali, da zaradi nizke dejanske vrednosti steklovine in visokih prevoznih stroškov, ki se povrnejo le na kratko daljavo, odjemalci zbiralcem na morejo ponuditi ugodnejše cene, ki bi jih spodbudila tako kot na primer za zbiranje papirja. Pač pa se s poslovnim združenjem za trgovino že dogovarjajo, da bo Dinos do pomladi v nekaterih večjih slovenskih mestih ob trgovskih centrih postavil trideset 2,5 do 3-tonskih zbiralnikov za črepinje in neod-kupljeno stekleno embalažo.. Po besedah generalnega direktorja delovne organizacije, Vladimirja Kralja jih bo ta »investicijska žrtev«, ki bo bojda še najbolj služila čistejšemu okolju, stala 1,2 milijona dinarjev. Pri Dinosu namreč ocenjujejo, da se bo v teh »zelo dragih in slabo izkoriščenih« zbiralnikih po vsej Sloveniji letno nabralo (le) 300 ton steklenih odpadkov. Hkrati so prepričani, da bi se več stekla (črepinj) dalo rešiti v industriji. Se so polnilnice, zlasti v drugih republikah, ki razbitih steklenic in črepinj ne oddajajo v predelavo, češ da se jim ne splača, IGOR ŽUŽEK Delo 8. 12. 1981 DINOS POKROVITELJ SOLE POMEN POKROVITELJSTVA VEČ KOT 10 LET JE ŽE NAŠA DELOVNA ORGANIZACIJA POKROVITELJ PIONIRSKEGA ODREDA OSNOVNE ŠOLE NARODNE HEROINJE DANILE KUMAR, V OBČINI LJUBLJANA-BEŽIGRAD. V ZAČETKU MOČNE VEZI POKROVITELJSTVA SO ZAČELE POPUŠČATI, VENDAR SODELOVANJE MED DINOSOM IN ŠOLO NI ZAMRLO. VZROK ZA POPUŠČANJE MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA JE TREBA ISKATI TUDI V REORGANIZACIJI DINOSA, NA DVE TEMELJNI ORGANIZACIJI IN SKUPNE SLUŽBE, DELOMA PA TUDI V TEM, KER SO V ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA POSEGLE TUDI DRUGE ORGANIZACIJE, ZARADI ČESAR JE STIK Z DINOSOM NEHOTE OSLABEL NAMEN TEGA PRISPEVKA JE, DA SEZNANIMO NAŠE BRALCE, DELAVCE IN DELAVKE DINOSA O DOGOVORU MED PREDSTAVNIKI NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE IN OSNOVNE ŠOLE DANILE KUMAR O SODELOVANJU V PRIHODNJE. Ijani, to podjetje je šolo gradilo in UNIŠ—ROG Savlje. Navzočim je tudi sporočil, kakšno pomoč nudita šoli, ti dve organizaciji. Ravnateljica šole je spregovorila o tem, kakšno pomoč potrebujejo in kaj lahko stori šola oziroma učenci s svojo aktivnostjo. Povedala je, da je naloga šole vzgajati otroke za življenje in, da je zato močno zainteresirana za tesno sodelovanje z delovnimi organizacijami. Po učnem programu 7. in 8. razreda morajo učenci in učenke spoznati kakšno je To bo pri Dinosu težko uresničiti, se je ravnateljica zavedala sama, vendar je izrazila upanje, da se bo mogoče tudi pri nas našlo kakšen izhod v tej smeri. Potem bi učenci in učenke, je menila ravnateljica Barletova, z večjo voljo in veseljem zbirali star papir in oblačila, ki jih Rdeči križ ne pobere. Povedala je, da si upajo zbrati veliko starih oblačil. V pogovoru je sodelovala tudi namestnica ravnateljice tovarišica Tušarjeva. Govorila je o možnostih medsebojnega kulturnega sodelovanja. Šolsko kulturno društvo je namreč sposobno vsak čas nastopiti pred delavci Dinosa z določenim kulturnim programom. Tovariš Jančič je govoril o nekdanjem uspešnem in prisrčnem sodelovanju ter uspehih pri zbiranju starega papirja v mnogih šolah po Sloveniji in o tem na kakšni Sestanek med predstavniki šole in Dinosa, ki je bil 26. februarja 1982, je neposreden rezultat, v našem glasilu objavljenega po novoletnega razgovora z našim direktorjem Vladimirjem Kraljem. Iz šole sta se sestanka udeležili ravnateljica Gabriela BARLE in njena namestnica Mira TUŠAR, v Dinošo vi skupini pa so poleg direktorja Vladimirja Kralja sodelovali: direktor TOZD POS Rafael Kravcar in vodja komercialne službe tega tozda Danilo Jančič, nadalje Marija Garič, ki je v našem odboru za kulturo, šport in rekreacijo odgovorna za kulturo ter Stane Koman, član uredništva našega glasila. Po pozdravnem nagovoru tovariša Kralja, v katerem je obnovil svoja izvajanja o sodelovanju s šolo Danile Ku-merjeve v že omenjenem in-tervjuvu, je dal besedo Stanetu Komanu, ki je spregovoril o tem, kako je pred leti prišlo do Dinosovega