Dopisi in novice. — Iz celjskegja okraja. *) Dolgo sem čakal, da se bo kako spretnejše pero oglasilo o našej novej šolskej knjigi »Začetnica in prvo berilo«, pa ker menda zaman pričakujem, odločil sem se jaz v našem edinem pedag. listu nekaj besedij o njej spregovoriti. Moja sodba nikakor ne bo dovršena, nego miBlim s tem le povod dati, da nain veščeje glave svojo sodbo izrečejo. »Začetnica in prvo berilo za ljudske šole. Spisal Ivan Miklosich, učitelj na c. kr. vadnici v Mariboru. Dunaj. C. kr. založba šolskih knjig. Cena 3 0 kr.« je naslov knjigi, ki smo jo uže štiri dolga leta težko pričakovali. Dasi moramo priznati, da je ta knjiga lep *) nUč. Tov." priobčuje to kritiko, ker g. pisatelj odločno to zahteva, dasiravno bi bil raje o tem še sedaj molčal; tudi ta kritika ni po Ysem naša. in dostojen korak do željno pričakovanih slovenskih čitank, vendar ne morcmo ž njo popolnoma zadovoljni biti. Zakaj da- ne moremo biti ž njo zavsem zadovoljni, hočein pozneje razložiti, sedaj govoril bom samo o dobrili njenih lastnostili. Uže prvi pogled v knjigo je dobrodejen in knjiga moia se takoj vsacetnu prikupiti. Posebno mora se vsak lepili, jako okusno pisanih črk veseliti. Sploh je cel tisk fino izpeljan in knjigi lep (morda preiin) papir dan. Izbira in uredba spisov (sestavkov) se mora v obče prav srečna imenovati. Veseliti se mora čitatelj pa tudi lepega jezika, osobito ako je navajen na naše dosedanje čitanke. Lepe konštrukcije in najnovejši izrazi tnorajo na vsacega dobro upljivati in usposobijo knjigo, da je res podloga vsega jezikoslovnega poduka. Hvalevredno je tudi, da so so sprejela v pripovesti lopa slovanska imena in dosedanja vsaj v lepej obliki, no pa kakor v doscdanjih čitankah vedno ti »Boštijančeki, .Turijčeti, Lukeci, Franicke, Anioke« in Bog si ga vedi kalta imena in zraven še take oblike kot ».Turijče, Anička, Tonička« i. t. d. ki se menda nikjer drugje tako ne pišejo ali govore kot ravno v naših čitankah! (? Vr.) — Prav na svojem mestu so mnogoštevilne uganke, samo da so nektore pretežke, ne le za učenco (ti bodo pač malo ktero prav rešili!), nego tudi za učitelje n. pr. str. 98. sub 10 i. dr. Dobra misel je bila nekaj pregovorov razložiti. Želeli pa bi teli »biserov na cesti« več in znanejšili. —Uobro došel bo marsikojemu učitelju tudi »Slovniški dodatek« z raznimi nalogami, posebno ako pomislimo, da je bil do sedaj takov dodatek v »Pervem berilu«, ki se od 3. šol. leta začenši rabi, ova slovniška snov pa se mora po učnili načrtili uže v 2, šol. letu preučiti. Toraj je tisti slovniški dodatek v »pervem berilu« samo za eno celo leto prekasno prišel! — Temu zlu se je z »Začetnico« v okom prišlo. Pa kakor sem uže od začetka omenil, ne morem se knjige tako prav iz vsega srca veseliti; kajti pri svojem Stiriletnem potovanju od Poncija do Pilata je »Začetnica« marsikojo dobro, marsikojo pa tudi prav nesrečno popravo doživela. Ena takih ponesrečenili poprav in prva velika prevara, kojo mi je »Začetnica« uzadela je, da je prišla na svitlo osnovano po pisalno-bralnej metodi, ne pa kakor se je obče pričakovalo v novej realnej (analitično-sintetičnej) metodi. Ako premislimo, da so vsi na novo izšolani učitelji (in ti imajo navadno 1. raz.) bolj navajeni in bolj vešči te realne metode, da še do sedaj nijsmo imeli knjige po ovej metodi osnovane in slednjič, da je g. I. Miklosich prvi slov. apostol te metode, mora se človek, koji nij globokeje za kulise pogledal, prav čuditi, da je nova »Začetnica« osnovana še po starej metodi. Za to metodo bil bi se lehko stari »Abecednik« nekoliko popravil in moderniziral, pa bi barem vsak učitelj lehko vzel in izbral kar bi hotel, tako pa imamo prešnje težave in križe v novej izdaji! Bog pomozi! Baš tako nezadovoljni smo tudi z razvrstitjo malih črk. Ako je vže g. Miklosich stari red črk predrugačevati začel (in vsak razumen pedagog mu mora prav dati), naj bi bil črke vsaj zavsem po genetičnej vrsti razvrstil. Tako jaz ne zapopadem, zakaj je postavil za črkoj »a« »v« in ne »d«, ki vendar iz prejšne sledi (pri pisanju)! Za črkoj »1« postavil bi jaz »b« in potem stoperv »k«. Za črkoj »j« sledil naj bi »g« in »f«. Črko »t« pa, ki je prav zadej, postavil