GOSPODARSKI VESTNIK 9(XX)000000CX>3000(X«3000000000000CO0000CXXKXXX)0CKX>CKXX3000C>OO0000O0000000000000000000000000000000C)0000000000000C>000000000000000l | St. 6. V Gorici, cine 1. junija 1928. Leto VI. 0000 30000000OOOOOOOO OOOOOOOO CXXXXXXXi tXXXXXXXJ OOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO :XXXXXXX5 OOOOOOOO OOOOOOOC :X'X_XXXXX) ^ocooooo ^ooooooo g Iztiaja enkrat na mesec. Stane letno 1 lO lir. — Posamezna Številka 1 Uro. Uredništvo v Clorlcl, Via S. Olovannl. O, I. nadstr. - Uprava v Trstu, Via S Nlcold 9, II. nadstropje. 'Ponatis je dovoljen le s popolno navedbo vira. U0000000cxx>00000c300000'noči, da krava od starosti pogine. To je Pa zelo napačno računano, saj vendar noben živinorejec ni toliko nespameten, da bi kravo toliko časa redil in držal v 1'levu, da mu žival od starosti in onemo-pjosti pogine. Hlev takega živinorejca bi ne bil več hlev za rejo živine, ampak bi bil prej podoben »živalski hiralnici.;. Ce krava preveč ostari, ni res več toliko vredna kakor v svoji mladosti, ali razlika Pi tolika, da bi se kar 10% na ta račun odpisovalo. Sicer pa noben živinorejec Pe bo pustil krave, ki ni posebno dobra Pdekarica, v svojem hlevu ostareti. Še pe je krava res dobra mlekarica, se to ne •Splača, ker stara krava se ne da izrediti mesnico. Nadalje računa ta dopisnik Pridelano mleko po 1 liro liter, kar je pa skoraj polovica preveč. V vseh nadalj- nih dopisih pa temeljijo njegovi računi, ko računi, koliko stane živinorejca 1 liter mleka, na številkah raznih tabel o redil-nosti krme. To je jako lepo in tudi dobro, toda pomisliti moramo, da ne deluje vsak živalski organizem enako kakor kak kemični laboratorij, ampak zelo različno. Zato je razumljivo, da kravi, ki je slaba mlekarica, damo lahko najboljša krmila in kljub temu ne bo imela mleka. Torej krmljenje živine se mora vršiti individualno, to se pravi primerno lastnostim in organizmu posamezne živali. V tem pogledu pravi veliki znanstvenik Julij Kiihn: »Oko gospodarja redi živino«. Skoraj enak dopis od istega dopisnika, kakor je pisal v »Stražo«, smo prejeli tudi mi. V tem dopisu se očita vsemu slrokovnemu časopisju, da kar na slepo priporoča kmetovalcem rejo živine, kakor da bi to bila res najbolj dobičkonosna panoga kmetijstva. Da teg^ dopisa nismo mogli sprejeti in kar brez vsake pripombe objaviti, je razumljivo. Ne glede samo na to važno dejstvo, da kmet brez živine ne more izhajati, je živinoreja, če se z njo bavimo resno in po vseh strokovnih in gospodarskih pravilih, dobičkonosna panoga kmetijstva. Če pri nas v mnogih hlevih ni tako, je krivo temu v prvi vrsti zelo pomanjkljivo strokovno /nanje naših živinorejcev. Dokaz nam je že račun sam, ki ga tu prinašamo dobesedno iz »Straže«. 1. Reja volov. Stroški: 1. Da bomo imeli tele, moramo pustiti kravo oploditi in večkrat se prigodi, da se mora tudi po trikrat plačati, torej bi bilo.............L. 75.— 2. Tele se skoti in stane mle- ko, katero spije v 12 tednih L. 252.— 3. Tele se mora pri 3 mesecih dati rezati, kar stane . . L. 20,- 4. Krma do 2 let: 6 kg na dan a —.20 L. je . . . , . . L. 638,- 5. Krma od 2. do 5. leta: 12 kg na dan a —.20 L. je . . L. 2628.- 6. Oskrba do 2 let: 50 stotink na dan je L. 365.- 7. Oskrba od 2. do 5. leta: 1. 1 na dan je L. 1095.- 8. Davek od treh let, ker prej se ne plačuje davek . . . L. 110.- 9. Zavarovalnina \% na L. 1500 za 3 leta L. 45.- Skupaj torej . L. 5228.— Dohodki: 1. Gnoj do 2 let 15 vozov, od 2. do 5. leta 30 vozov a L. 25 ........ L. 1.125.— 2. Vožnja na dan za 3 leta a L. 1.50 je . . . . . . - L. 1643,- 3. Skupilo v slučaju prodaje za 700 kg a L.3.20 ... L. 2240.- Skupaj torej . L. 5008.— 2. Reja krav. Stroški: 1. Za oplojenje L. 75.- 2. Mleko za 12 tednov 5 li- trov na dan a L. — .60 . . L. 252.- 3. Krma do 2 let: 6 kg na dan a L. —.20 L. 638.- 4. Krma od 2. do 5. leta: 12 kg na dan a L. — .20 . . . L. 2628.