pokroviteljstva, kakšen pomen ima pokroviteljstvo in kakšne so možnosti sodelovanja in pomoči pri vzgoji učen- cev te šole in premagovanju težav, ki jih ima šola.' Povedal je tudi, da ima šola še dva pokrovitelja in sicer gradbeno podjetje, STAVBAR Koper, enota v Ljub- proizvodno in družbeno koristno delo. Spoznajo pa ga lahko le tako, da z delavci preživijo in z njimi delajo en oziroma dva dni, od 6. do 14. ure. stopnji je danes naša zavest o koristnosti odpadnih surovin. Tovariš Kravcar je poleg drugega dal tudi pobudo za uresničitev trenutno naj- večje želje šole in sicer, da bi okrog 150 učencev in učenk, v skupinah po 10 do 20, po en delovni dan pod-učevali o našem konkretnem delu in o pomembnosti odpadnih surovin. Tovarišica Garičeva pa je konkretno zaprosila, da bi šolsko kulturno društvo izvedlo za naše delavce v Ljubljani kulturni program na proslavi Dneva žena, 8. marca in potem še za 1. maj in 29. november. V razpravi se je omenjalo tudi možnosti sodelovanja med našim in šolskim glasilom. Direktor Vladimir Kralj je v zaključni besedi povedal, da je vse izrečeno mogoče uresničiti. Zavzel se je, da se na podlagi že sprejetega pokroviteljstva sklene sporazum o medsebojnem sodelovanju, katerega osnovni motiv bi bil vzgoja in izobraževanje ter nudenje pomoči. Obljubil je, da bo osnutek sporazuma v najkrajšem možnem času izdelala Dinosova pravna služba. Osnutek bi šel v razpravo in dopolnitev organom Dinosa in šole, nato pa bi ga dokončno sprejeli. Sporazum bi moral vsebovati tudi vsakoletno oceno sodelovanja. Na podoben način bomo poskušali urediti tudi sodelovanje z rokometnim klubom Kolinska - Slovan, je razlagal tovariš Kralj in predlagal, če bo sodelovanje tako uspešno, da bo lahko drugim za vzgled, javno objavo sodelovanja v dnevnem časopisu. -eska- (Podpis k letaku) V oktobrski, 103. številki našega glasila smo objavili prispevek z naslovom: Količine so problem tudi v Novem mestu. Tedaj nismo objavili kakšen letak je Dinos PE Novo mesto dal natisniti v sporazumu s krajevnimi skupnostmi, ker nam je zmanjkalo prostora. Njihovo pobudo bi morda lahko še kje uresničili, zato letak objavljamo sedaj. Besedilo je tiskano z rdečimi črkami na rumenem papirju. Velikost letaka je 24 x 33 cm. Čeprav je zgornje besedilo dobro, bi se lahko glasilo tudi tako: Očistimo si okolje ter vrnimo industriji prepotrebne odpadne surovine V naši krajevni skupnosti___ bo akcija za čisto in zdravo okolje od__________do____________, v kateri sodelujemo vsi krajani Vse zbrane odpadne surovine v akciji odkupi DINOS Odkupujemo: 1. železo 4. papir 2. pločevino 5. steklo (črepinje) 3. litino 6. odpadne barvne kovine Krajevna skupnost OČISTIMO OKOLJE IN VRNIMO INDUSTRIJI POTREBNE ODPADNE SUROVINE. V naši krajevni skupnosti bo AKCIJA ZA ČISTO IN ZDRAVO OKOLJE, v kateri bomo sodelovali vsi krajani od.............................do.............................. • Vse kar vam je doma v napoto, vse kar v vaši bližini onesnažuje okolje in kar DINOS odkupuje, prinašajte na zbirno mesto, ki je...................................... DINOS ODKUPUJE železo, pločevino, litino, papir, steklo—črepinje, zavržene izdelke iz barvnih kovin in tekstila. Ko bo akcija končana bo zbrane odpadne surovine DINOS odpeljal, stehtal in plačal krajevni skupnosti. Krajevna skupnost LJUDSKA OBRAMBA IN NARODNA Ne zavrzite ničesar Na Češkoslovaškem govorijo in pišejo o varčevanju na vseh področjih prav vsa sredstva javnega obveščanja, varčevanje je postalo del poročil kot vremenska napoved. V Brnu so na primer pred kratkim ustanovili odkupno postajo za star kruh, več mesecev je na praški televiziji po dvoje češkoslovaških mest tekmovalo v vsem mogočem, tudi v zbiranju odpadkov. Polagoma dobivajo ljudje občutek za varčevanje, prihaja jim v navado, da ničesar ne zavržejo: zbirajo star časopis, krpe in druge odpadke, porabljeno olje iz avtomobilskih motorjev, steklenice zamenjujejo v trgovinah (za vsako dobijo po eno krono). .. Vse to ni drobnjakarstvo, pač pa