Fr. Ločniškar Med ptiči
V gozdu ptičke so se zbrale in med sabo modrooale: zStrašni časi, zima hudal Mnogo treba zdaj bo truda, da nas ne pokoplje zima, ki do nas Ijubezni nima. Treba bo nam na oglede k hišam, kjer so polne sklede in kjer deca čuti z nami in z dobrotnimi rokaijii trosi reoam milodure, ko jih mraz in lakot tare.s.
To jim tasčica predlagu, a sinička še razlaga: »Danes sem pri soli bila — kar med droa sem se skrila — da bi kaj se naučila. Slišala sem gospodično, ko je deci res prao mično o nas piičkah gooorila ler oirokom naročila, naj se spomnijo pri jedi, da živimo plički o bedi. Deca pa je obijubila, c/a bo hrane nam tTOsila.z —
Radostno se zbor oglasi in se doigne proti vasi, tam skaklja, frči, žgoli, zime več se ne boji.