- 5. Krava mora imeti vsaj 1 kg tropin na dan a L. —.90 L. 1095,- 6. Oskrba da 2. leta: L. —.50 na dan je L. 365 - 7. Oskrba od 2. do 5. leta: L. 1 na dan je . . . . . L. 1095.- 8. Občinski davek za 3 leta a L. 25 je L. 75.- 9. Zavarovalnina za 3, leta 1% ie L. 30.- 10. Davek na kmetske do- hodke letno L. 25 je . .* L. 75.- Skupaj torej . L. 6328.— Dohodki: 1. Gnoj do 2 let 15 vozov a T. 25 je L. 375,- 2. Gnoj od 2. do 5. leta 30 Vozov L. 750,- 3. Mleko pri dobri oskrbi 12 hi na leto a L. —.60 liter je L. 1410.- 4. V dobrem slučaju 3 teleta a 1.. 400 je L. 1200.- 5. Skupilo v slučaju prodaje L. 1200.- Skupaj torej . L. 4935.— K tem računom pripominjam sledeče: 1. Da lahko pripustimo kravo k biku, je prvi pogoj: imeti kravo. Če je nimamo, jo moramo kupiti in potem tudi vzdrževati devet mesecev in zadnje mesece, ko krava nima mleka, skoraj brez vsakega prihoda. Torej, če hočemo popolnoma pravilno napraviti račun, ki bi pokazal v koliko je živinoreja dobičkonosna ali zgubonosna, moramo vzeti za podlago račun nakupa telice. 2. Stroški za oplajanje so previsoki. 3. Pravilno je vsekakor pustiti teleta sesati 12 tednov, ali pri nas se to ne dela, ker se tele pri 6—7 tednu navadno odstavi. Če bi pa puščali tele sesati 12 tednov, bi pa glede mlečnosti in teže dosegli boljše uspele, kakor jih navaja dopisnik. 4. Zelo važno je za poznejše uspe-vanje živine, da se junci in junice v prvem letu svoje starosti zelo dobro krmijo ter da dobivajo redno tudi ovsa, ječmena ali pa tudi kake druge močne krme poleg sena. Tega dejstva dopisnik v svojih računih ne upošteva in zato ie tudi razumljiv neuspeh njegove živinoreje. 5. Količino potrebnega sena računa kar z dano številko, neračunajoč na njegovo redilnost. To pa ni pravilno, ker vrednost sena odvisi od mnogih okoliščin (iz kakšnih je trav, na kakšnih tleh je rastlo in kdaj je bilo košeno, če morda ne prekasno, ko je še olesenelo). 6. Krmljenje živine s skoraj samim senom, kakor je pri nas v navadi, je nepravilno. Živina mora dobivati poleg sena in močnih krmil tudi nekaj slame, repe ali pese. Izkušnje so dokazale, da ie to neobhodno potrebno, če hočemo doseči večjo mlečnost in težo ter tudi boljšo kakovost mesa. 7. Izpustil je v svojih računih obresti 1 od naložene glavnice za živino, hlev in Potrebne stoje, kakor tudi vsoto za obrabo istih. 8. Vožnjo je računal za enega vola samo z L. 1.50 na dan. Kdor ima samo toliko vožnje, temu se ne izplača držati vole, vsaj celo leto ne. Vol mora biti , vsak dan vsaj 4 ure vprežen. 9. Srednja krava švicarske sive Pasme bo dajala vsaj 2000 litrov mleka ba leto. Krave s 1200 litri so prav slabe jrdekarice. Kmet, ki ima take krave v blevu, jih mora z nego in krmljenjem popraviti do večje mlečnosti; če pa to ne 9re, jih mora oddati mesarju. Splošno se pa čudim, da dopisniku dajejo krave tako malo mleka, kljub te-Jbu, da dobivajo vsak dan po 1 kg orehovih tropin in kljub temu, da so bile v svoji telečji dobi dojene 12 tednov. Jaz svetujem dopisniku, da skuša ugotoviti ^7-rok tej tako slabi mlečnosti svojih krav in naj potem nemudoma ukrene potrebno, kar mu bo zagotovilo boljši uspeh. 10. V stroških pri reji krav manjkajo stroški za izrejo treh telet (mleko, skoč-uina itd ). 11. K skupilu v slučaju prodaje pripominjam, da bi krava, ki bi imela nad 2000 litrov mleka na leto, dosegla gotovo večjo ceno od 1200 lir. 12. Seno je računal po 20 cent. kg. V resnici bi pa moral računati seno samo toliko, kolikor stane seno pridelovalca samega. Ce stane seno pridelovalca toliko ali še več, pa mora ukreniti potrebno, da ga bo seno manj stalo. Sredstva za to so: gnojenje, negovanje travnikov in morebitna naprava umetno zasejenih travnikov. Na takih travnikih je košnja radi večjega pridelka enega voza sena veliko cenejša kakor na pustih in zanemarjenih travnikih. 13. Izpustil je stroške za steljo. 