skrbnost, od katere imajo korist tako posamezniki kot družba v celoti SAMOZAŠČITA Situacija doma in v svetu je bila vzrok povečanim aktivnostim na področju LO in DS. Že v letu 1980 se je pokazala potreba, da ustanovimo službo za potrebe ljudske obrambe in družbene samozaščite, ker smo razdrobljeni po celi Sloveniji. Ta služba spremlja zakonska določila in uredbe in na tej osnovi pripravlja akte. Pomaga poslovnim enotam pri ažuriranju obrambnih načrtov, ustanavljanju enot civilne zaščite in narodne zaščite. Dogovarja se z občinskimi organi in krajevnimi skupnostmi o nadaljnjem delu na tem področju. Opazno je, da se naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite neopazno tkejo v naš vsakdan in da bo sčasoma vsak delavec tvorno deloval na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Naši delavci se vse bolj osveščajo, da ravno enotnost in dosledno izvajanje družbene samozaščite preprečuje sovražno delovanje v kakršnikoli obliki. S tem pa potrjujejo začrtano pot naše socialistične samoupravne družbe. V letu 1981 izdelani obrambni načrti na ravni delovne organizacije omgočajo prehod iz mirnodobnega v vojno stanje. Izdelani so v skla- du s predpisi in navodilom občinskih organov. Ostali obrambni načrti se na nivoju TOZD pripravljajo po določenem programu in roku. Na področju civilne zaščite je viden napredek. Po določenih poslovnih enotah smo ustanovili enote civilne zaščite in ravno tako smo jih opremili normativno in tehnično. Načrti civilne zaščite so izdelani. Vendar se tu srečujemo s problemom delovne sile, ker je večina na- ših ljudi že razporejenih izven naše delovne organizacije. Za pridobitev ljudi v formacijo CZ se moramo dogovarjati z ustreznimi organi v krajevni skupnosti in občini. Pri izobraževanju se poslužujemo seminarjev za člane civilne zaščite. Za ostale člane pa se predavanja po KS ali v naši delovni organizaciji. Tudi v Glasilu objavljamo članke iz področja civilne zaščite in družbene samozaščite. Materialna opremljenost poteka po zastavljenih progra- DELO, 26.1.1982 mih, vendar v mejah sredstev, ki so namenjena za delo ljudske obrambe in družbene samozaščite. Aktivnosti pri akciji NNNP so potekale zadovoljivo, vendar so se pokazale nepravilnosti, ki jih moramo odpraviti. Izhodišče za delo na tem področju je ocena varnostnih razmer, ki jo morajo vsi vodilni in vodstveni delavci izdelati vsakih 6 mesecev na osnovi varnostnih razmer občinskih organov. (Iz poslovnega poročila) It VEDNO BOUŠA UKOR 6111 PRIČAKOVANI! Osebna oprema reševalca specializirane enote (nadaljevanje iz 105. štev.) V osebno radiobiološko kemično zaščitno opremo, ki jo moramo praviloma zagotoviti tudi za vsakega reševalca pri reševanju iz ruševin v radiobioloških kemičnih razmerah pa spadajo: — Maska M—1 varuje dihala, obraz in oči pred učinkom radiobioloških kemičnih činiteljev v obliki plinov, hlapov, aerosolov in kapljic. Njeni glavni deli so naličnica, cedilo in torbica. Če te maske nimamo, lahko uporabimo drugo. — Mačka MC—1 prav tako varuje obraz dihala in oči pred radiobiološko kemičnimi agensi, kadar se le-ti pojavijo kot plin ali hlapi kot aerosoli ali v kapljicah. Po funkcionalnih lastnostih in zunanjosti je enaka maski M—1. Od nje se razlikuje po tem, da ima še respirator-sko cedilo, ki varuje samo pred aerosoli radiobioloških kemičnih činiteljev. Lahko jo uporabljamo tudi kot industrijsko masko. — Zaščitna očala varujejo oči, ko delamo v ruševinah, ko prebijamo zidove, razčiščujemo ter na-tovarjamo grušč. Nadalje ščitijo očala pred letečimi delci od spredaj in od strani. Reševalci pa jih nosijo samo, če so izpostavljeni takim nevarnostim. — Raspirator (dihalna maska) varuje dihalne organe pred drobnim prahom, ki se dviga pri delu v ruševinah, pri prebijanju zidov, natovarjanju in odstranjevanju grušča. — Kramp — sekirico uporabljamo za razna dela pri prodiranju skozi ruševino, ki jo preiskujemo. Praviloma jo reševalci stalno nosijo s seboj. — Gumijasti škornji — kratki varujejo stopalo in meča pred