bi jaz, kot eno najložjih, baš za »u«, kajti iz tega naravno sledi. Tako dalo bi se še nekaj primerov navesti, pa zadosti za sedaj. Jako pogrešam raznih sort tiska in nerazumljivo nri je, zakaj se to ni zgodilo. Vsi sestavki so v eui sorti tiska! Začetnica ali vsaj »prvo berilo« pa naj bi učence tudi y več sort tiskov izurilo! BaS iz tega uzroka omenim tudi, da je premalo vaj pisanega gradiva. Skoro sam tisk in vedno enak! Pri sestavkih, pesnih in prozi, želel bi bil jaz, da se imena izpisateljev postavijo, kajti rano naj se otroci seznanijo z domačimi pisatelji! Vide »Začetnice« in čitanke drugih narodov! Prav slabo pa se jo posrečilo ponarejanje nekojih pesnij. Še staroznana, v narodu uže zavsem ukoreninjena Slomšekova »Mlado jagnje« nij našla milosti! Slomšek je bil vendar, smelo rečem, naš najboljši pesnik za mladino. Njegove posni ugajajo in dopadajo mladini najbolj in so tudi lehko umevne! Tako v otročjem duhu šo sedaj nobeden nažih pesnikov »po božjej milosti« nij zlagal pesnij kot naš A. Slomšek. In njegova zgoraj imenovana pesen se gre popravljati! Jaz, in z menoj vsak učitelj s kojim sem o tej zadevi govoril, ne bom nikdar to popravljeno »Jagnje« memoriral, nego vedno Slomšekovo »Mlado jagnje«. Kot eksempel tega popravljenja navedetn le zadnja dva stiha. Pri Slomšeku pravi jagnje, ko se je v jamo zvrnilo: ,,Oj otroci vbogajte, Svoje skrbne matere". V popravljeni pesni pa jo tako-le visoko zasukne: ,,Oj otrokom vsem gorje, __i se materam gluše!"  Nikakor mi dalje ne ugaja v Začetnici in prvem (!) berilu »Cesarska pesen«. Karkoli so v učilnici uči4 morajo učenci dobro razumeti, drugače škoda za čas. Vprašam pa zopet: »Kteri učitelj je v stanu to pesen y osmem letu stoječim otrokom tako razložiti, da jo bodo res razuraeli?« — — (Ako je sedaj ne razumo, jo bodo pa pozneje. Vr.) Med dobrimi lastnostmi knjige omenil sem takoj začetkoma toli vrstic, da so črke lepo po novej šegi izpeljane, pa kot lonec med zvonovi slovite spet str. 67 dve pismi, lepo se starimi pisnimi črkami tiskane. Vendar mislim, da to nij volja izdajateljeva, nego lo krivda dunajskega nemškega stavca (tiskarne). K baš takim tiskarskim pogreškom prištevam tudi te in druge težko razumljive stavke: »lovi move verico (lovimo veverico) ima movoli (imamo voh), beče le (čebele) rojijo, jago daje (jagoda je) rudeča, s seki rose kamo, (s sekiro sekamo) čemu jemo to vilo (čemu je motovilo)? Želel bi, da se te in enake pomanjkljivosti pri tej knjigi, koja naj bode vsem javnim in domačim učiteljem gorko priporoCena, v prihodnjih izdajah odpravijo, potem pa »nil nisi bene«. T. B. H. — Slovensko nčiteljsko društvo je imelo odborovo sejo 2. t. m. — Eazgovor je bil: 1. 0 »začetnici in pervem berilu za ljudske šole«, spis. Ivan Miklosich, učitelj na c. kr. vadnici v Mariboru. Obveljala je misel, da je format knjige >začetnice« prevelik in cena taki knjigi previsoka. Drugo se prepušča za poznejši čas, ter se počaka, da dotični učitelji iz lastne skušnje yedo poročati o rabljivosti te knjige. 2. Slov. učit. društvo razpošilja svojim bivšim udom povabila za vplačevanje, ter hoče vljudno vabiti tudi rodoljube, neučitelje, v pristop, kajti ako se nabere nekoja svota, recimo 50 gl., hoče društvo založiti kako knjigo, v praktično rabo pri šolskem poučevanji. 3. Predlog, društvo naj založi in izda >Imenik€ učiteljev na Kranjskera »i bil sprejet; imenik stane mnogo truda in denarja, razproda se ga le malo; zadnji imenik 1. 1874 je pobral skoraj vso gotovino; skerbimo raje da spravimo kako rabljivo knjigo, ki se bode udom podarila, — Pri Vas je tedaj, dragi tovariši, da pristopite k društvu, ki ima na Celu povzdigo šolstva na edini pravi podlagi, na podlagi d o m a č o g u j e z i k a; svoje domoljubje pokažite s tem, da pristopite k diuštvu, ki ne iščo sebe, inarveč Vas, pred vsem pa blagor naroda, čigar sinovi smo. Pri Vas, spoštovani rodoljubi vseh stanov, je pa tudi, da podpirate učitelje, katerira je izročena niladina v skerb in odgojevanje, pii njihovem rodoljubnem prizadevanji. Nikarte, da bi se reklo, Nemci bolje podpirajo svoje učitelje, kakor pa Slovenci svoje. Prihodnja odborova seja bode 6. svečana popoludne ob l'/2 uri.