14. Ce bi si v istem razmerju zaračunal delo v vinogradu, kakor si je zaračunal delo oskrbe za 1 glavo živine, bi dokazal, da je vinogradništvo mnogo bolj zgubonosno kakor živinoreja. Isto bi se zgodilo tudi pri sestavljanju računa za mnoge druge panoge kmetijstva. Zato in radi dejstva, da velika večina naših kmetovalcev opravi vsa dela in opravila z lastno družino, in tudi iz razloga, da bi morala družina, ako ne bi našla dela na lastnem domu, ostati radi pomanjkanja povpraševanj po delu brezposelna, je najbolje, da se stroški za oskrbo izpuste iz računa. Ko potem kmet sklene račun, smatra v slučaju, da je račun izkazal dobiček, ta dobiček kot nagrado za svoje delo in trud. Končno poudarjam, da je napačno in nesmiselno svetovati kmetu, naj opusti živinorejo, ko tega itak ne more storiti in sicer iz razlogov, ki si jih lahko vsak sam tolmači. Zato je naša naloga svetovati kmetovalcu, kako naj uredi svojo živinorejo, da bo postala zanj bolj dobičkonosna. To nalogo upamo, da smo kljub velikemu pomanjkanju so-trudnikov, kolikor je bilo v naših močeh, dozdaj častno izvršili, ker živinoreji smo v našem listu vedno posvečali največjo pažnjo. Tudi nočemo z računi dokazovati, da je živinoreja dobičkonosna, ker taki računi so vedno zelo relativnega pomena in ne morejo nikakor veljati splošno za vse živinorejce. Uredništvo, Jetika pri perutnini. Ta bolezen napada vse vrste kokoši, golobov, fazanov, pavov in posebno papig, poteka po večini počasi in neozdravljivo in se pojavlja pri domači perutnini v prvi vrsti kot črevesna, jetrna in vranična jetika, a se večkrat ugo-tove tuberkulozne izpremembe tudi v pljučih, v kosteh kakor tudi na zunanji koži in na členih. Pojavi in znaki jetike na živeči perutnini so manj ali več enakovrstni: shujšanje do kosti vkljub izdatni in dobri krmi, bled, ovel greben, velika utrujenost, kronična prebavna motenja, ki imajo kot posledico neustavljivo drisko. Pri tuberkuloznem obolenju členov oziroma kosti je zelo značilno šepanje živali in veliko nagnjenje do kostoloma pri najmanjšem skoku in skakanju. Pri zaklani ali poginoli perutnini se dado tuberkulozne izpremembe na koži kakor na notranjih organih razmeroma lahko spoznati. Na jetrih in sicer posebno na površini je vse polno sivo-behh do rumenih vozelčkov, Velikih kakor glava bucike, kakor grah, pa iudi kakor lešnik. Ko se ti tuberkulozni vo-zelčki prerežejo, so ali zašiljeni ali po-aoneni, kakor so pač stari. Enake izpremembe dobimo na vranici. Na črevesni sluznici se nahajajo tudi manjši in večji vozelčki, ki se pozneje izpremene v uljesa tako, da pokrivajo slednjič črevesno površino večkrat sami taki tuberkulozni gomolji. Isti vozelčki so tudi na trebušni mreni, v obistih in jejčjekih in slednjič tudi v pljučih in na osrčniku. Kosti koža in podkoža kažejo tuberkulozne otekline s sirasto vsebino. Zdravljenje te bolezni nima pravega pomena in z njim bi se bolezen le podaljšala in razširila. V boju zoper to škodljivo bolezen treba polagati največjo važnost le na obvaro. Zdrave živali se morajo takoj odstraniti od bolnih ali celo le malo sumljivih živali. Vsaka bolna ali sumljiva žival naj se takoj zakolje in naj se odstrani tako, da ne dela nadaljne škdde t. j. ali naj se žival zažge ali pa zelo globoko zakoplje. Kurjek iz okuženih kurnikov treba iudi globok') zakopati, vse, kar je lesenega, naj se sežge in obnovi z drugim lesom. Pod, tramovi in stene naj se izperejo z vre-' lim lugom iz sode, naj se nato splahnejo z raztopino kreosola ali lisola in naj se večkrat pobelijo z apnom. Tako očeden kgrnik oziroma hlev se mora dolgo časa noč in dan zračiti in na noben način naj se ne spravlja perutnina takoj v tak hlev. Sredstvo zoper bradavice. Bradavice na siskih krav so dvakrat nadležne: ovirajo molžo in povzročajo kravi med molžo bolečine, da je nemirna. Zoper navadne bradavice je eno najuspešnejših sredstev glacialna ocetna kislina (acido acetico glaciale). Ta kislina je brezbarvna in je prosta vode. Ime glacialna-(ledena) ima radi tega, ker se strdi v ledu podobno maso že pri sedemnajstih