vlago in mehaničnimi poškodbami med gibanjem in delom v ruševini. — Čutarico z vodo potrebuje reševalec zase in za poškodovane, ko se prebije do njih. Zaščitno ogirnjalo preiti ecuje kontaminacijo telesa. Ogrinjala so različnih oblik in snovi (plastike). — Osebni pribor za dekun taminacijo uporabljamo za dekontaminacijo telesa in manjših površin obleke in opreme, kontaminirane z živčnimi bojnimi strupi in mehurjevci. — Termoluminiscenčni do-zimeter (osebni) je namenjen za posredno ugotavljanje sprejete doze radiacijskega sevanja. Dozime-ter za neposredno ugotavljanje (komandni žepni dozimeter) je namenjen vodjem oddelkov za ugotavljanje sprejete doze radiacijskega sevanja. SKUPNA OPREMA - drugo orodje in pripomočki — Sanitetna torbica za prvo pomoč. Poškodovancu pomagamo na kraju, kjer smo ga našli, če so njegove poškodbe take, da ga ne smemo premikati, dokler ne dobi strokovnejše prve pomoči. V reševalnem oddelku so dve do tri take torbice. — Pločevinaste posode za drobir, 10-litrske, uporabljamo za odnašanje materiala, ko kopljemo predore ali druge prehode skozi ruševine, uporabne pa so tudi za prinašanje vode za gašenje. Če nimamo posebnih posod, lahko uporabimo tudi druge primerne posode, ki so pri roki. To so razna korita, zaboji in podobno. Oddelek potrebuje 4 do 5 posod. J U lH — Gasilski delovni pas uporabljamo pri različnih reševalnih opravilih v više ležečih prostorih za plezanje in spuščanje s konopljenimi, sintetičnimi ali jkelenimi vrvmi ali pa se z njim zavarujemo pri plezanju po lestvi. Oddelek potrebuje 3 do 4 pasove. — Težko kladivo rabimo za razbijanje in lomljenje delov ruševin, razbijanje zidov, za zabijanje različnih sider in podobna dela. Oddelek potrebuje dve težki kladivi po 5 kg. — Gumijaste škornje visoke, ribiške potrebujemo za delo v poplavljenih prostorih. Oddelek potrebuje 3 do 4 pare škornjev. — Garnitura orodja za reševanje iz ruševin je namenjena samoreševanju, če se zasuje zaklonišče. Ko se zasuti izkopljejo iz zaklonišča, pomagajo s tem orodjem reševati še druge. Garnitura je tako sestavljena, da je uporabna za posamične in skupinske reševalne akcije. V garnituri so: dve gradbeniški lopati, kramp, lopata za sneg, strugalo za čiščenje zaledenelih površin, sekira za čiščenje ruševin, kombinirana sekira, dve kladivi, zložljiv gasilski kavelj, žaga za železo, zidarsko dleto, ploščati ključavničarski sekač in izolirane klešče. Orodje je zloženo v kovinskem stojalu, ki je shranjeno na označenem kraju v vsaki DO in ostalih objektih. (se nadaljuje) Marjana Piška O ZAČETKIH ODKUPA V SEŽANI IN KOPRU Iskrena hvala za tvoje zanimivo pismo. Sporočamo ti, da je vodstvo TOZD ROS zadovoljno z delom tovariša Viteza. Prejmi naše čestitke za medalje. Še se kaj oglasi! Uredništvo V lanskem oktobru me je obiskal tovariš Koman in me prosil, da naj kaj napišem o organizaciji odkupa odpadnega blaga v Slovenskem Primorju. V našem glasilu številka 8—104, je o organizaciji odkupa v Slovenskem Primorju napisano bolj malo, zato sem se odločil, da bom o mojem takratnem delu napisal nekoliko več. Ob koncu meseca januarja, leta 1947, sem bil povabljen na gospodarski odsek okraja Hrpelja—Kozina, in ponudili so mi delo. Napotili so -me na Pokrajinsko podjetje za promet z odpadki za Slovensko Primorje, kjer sem bil takoj, 1.2.1947 sprejet in poslan v Kozino. Čez nekaj dni so mi poslali kamion s prikolico. Lastnik in voznik je bil Štenbergar Marko. Šli smo v Portorož, od koder smo odpeljali ostanke razbitih avionov. Naslednje dni smo odšli v Piran, kjer smo v tovarni „Salvetti" prevzeli 37 ton stopljenega barvnega stekla. Iz rudnika v Sečovlju smo odpeljali več kamionov starega železa. Nato smo iz Kopra odpeljali spomenik zmage (Monumento della Vitoria) težak okrog 5 ton. Postavila ga je Italija, ko je zasedla Slovensko Primorje. Do tedaj še ni bilo ODPADA v Kopru, ki je bil v coni „A", na tako imenovanem svobodnem tržaškem ozemlju. V Puli so bili še Anglo-amerikanci, ki so imeli „transverzalo" iz Trsta v Pulo in obratno, na kateri so se Istranom kazali z mogočnimi vojaškimi vozili. Jaz sem se začasno preselil v Podgorje, kjer sem ob železnici dobil ležarinski prostor. Tu sem sprejemal železo pripeljano iz Kopra in ga od-premljal v železarne. Odku- poval sem tudi na drobno. V Jelovicah, 7 km od Podgorja, sem naložil celo baterijo: štiri topove, en tank in precej drugega vojnega materiala. Plačilno sredstvo so bile jugolire-cona „B". Po odhodu anglo-ameriške uprave iz Sežane oziroma po priključitvi Primorske k Jugoslaviji, 15. septembra 1947, mi je dr. Aleksander Lunaček, takratni direktor našega Odpada naročil, da naj preskrbim prostor za skladišče v Sežani. Preskrbel sem ga, nato pa sem bil določen za poslovodjo skladišča in bil neposredno povezan s centralo v Ljubljani. Na tem mestu sem delal do upokojitve. Še pred upokojitvijo sem na moje mesto priporočil Rudija Viteza. Upam, da ste z delom tovariša Viteza zadovoljni. Pripomniti moram, da mu, zaradi hude konkurence pri njegovem delu, premalo pomagate. Ko me je tovariš Koman obiskal me je dobil ravno pri strežbi, v Domu upokojencev v Sežani. Ogledala sva si dva krasna prostora za balinanje, ki sta pod velikimi kraškimi borovci. Poleg je lesena hišica, kjer se točijo alkoholne in brezalkoholne pijače. Tukaj je postrežen vsak in vsak lahko tudi balina. Prirejajo razna tekmovanja Primorske, razen obale, kot npr. sindikalna, invalidska itd. Igram šah. Za šah sem dobil že zlato in srebrno medajo. Za četrto mesto v streljanju z zračno puško pa sem dobil bron. Počutim se dobro in upam, da bom še kaj napisal za naše glasilo. Srečno in polno uspehov želim vsem Dinosovcem. Marjan Piško ODKUPOVANJE RABLJENIH STEKLENIC BEOGRAD, 15. februarja (Tanjug) — odlok ZIS, ki ureja odkup rabljenih in nepoškodovanih steklenic, je začel veljati. Gre za običajne steklenice za jedilno olje, pivo, mineralno vodo, vino in brezalkoholne pijače. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom teh pijač, so dolžne na vseh prodajnih mestih odkupovati steklenice in jih vsaj enkrat na mesec pošiljati izdelovalcem, le-ti pa morajo prevzeti vso stekleno embalažo. Odlok navaja tudi cene, enotne za vso Jugoslavijo, po katerih trgovine odkupujejo steklenice od porabnikov. Izvršni odbor osnovne organizacije Zveze sindikatov poslovalnice Ljubljana in vodstvo TOZD POS je moral dvakrat sklicati letni občni zbor organizacije, ker prvič zbor ni bil sklepčen. Obe fotografije sta iz prvega sklica. Ida Uran—Koman ima 5 let in takole riše. Ko je dedek komentiral, da je ta kraljica najbrže žalostna je vnučka Ida rekla: Naša je. Kako naša, vpraša dedek. Ja, naša. Ne vidiš, da ima zvezdo, pojasni Ida. Dragi bralci, vabimo vas, da nam pošljete posrečene risbice vaših otrok, vnučk in vnučkov. Prav tako vas vabimo, da nam pošljete kakšen dober spis vaših otrok, ki hodijo v osnovno šolo. Risbe in spise bomo objavili v KOTIČKU NAJMLAJŠIH. aaq;>a%M\ V moji torbi vlada precejšnja suša. To lahko marsikaj pomeni. Lahko tudi to, da manjka poguma za samokritiko. To pot pa vam, dragi bralci, vendarle lahko povem eno na račun nesklepčnosti, ki ji bo treba prirezati peruti. Tistim, ki pridejo, recimo, na občni zbor svoje organizacije, ni vseeno ali je zbor sklepčen ali ne, ker bodo morali priti še enkrat. Če ponovni prihod vzameš kot kazen, te kaznujejo tisti, ki na zbor niso prišli. Pa so ondan tri ali štiri naše ženske rekle: me, že ne bomo prišle še enkrat. Nič nisem rekel, pač pa sem takole razmišljal: če drugič pridejo tisti, ki so prvič manjkali, lahko tisti, ki so prišli prvič, drugič ostanejo doma. Tistih, ki so manjkali prvič je namreč več in bodo zato drugič sklepčni. Ni problema, samo natančno se je treba dogovoriti, ali ne? Kaj pa, ko bi se prvič natančneje dogovorili, kdo lahko ostane doma? Saj res, še dve besedi o izostajanju. Tako smo se že pokvarili, da vsakemu, ki se opraviči, to štejemo za upravičen izostanek. Kje pa. Če se nekdo opraviči še ni rečeno, da upravičeno manjka. Vaš Dinosaurus BOGASTVO