stopnjah Celzija nad ničlo. V gla-cialni ocetni kislini namočimo majhen čopič iz kameline dlake in zmočimo bradavico. Naslednji dan stvar še enkrat ponovimo. Dvakrat navadno zadostuje. I Pri tem pazimo, da ne zmočimo tudi l nežne kože, ki je v bližini bradavice, ker jo kislina lahko opeče. Glacialno ocetno kislino dobimo v vsaki lekarni. Majhna stekleničica, ki jo dobimo za eno liro, nam zadostuje tudi za tisoč bradavic. Mislim, da bi ne bilo posebej poudarjati, da so vse močne kisline radi svoje jedkosti nevarne in to .bodisi zunanji koži, bodisi želodcu. BiH moramo radi tega pri rabi previdni in jih imeti zaprte tako, da so otrokom nedostopne. Naj opozorim nadalje tudi, da niso vse bradavice enega in istega značaja-Na koži nastanejo mnogokrat izrastki, ki niso bradavice. Teh, ako iih ne poznamo, 'se sami -ne smemo lotiti. Pri vsakera sumljivem izrastku, ki preti živali škoditi in ki se nam zdi sicer sumljiv, bodimo rajši nekoliko previdni in pokličimo živi-nozdravnika. Neuko mrcvarjenje takih izrastkov je že marsikatero žival spravilo pod rušo. Glacialna ocetna kislina odpravi bradavice ludi na rokah ljudi. Mnogi se je poslužujejo tudi v sveti vojni zoper kurja očesa. France Magajna. Dragocenene živali. Med mnogimi pasmami, ki jih gojijo v Zedinjenih državah samo radi mleka, je najodličnejša pasma holstein - frie-zianška (Holstein-Friesian). Posamezne izbrane izbrane živali od te pasme so neverjetno drage in to ne radi napuha ali bogatinske oholosti bogatih ameriških živinorejcev, pač pa radi neprekosljivih vrlin, ki jih te živali imajo. Omenjena pasma ima svoj postanek v pokrajinah Eriesland in Drenthe na Holandskem, kjer se je razvila do svojega sedanjega viška. Zunanji znak te Pasme je črno-bela barva, ki se pa ne preliva iz črne v belo ali nasprotno, temveč se črne lise ostro ločijo od belih tkakor n. pr. pri črno-belem fižolu). Ako se iz nje rodi žival, ki )e samo bela ali samo črna, je smatrana, da ni čistokrvna. Isto velja, če je črna povsod, samo po spodnji strani trebuha ne. Tako tudi, kadar se pojavi lisa, ki je kake drugačne barve. Po množini mleka računamo ni nobene pasme, ki bi nadkrilila to. Najvišji rekord doslej v tem oziru je dala krava, katere ime in številka je »lillv Alcar-fra 123459«. V enem letu je dala 33.425.3 funte mleka, iz katerega so dobili 1058.42 funta tolšče (presnega masla). Ker je en funt 45 dkg., dobimo na kilograme izračunano mleka 15041 kg. in 385 g.; tolšče Pa 476 kg. in 289 gramov. Povprečna dnevna količina mleka, ki ga je ta krava dajala skozi celo leto, znaša nad 41 kilogramov. Ako pomislimo sedaj, da mleč- nost krave od oielitve dalje polagoma pojenjuje, lahko sklepamo, koliko litrov oziroma kilogramov mleka je morala dajati prve mesece po otelitvi. Najboljši kraji za holštajnsko - trie-zianško v Ameriki so v državah New York in Wisconsin. Do 1. maja, 1919. so šteli v Zedinjenih državah 265.901 bika in 494 362 krav te pasme. Cene izbranim živalim so pa naravnost bajne. Bik, ki se je imenoval Rag Apple, je bil prodan za ceno 125.000 dolarjev. Komaj šest mesecev star bikec Carnation King Sylvia je bil na dražbi prodan za prijetno vsotico 106.000 dolarjev. Krava Segis Favne Johanna št. 114658, ki je dala v enem tednu (7 dni) 319 kg. mleka, v katerem je bilo skoraj dvajset kilogramov presnega masla, je bila prodana.za vsoto 40.000 dolarjev. Podobnih izredno visokih cen za izbrane živali te vrste je še več, ne smemo pa radi tega misliti, da predstavlja vsaka dobra žival te pasme tolikšno vrednost. Povprečna cena znaša približno komaj 400 dolarjev. Po množini mleka računano ni no-raj imenovane pasme nobena druga, so pa druge, ki jo posekajo po bogastvu tolšče v mleku. Med temi je prva džer-sijska (Jersev) pasma. Najvišja svota, ki je bila plačana za džersijskega bika, je 60.000 dolarjev, za kravo pa 25.000 dolarjev. France Magajna. Nekaj o kosošji reji in o vrednosti petelina. Kokošjereja se pri nas