V STAREM PAPIRJU Zvezna republika Nemčija porabi vedno več starega papirja, kot industrijsko surovino. Skoraj polovico odpadnega papirja, ki ostane gospodinjstvom (10 milijonov ton) porabijo v papirni industriji za izdelovanje novega papirja. Razvijajo nove, enostavnejše metode za predelovanje starega papirja, ker pa še vedno ostajajo v smeteh milijoni ton, spodbuja bonska vlada še druge industrijske veje, naj uporabijo star papir. Dobro se je obnesel na primer kot surovina za embalažne kartone, valovito lepenko in vezane plošče. Zdaj lahko zamenja že okoli 20 odstotkov lesa, ne da bi bili omenjeni izdelki kaj slabši, kar je zelo razveseljivo, če upoštevamo ceno lesa. Star papir je mogoče s hidrolizo spremeniti v surovino za kemično industrijo, s čimer prihranijo tako surovine kot energijo. Preostanek pa lahko pokurijo v sežigaI-nih pečeh. Seveda nima nobenega smisla, da bi gore starega papirja zbirali in predelovali za drag denar. Star papir ločujejo od ostalih smeti po novih, poceni metodah, ponekod pa so se ljudje že navadili kar doma ločiti papir od drugih gospodinjskih odpadkov. (DELO, 15.2.82) SEZNAM UPOKOJENCEV DO d in OS > S seznamom, ki ga tu objavljamo, se obračamo na vse aktivne delavce in delavke in na vse upokojene, s prošnjo, da ugotovijo: 1. če kdo od še živečih upokojencev ni v seznamu, 2. kje stanujejo tisti, pri katerih je namesto naslova napisan vprašaj in 3. ali je kakšen naslov nepravilen? Kdor ve na ta 3 vprašanja kaj povedati, ga lepo prosimo, da to sporoči vodstvu poslovalnice ali na naslov: DINOS Ljubljana, Uredništvo glasila, 61000 Ljubljana, Titova 118. In zakaj vas prosimo za to uslugo? Zato, ker smo ugotovili, da se še vedno kdo oglasi, ki ne prejema našega glasila in celo, da ni dobil novoletnega darila, 1.500,00 din. S to akcijo, upamo, bomo prišli do pravih naslovov in do vseh še živečih upokojencev naše delovne organizacije. Uredništvo DSSS TONČKA BOSTIČ, Drežinja vas 30, 63301 Petrovče TEREZIJA BRICL, Na jami 7, 61101 Ljubljana NADA BINTER, Koroška 2, 61113 Ljubljana TEREZIJA BAN, Celovška 145Ša, 61101 Ljubljana FRANJA GRAVNAR, Celjska 2, 61113 Ljubljana MIRA JENKO, TopniTka 30, 61113 Ljubljana STANE KOMAN, Ul. prvoborcev 13, 61113 Ljubljana FRANC KRAJŠEK, Erjavčeva 22, 61101 Ljubljana ANTON KLANČAR, Apihova 34, 61113 Ljubljana MARIJA KUNILO, Pokopališka 26, 61110 Ljubljana LJUBA JANČIČ, Pribinova 7, 61113 Ljubljana SLAVICA LETNAR, Langusova 18, 61000 Ljubljana JELENA LAZIČ, Vožarski pot 10, 61000 Ljubljana MUHAREM MUJIČ, Fijanova 4, 41000 Zagreb VEKOSLAV MARTELANC, Trdinova 7, 61000 Ljubljana ANGELA ORGOLIČ, Ul. bratov Učakar 34 C-2, 61000 Ljubljana DRAGO PODBERŠČEK, Ul. Zofke Kvedrove 14, 61000 Ljubljana ANA ROJŠEK, Vlahovičeva 8, 61000 Ljubljana VIKTORIJA ŠTERN (pri Hren), Miklošičeva 36, 61000 Ljubljana LJUDMILA TOMIČ, Tugomerjeva 20, 61000 Ljubljana ALBINA VODUŠEK, Topniška 30, 61113 Ljubljana NEŽKA ZIGMUND, Zofke Kvedrove 10, 61000 Ljubljana VOJSKA ANA, Ul. bratov Tuma 1, 61000 Ljubljana LJUBLJANA, Kurilniška JANEZ BRUNČEK, Polakova 13, 61101 Ljubljana JANEZ BUČAR, Gornji Rudnik li/27, 61101 Ljubljana ANTON CERAR, Kavčičeva 3, 61110 Ljubljana CIRIL DOBRAVEC, Rojčeva 23, 61000 Ljubljana OLGA GREGORČIČ. Kranjska c 4/č, 61240 Kamnik IVA GRM, Vlahovičeva 8, 61000 Ljubljana LOVRENC GRAD, Šmartinska 194, 61000 Ljubljana SONJA HOČEVAR, Novakova 3, 61000 Ljubljana PETER KAMNIKAR, Poljče 34, 64275 Begunje STANKO KOVAČIČ, Nadgorica 93 c, 61231 Ljubljana Črnuče STANE KOREN, Gorazdova 3, 61000 Ljubljana HELENA LENČEK, Bolgarska 6, 61000 Ljubljana HABIČ FRANC, Dobrunje 10, 61000 Ljubljana JOVANOVIČ NIKOLA, Lužari, 78336 Temina MAJDA LIKAR, Bratovševa ploščad 32, 61113 Ljubljana IGNAC NOVAK, Celovška 372, 61000 Ljubljana FRANC OKORN, Rakovniška 6, 61101 Ljubljana IVANA ORAŽEM, Ul. 24. junija 8, 61231 Ljubljana—Črnuče RAFAEL TRTNIK, Šarhova 30, 61113 Ljubljana MARTIN TESOVNIK, Tesovnikova, 61113 Ljubljana ALOJZ USENIK, Dom starejših občanov Bjedičeva 15, 61000 Ljubljana LJUBICA