še vedno zanemarja. Ljudje vidijo v njej le zgubo, kaj pa še, da bi jim donašala dobiček. Če~ iudi kmeta perotnina malo ali nič ne stane, se ta prav malo zanima zanjo. Vse drugačnega mnenja so v tej gospodarski panogi na Francoskem, ' Angleškem, Nemčiji in posebno v Ameriki, kjer goje na tisoče in tisoče kur in kjer obstojajo celo močne perutninarske zadruge. V teh deželah goje kokoši, katere znesejo na leto povprečno 180 in še več jajc vsaka, kar pomenja lep letni dohodek. Nič ne pretiravam, ako računam, da ducat takih kokoši donaša letno do 600 lir čistih dohodkov. Kaj pa naše kokoši, ali niso morda tudi te dobre jajčarice? So, ali ne vse. Od desetih se dobita komaj dve, kateri dobro neseta in nam dasta tudi kakšno jajčke v zimskem času, ko so ta zelo draga; vse ostale pa gojimo samo v zgubo. Kokoš, katera nam znese letno manj ko 100 jajc, se ne izplača gojiti. Teh je na žalost po naših dvoriščih vse polno in radi tega kokošjereja pri nas ni dobičkonosna. Prvi pogoj je, držati le dobre jajčarice, vse druge pa spraviti na trg. Vzemimo, da spomladi podložimo pod kokljo le jajca izbranih kokoši, kar se pri nas v nekaterih krajih tudi dela, ni vedno gotovo, da bodo vsa izvaljena pi-ščeta tudi dobre jajčarice, nasprotno, iz-vale se včasih le slabe jajčarice. Kje tiči torej vzrok tega neuspeha? Pomniti moramo, da pri potomcih igra važno ulogo petelin, na katerega naše gospodinje sploh pozabljajo. Kaj pomaga podložiti jajca dobrih kokoši, ako so bila ta oplojena od slabega petelina, to je od takega, čigar mati je bila slaba jajčarica. Izkušnje uče, da potomci slabega petelina in do&re jajčarice, kakor tudi obratno, so vedno slabi, le z razliko, da v drugem slučaju podedujejo ti večkrat očetove lastnosti. Ako hočemo imeti le dobre kokoši, kar je tudi predpogoj uspešne kokošje-reje, izberimo izmed vseh naših kokoši najbolj pridne in tem pridružimo petelina, ki izvira od dobre jajčarice. Na ta način bo novi rod podedoval lastnosti staršev in naša dvorišča se bodo napolnila s kokošmi, od katerih bomo imeli res dobiček. Napisal sem teh par vrstic našim gospodinjam z željo, da bi se bolj racijo-nelno oprijele te panoge, ker če je praktični Amerikanec uvidel, da se da s tem gospodarski položaj kmeta izboljšati, zakaj bi se tudi mi ne oprijeli tega, ko imamo vse pogoje za to. X. POLJEDELSTVO Krompirjeva plesen. Prof. inž. Ferdo Vončina piše v »Kmetovalcu« o tej nevarni krompirjevi bolezni sledeče: Izmed mnogih bolezni, ki napadajo krompirjevo rastlino, je krompirjeva plesen posebno v mokrih letih (kakor letos) zelo škodljiva. Povzroča jo mala glivica, sorodna peronospori na trti. Napada pa ta bolezen krompirjeve liste kakor tudi gomolje. Razvoj bolezni na listih. Na listih se pri nastopu te bolezni pojavijo male pegice, ki so spočetka ru- menkaste, pozneje rjave ali celo črne barve. Na spodnji strani lista so pege mnogokrat obdane z belkastim robom-Na napadenih mestih se list posuši, pege se kmalu razširijo preko celega lista, tako da list odmrje. Pri vlažnem vremenu se bolezen zelo naglo širi, okoli peg se tvorijo v podobi belkastega obročka tro-sonosci glivice. Plesen uničuje krompirjeve liste tako, da si bolna rastlina ne more usvojiti toliko snovi za tvorbo gomoljev, kakor če je zdrava. Zato napravi ta bolezen tem več škode, čim prej nastopa. Nastopa pa prej ob vlažnem in toplem vremenu in po vlažnih legah. Če nastopi bolezen meseca junija ali julija, škoduie veliko bolj, kakor če nastopi pozneje v avgustu. Pričenja se pa bolezen s tem, da se zdravi listi okužijo s trosi plesni. Iz trosov se razvije v listih tako imenovano podgobje, ki poganja na spodnji strani listov nove trosonosce. V teh se izdelajo trosi, ki odpadejo ter vzkalijo, ko pridejo na vlago. Tvorba trosov je pri toploti od 20—25 C in veliki vlažnosti zraka naj-bujnejša. Ti trosi okužijo tudi gomolje v zemlji. Razvoj bolezni na gomoljih. Na gomoljih se razvija bolezen slično kakor