VRANKAR, Celovška 127, 61000 Ljubljana VIKTOR VREČAR, Gornji Rudnik 11/10, 61000 Ljubljana PAPEŽ MARIJA, (? I PIVKA MILAN ANTOLOVIČ, Velika Pristava 21, 66257 Pivka JOŽE ŠTAVAR, Pivka nad Kravarno, 66257 Pivka TRBOVLJE ANTON MEJAČ, Taborniška 5, 61430 Trbovlje JOŽE PIKL, Vreskovo 10/b, 61420 Trbovlje ERVIN MATEŠIČ, Kešetova 6, 61420 Trbovlje NOVO MESTO JANKO JERMAN, Cesta 21. oktobra 7, 68340 Črnomelj DULAR FRANC, Regerča vas 39, 68000 Novo mesto BREŽICE JOŽE MEJAK, Trg dr. Ivana Ribarja 7, 68250 Brežice JOŽE POČEK, Brežina 183, 68250 Brežice MILENA ČERNOŠ, Jurčičeva 7, 68250 Brežice KOČEVJE TONE NOVAK, Roška 42, 61330 Kočevje KRANJ JOČE BERGINC, Srpenica 99, 65224 Srpenica PETER DRINOVEC, Partizanska 1, 64000 Kranj MILAN JANČIČ, Bečanova 1, 64290 Tržič JOŽE JERALA, Podreča 63, 64211 Mavčiče ANTON DEČMAN, Medvedova 1, 64270 Jesenice ALOJZ KANKELJ. Tavčarjeva 11, 64220 Škofja Loka FRANČIŠKA PRELOGAR, Kamnitnik 4, 64220 Škofja Loka JANEZ KALAN, Podreča 40, 64211 Mavčiče ŠTEFAN KRŽIŠNIK, Poljanska c. 33, 64220 Škofja Loka JANKO PINTAR, Križna gora, 64220 Škofja Loka JOŽE VIŽINTIN, Vodnikovo naselje 37, 61000 Ljubljana TEREZIJA ŽNIDAR, Vrečkova 2, 64000 Kranj NOVA GORICA ADA FLORJANČIČ, Postaja 2, 65216 Most na Soči BITEŽNIK MARTA, Ul. XXX. divizije 4, 65000 Nova Gorica KAROL SANABOR, M. Štruklja 14, 65000 Nova Gorica FRANC URŠIČ, Zalog 16, 65220 Tolmin SLOVENSKE KONJICE ANICA SLAPNIK, Polena 5, 633210 Slov. Konjice FRANC STRMŠEK, Žiče 7, 63215 Loče pri Poljčanah MAKS VRHOVNIK, Žiče, 63215 LOČE PRI Poljčanah FRANČEK JAVORNIK, Novo Tepanje, 63210 Slov. Konjice TO LJUBLJANA ANGELA ARKO, Podgorska 12, 61210 Ljubljana MARIJA GAŠPERLIN, Medvedova, 61000 Ljubljana FRANČIŠKA KOCEN, Grintovška 18. 61113 Ljubljana IVANKA KLUN, Ob žici 3, 61000 Ljubljana VINKO MAGISTER, Topniška 30, 61113 Ljubljana IVANKA MEZEK, Šmartinska 243, 61260 Ljubljana IDA NOVAK, Hubadova 10, 61000 Ljubljana ANDONIJA PAVLIČ, (? I MARIJA POLANIČ, Topniška 30, 61113 Ljubljana CILKA ROZMAN, Vlahovičeva 13, 61000 Ljubljana JOŽEFA ŠEMRL, Podmilščakova 19, 61000 Ljubljana ANKA ŠTEMBERGER, Majde Vrhovnikove 26, 61000 Ljubljana AMALIJA VIDMAR, (? ) CIGALE JULKA, (? ) KAMNIKAR ANA, Lavričeva 15, 61000 Ljubljana TO BOHOVA ZOFIJA CIRINGER, Razvanje 125, 62311 Hoče TRUČL FRIDERIK, Hoška 12, 62311 Hoče ANGELA EKART, Razvanje, 62311 Hoče ANKA JAKOPIČ, Češka 8, 62000 Maribor FRANC MEŠIČEK, Hoška 30, 62311 Hoče FRANC NOVAK, Bohova, 62311 Hoče MARIJA ŠUREC, Bohova 20, 62311 Hoče ZORA UREK, Spodnje Hoče 6, 62311 Hoče VERONIKA SKOK, Hoška 12, 62311 Hoče OBLONŠEK REGINA, Zupančičeva 44, 62311 Hoče HEDVIKA STOPINŠEK, Flisova 45, 62311 Hoče CELJE IVAN GOBEC, Mariborska 64, 63000 Celje DOROTEJA GORENJAK, (? ) KRISTINA KOLAR, Teharska 53, 63000 Celje MARIJA LAMPRET, Zg. Roje, 63311 Šempeter KAROLINA LAPAN, Vojnik, 63212 Vojnik MILICA LESKOVŠEK, Fram 154 d, 62313 Fram IVAN MATJAŽ, Ladkova vas 129, 63312 Prebold FRANC ORTL, Pesje 25, 63320 Velenje IVAN PANTER, Hrelja vas, 63211 Škofja vas FRANC TIFENGRABER, Kersnikova 8, 63000 Celje KOPER ANTON GREGORIČ L, Gažon 70, 66274 Šmarje pri Kopru JUSTINA MARASPIN, Pobegova 5. 66000 Koper JOŽE MORGAN, Grintovec 14, 66274 Šmarje pri kopru FRANC MARAŽ, Cesta na Markovec, 66000 Koper MARJAN PIŠKO, Ul. 1. maja 6, 66210 Sežana VIKTOR ROJAC, Gažon 31, 66274 Šmarje pri Kopru KAREL URBANC, Škofije, 66281 Škofije ANTON SAVERNIK, Dom upokojencev NOV, Cesta na Markovec, 66000 Koper ANTON GREGORIČ II., (?) MARIBOR IVAN BOROVIČ, Pustakovec, 42323 Prelog DVORŠAK ERIKA, Koroški dol 77, 62000 Maribor HARTMAN IVAN, Tekstilna 9, 62000 Maribor LOZINŠEK NEŽA, Goriška 2, 62000 Maribor VODENIK JOŽE, Ptujska 39, 62000 Maribor GRMEK NADA, Ul. heroja Staneta 16, 62000 Maribor IVAN ČAVLEK, Juraj u Trnju 41, 42323 Prelog BETKA EKART, Lubenškova 4, 62311 Hoče JANEZ GREIF, RAzvanje 39, 62311 Hoče DRAGO HALOŽAN, Ptujska cesta 183/a, 62000 Maribor ALEKS HABUŠ, Čehovec 43, 42323 Prelog JOŽE HORVAT, Pečarovci 20, 69202 Mačkovci LUDVIK KUZMA, Suhi vrh 3, 69208 Fokovci