na listih. Na zunaj se opazijo na svežih gomoljih modrikaste, nekoliko vdrte pegice. Na prerezu se vidi, da je porjavela ozka plast podkožnega stani-čevja. Pri zadostni vlagi se močno razvije podgobje in ves gomolj oboli v kratkem času že na polju, sicer pa med zimo v kleti. Samo od plesni oboleli gomolji kažejo značilne pojave suhe gnilobe. Tako oboleli gomolji so dostopni še drugim boleznim; na njih se naselijo razne glivice gniloživke, ki se sicer na zdravem krompirju ne prikazujejo, tako da trpi od plesni okuženi krompir močno tudi od teh gniloživk. Okužba gomoljev po trosih pa ni nevarna samo zaraditega, ker nam pokonča dosti gomoljev, temveč tudi zaraditega, ker se z okuženimi gomolji prenaša bolezen iz leta v leto. Okuženi gomolji, ki na videz izgledajo popolnoma zdravi, zbolijo po shrambah in razvijajo nove trose. Ti trosi okužijo še ostale zdrave gomolje in to ludi pri nizki toploti. Na zunaj se tako okuženi gomolji težko spoznajo ali pa sploh ne, ker izgledajo kakor zdravi. Iz teh okuženih gomoljev preide bolezen na mlade rastline, ki so še bolj občutljive kakor stare. Večja suša zadržuje razvoj bolezni. Le redka so leta, v katerih ne nastopa ta bolezen. Na eni strani trpimo škodo, ker nam plesen uničuje liste, da se gomolji ne morejo pravilno razviti, na drugi strani pa zaraditega, ker uničuje gomolje >n se z njimi širi dalje. Obrambna sredstva proti plesnobi. Ker napada plesen liste in gomolje ob enem in ker je razvoj bolezni odvisen od raznih pogojev, je tudi vsa obramba bolj težavna. Pri pogledu raznih sort krompirja, se je izkazalo, da so nekatere odpornejše proti plesni. Sorte s tenko kožico gomoljev in z belo kožico, ki imajo manj škroba, so manj odporne kot pa sorte z debelejšo, barvano kožico in z večjo količino škroba. Gnojenje vpliva toliko na razvoj bolezni, da pospešuje preveč enostransko gnojenje z dušikom razvoj plesni. Opuščati je premočno gnojenje s svežim gnojem, ravnotako ni gnojiti prekasno z dušičnimi umetnimi gnojili. Gnojenje naj se izvede pravočasno. Z dušičnimi gnojili enostransko pregnojeni krompir nagomili v sebi mnogo dušičnatih snovi, kar ga napravlja sptejemljivejšega ža bolezen. Najuspešnejše sredstvo je škropljenje krompirja, s katerim se uničijo glivice na listih ter prepreči kaljenje trosov. Škropi se z bakreno-apneno raztopino prvič po osipanju v mesecu juniju; to škropljenje je ponoviti v štirih tednih. Ako je potrebno, škropimo še tretjič v mesecu avgustu. Za pripravo tekočine raztopimo 2 kg modre galice v 50 litrih vode. Iz 2 kg žganega apna pa pripravimo apneno mleko, katero v drugi posodi razredčimo s 50 litri vode. Nato vlijemo med mešanjem apneno vodo v raztopino galice. Ali je raztopina dovolj razkisana, preskušamo s fenolftaleino-vim papirjem. Ako je kisla (če papir ne pordeči), je potreba še dodati apna. To raztopino škropimo po krompirju z na-hrbtno škropilnico, kakor jo rabimo za škropljenje vinogradov. Za škropljenje rabimo za 1000 m2 površine 60—100 litrov raztopine. Škropiti je v suhem vremenu, da se raztopina prime. Za drugo in tretje škropljenje vzamemo na 100 litrov vode 3 kg galice in tri kg živega apna. • VINOGRADNIŠTVO. Pravilno pripravljanje modro-galične raztopine za škropljenje trt proti peronospori. Opazil sem, da večina naših vinogradnikov ne postopa popolnoma pravilno pri pripravljanju modro-galične raztopine. Nekateri delajo pri tem važnem opravilu velike napake. Zato mislim, da bo ta članek zanimal naše vinogradnike in to zlasti sedaj, ko je škropljenje najvažnejše opravilo vsakega vinogradnika. Toplenje galice. Odmerjeno količino galice vsujemo v vrečico iz redke tkanine in jo obesimo tako v vodo, da sega samo kake 2—3 prste globoko v vodo. Ni pravilno torej potopiti vrečico z gajico bolj globoko v vodo, ker se v tem slučaju modra galica bolj počasi topi. Kako močno raztopino galice je na~ . praviti? Praktični poizkusi so dognali, da zadostuje popolnoma 1 kg modre galice na 100 litrov vode. Le ob deževnem vremenu je priporočljivo vzeti nekaj več modre galice, recimo 1 kg in pol, nikakor pa ne več kakor 2 kg. Škropljenje z bolj močno raztopino pa ni samo nespametno zametovanje drage modre galice, ampak je tudi v toliko škodljivo, ker se radi debelih plasti apna in galice, ki po takem škropljenju pokrivajo trtne liste, osenčujejo preveč listi in se s tem ovira njihovo delovanje. Posledica temu je za-kasnenje dozoritve grozdja in lesu. Take trte ostanejo v jeseni dolgo zelene, kar je znak, da poletne vegetacijske dobe še niso zaključile. S tem je skrajšan njih zimski počitek, kar pa na razvoj trte ne vpliva povoljno. - Raztopina modre galice seveda brez apna se ne pokvari in zato jo hranimo lahko neomejeno dolgo, ne da bi na dobroti kaj trpela. Hraniti jo moramo seveda v leseni posodi. Koliko apna je potrebno za razkisanje raztopine? Znano je, da raztopina same galice ožge trte. Pa tudi, če bi radi tega ne bilo potrebno pridjati tudi apna, bi apno morali vendar tudi pridjati, ker raztopino same modre galice bi dež kmalu izpral raz listja. Za razkisanje modro-galične raztopine je potrebno toliko živega apna, kolikor smo raztopili galice. Torej za kg galice zadostuje 1 kg dobrega živega apna, za poldrugi poldrugi, za dva dva. Če nimamo živega apna, vzamemo pa ugašeno apno. Ker pa ugašeno apno vsebuje tudi vodo, ga denemo nekaj več in sicer poprečno y2 kg na vsak kilogram več. Torej za 1 kg galice se vzame poldrugi kg apna, za poldrugi kg galice pa 2 kg in 14 apna itd. Priprava apnenega mleka. V tem pogledu se pri nas na splošno veliko greši. Glavna napaka, ki se pri tem dela, je ta, da se porabi premalo vode za napravo apnenega mleka. Radi tega je apneno mleko pregosto. Tako apneno mleko nima samo te pogreške, da se ne da dovoljno precediti, in da radi tega maši razpršilnik na škropilnici, ampak vpliva tudi slabo na kakovost in vrednost ter trajnost galične raztopine. Zato uporabljajte od zdaj naprej več vode za napravo apnenega mleka. Pravilno je vzeti polovico vode za napravo galične raztopine in polovico vode za napravo apnenega mleka. Če se pa vam to zdi težje izvedljivo, recimo radi pomanjkanja potrebne posode in drugih morebitnih okolnosti, pa vzemite vsaj eno četrtino vode za napravo apnenega mleVa in % vode za napravo raziopine modre galice. Manj pa nikakor ne. Praktično postopajte tako-le: Vzemite odmerjeno količino apna v kako manjšo posodo, in zmešajte ter premečkajte ga s par litri vode. Nato dolijte še malo vode in zmešajte dobro. Končno precedite apneno mleko skozi gosto sito. Mešanje modro-galične raztopine z apnenim mlekom. Kakor se je dognalo z raznimi poiz-kušnjami, je priporočljivo vlivati modro-ga.ično raztopino v apneno mleko in ne narobe. Vendar ako postopamo tudi narobe, ni to bogve kako velik pogrešek. Vsekakor pa moramo pri prilivanju bodisi galične raztopine ali pa apnenega mleka vedno mešati združene tekočine. Kako preizkušamo modro-galično raztopino, ali je bilo dodano apna dovolj, ali ne? Preprost način je ta-le: Pripravljeno galično raztopino pustimo eno ali dve nri pri miru stati, da se galica in apno v njej poležeta. Nalo vzamemo v čist kozarec iz belega stekla in ga napolnimo 7- tekočino, ki se je učistila. Nato dvignemo kozarec in opazujemo obrnjeni proti belemu zidu, kakšna je tekočina v njem. Če je tekočina bela kakor voda, je bilo dovolj apna, če je plavkasta, ie pa bilo dodanega premalo apna in ga iorej moramo še doložiti. Zelo prikladen za preizkušnje je pa lakmusov in pa fenolftaleinski papir. Prvi je rdeče barve, drugi pa bele. Prvi postane pri pomočenju v tekočino, če je dovolj apna, plav, drugi pa rdeč. Če papirček ne menja barve v gornjem smislu, je znak, da je treba doložiti še apna. Malo več apna ne škodi, ampak celo ko-risb. To pa velja samo do gotove mere. Trajnost modro-galične raztopine. Kakor že omenjeno, se da raztopina same modre galice