PAVEL KRAMAR, Čehovec 103, 42323 Prelog FRANJO KOLAR, Juraj u Trnju, 42323 Prelog DRAGO KIVAČ, Čehovec 35, 42323 Prelog MIJO KIVAČ, Čehovec 35, 42323 Prelog FRANČIŠKA KRIŽANIČ, Češka ul. 3, 62000 Maribor MARIJA MIKOLIČ, Besednjakova 1, 62000 Maribor DRAGO MIHOCEK, Čehovec 41, 42323 Prelog JOŽE PŠENIČNIK, Žolgarjeva 20, 62000 Maribor FRANC SKRBINŠEK, Strelci 6, 62281 Markovci HEDA SALZNER, Metelkova 39, 62000 Maribor BOLTA TISAJ, Čehovec 81, 42423 Prelog ANICA ZUPAN, Tomšičeva 40, 62000 Mari-bor ALOJZIJA TOMAŠEK, Glavni trg 5, 62000 Maribor JURIJ VAGAJ, Juraj u Trnju, 42323 Prelog FRANC ŽOHER, Ferkova 16, 62000 MARIBOR IVAN BENGEZ, Palinovec 193, 42320 Donji Kraljevec KATARINA MOHORIČ, (? > >■" 'Ul c/fof ttf^A & /S t l CtAvv W % la a A> 'V-Loltlči r o4x>j At tt ji cAaAsULr A Oj Ao M fivohuitt Hjz (JuA tvi, /VA-l, joOAjOcJht'! O- /MAttt At %0okx>- . Vfiz /AJs/aod At u/titc Mi/ K/ fctduis yit O- /dt&cnMask/ NA OBČINSKEM PRVESTVU V VELESLALOMU POD PRISEGO Službo sem si hotel poiskati večkrat, a nisem mogel, saj je povsod, kamor sem hgtel iti vprašati, že na vratih pisalo: . , Nezaposlenim vstop prepovedan!" Zveza telesnokulturnih organizacij Ljubljana — Bežigrad je razpisala prvenstvo v veleslalomu 13.2.1982 v Kranjski gori. Tekmovanje je bilo namenjeno rekreativnim smučarjem iz OZD in KS v občini Bežigrad. Pravico do tekmovanja so imeli vsi občani, ki so zaposleni ali stanujejo v občini Ljubljana — Bežigrad in so starejši od 16 let ter nimajo za tekmovalno sezono 1981/82, v biltenu SZS, jugo-točk. Tekmovanje je bilo posamično in ekipno za ženske in moške. Tekmovalo se je v sledečih kategorijah: ŽENSKE A do 25 let B. od 26 do 35 let C. nad 35 let MOŠKI A. do 25 let B. od 26 do 35 let C. od 36 do 45 let D. nad 45 let. Delavci naše delovne organizacije se takšnega tekmovanja udeležujejo vsako leto. Letos se je prijavilo 16 tekmovalcev, toda tekmovanja se je udeležilo samo 10 tekmovalcev. Ženske in moški v D kategoriji smo imeli isto tekmovalno progo. Proga je bila poledenela, ne preveč zahtevna, toda vseeno ni bilo lahko, za dober rezultat, prevoziti progo. Moški v ostalih kategorijah pa so imeli zahtevnejšo ravno tako poledenelo progo. Zato so imeli tudi več odstopov. Klub majhni udeležbi smo dosegli dokaj dobre rezltate. ----------------------------------- -------------------, Ženske: B kategorija: prijavljenih 73 •.-« •» . -sodelovalo 41 h> .v.iik uvrščenih 31 tekmovalk 18. mesto Sonja Rahne 28. mesto Simona Pahor □ Ženske: C kategorija: prijavljenih 42 tekmovalk sodelovalo 32 tekmovalk uvrščenih 25 tekmovalk 4. mesto Nadja Gregorčič □ Moški: B kategorija: prijavljenih 218 tekmovalcev sodelovalo 150 tekmovalcev uvrščenih 119 tekmovalcev 35. mesto Tone Bevc 56. mesto Janez Paternoster 87. mesto Janko Korene ml. 117. mesto Milan Lah □ Moški: C kategorija: prijavljenih 109 tekmovalcev sodelovalo 92 tekmovalcev uvrščenih 70 tekmovalcev 4. mesto Srečko Klobčar 56. mesto Stanislav Pesjak Stane Mancini je tekmoval v D kategoriji moških, toda zapeljal je mimo vratič in odstopil. Škoda, ker ni bilo večjega odziva in udeležbe naših rekreativnih smučarjev, saj smo dosegli lepe rezultate. Z večjo udeležbo bi dosegli še večje uspehe. Sonja Rahne Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v « 750 izvodih. Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. Tisk: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana V obtožnici je rečeno, da sem poljski tat, kar pa ni res. Ker vsak dan poslušam po TV in berem v časopisih, da poljščin ne morejo pospraviti, sem priskočil prostovoljno na pomoč. Bilo mi je sumljivo, ko je dejal, da zaradi njega lahko v morje zlijejo ves alkohol te ga sveta Potem sem zvedel, da je po poklicu potapljač. Celo v gostilni so vedeli, da pri nas doma ni nobenega reda, saj so me cesto opozarjali: „Ob-našajte se dostojno, saj niste doma!" Vsakega prvega v mesecu sem vse popoldne Vztrajno čakala. Včasih je prišel sam in prinesel plačo, včasih pa so prinesli prijatelji njega 'brez plače. ..DELO"