neomejeno dolgo hraniti. To pa ne velja za že napravljeno in torej z apnenim mlekom pomešano raztopino. Ta se v par dneh že pokvari in zgubi mnogo na vrednosti. Zato moramo raztopine le toliko napraviti kolikor si jo upamo v enem dnevu porabiti. Če nam pa slučajno kaj modre galice ostane, pa pomešamo in raztopimo na vsakih ICO litrov tekočine 2—3 vrhane žlice sladkorja v prahu. S tem dodatkom preprečimo pokvaro galične raztopine za nekaj dni. J. U. KLETARSTVO. Poletna opravila v kleti. Glavno opravilo poleti v kleti je skrb hladno klet. Da bo klet čim bolj hladeč dosežemo s temi opravili: Po dnevu držimo klet skrbno in dobro zaprto. Če jiirria klet dvojnih vrat, pribijemo od zno-‘raj na vrata plast koruzne slame ali kaj ličnega, da s tem preprečimo dostop Zunanji vročini v klet. Če so vrata tako obrnjena, da bije vanje solnce, jih zasen-C|mo z napravo latnika ali pa tudi z na- pravo lope. Okna moramo zapreti z lesenimi polkni ali pa vsaj zamašiti jih moramo s slamo. Proti večeru, ko nastopi nočni hlad, odpremo eno ali dve okni, da se klet prezrači. Če imaš opravilo v kleti, zapiraj vrata za seboj in tudi delaj v kleti pri zaprtih vratih. Kakor je vsem znano, se vino poleti rajši pokvari kakor pozimi. Zato moramo poleg brige za hlad v kleti skrbeti ludi, da ne bodo našle pogubonosne bolezenske kali v vinu ugodnih razmer za svoj razvoj in okuževanje. V prvi vrsti moramo skrbeti torej zato, da bodo posoda,, klet in vsa orodja, ki pridejo z vinom v dotiko, čista in snažna. Vso prazno posodo moramo v to svrho držati čisto o-prano, zadimljeno z žveplom in dobro zabito. Zadimljenje moramo vsak poldrugi mesec ponoviti, ker žvepleni dim se tudi v zaprti posodi izgubi. Pred uporabo pa moramo zadimljeno posodo ponovno oprati in še enkrat zadimiti. Če rabimo za točenje po-izkušenj natego bodisi stekleno bodisi iz gumijeve cevi, moramo natego po vsaki uporabi oprati. Zelo pogrešno ravna oni kletar, ki rabi natego zaporedoma za več sodov, ne da bi je bil pred vsako uporabo opral. Tak klelar prenosi večkrat bolezenske kali iz soda v sod in s tem okuži vse vino v kleti. Velike važnosti za zdravje in dobrote vina je pažnja, da so sodi vedno polni. To dosežemo z rednim zalivanjem, katerega moramo izvršiti vsaj dvakrat na mesec. Za zalivanje moramo rabiti samo zdravo in dobro vino. Kdor nima za zalivanje dobrega in zdravega vina na razpolago, je bolje, da zalivanje opusti. V tem slučaju naj previdno zlije na površino vina M> —1 1 vinskega cveta. Vinski cvet bo ostal na površini vina in bo s tem branil vino pred pokvarenjem. Zelo je paziti tudi na to, da je veha nepredušno zaprta. Nepredušno pa zapirajo le one pilike, ki so tako dolge, da segajo v vino in ki so tako pravilno in gladko stružene, da zapirajo veho brez uporabe cunje. Seveda mora biti tudi veha lepo okrogla in nepoškodovana. Sodi pa morajo biti tudi na zunaj lepo čisti in snažni. Zlasti moramo paziti na to, da vsi čepi držijo in da ne pušča vino iz njih. To vino se potem nabira v oturju in kaplja na tla. Tu se skisa in pokvari ter tvori tako prava ognjišča za razne škodljive glivice in bakterije, ki se od iu razširijo po celi kleti in okužijo tudi vino. Zelo važno je tudi, da vsebujejo poleti vsa vina po nekoliko žveplenega , dvokisa, ker ona, ki vsebujejo to snov, ne obolijo zlepa. V to svrho dodamo vsak drug mesec na vsak hi vina 5 g metabi-sulfita ali pa tudi toliko kalcijum sulfita. Kako se te snovi dodajejo vinu, je naš list že velikokrat pisal. Vendar na kratko ponovim: metabisulfit se zdrobi v prah in se raztopi v malo vina. Ta raztopina se zlije v sod in se nič ne pomeša. Kalcijum sulfit se pa ne lopi v vinu in niti ne v vodi. Ta prah se samo pomeša med malo vina in se zlije v sod. Vino se v sodu potem pri vrhu nekoliko pomeša. Nujna potreba je zlasti poleti tudi klet zadimiti s žveplom. V to svrho se postavi v sredi dobro zaprte kleti stara ponev z žerjavico. Na to žerjavico se strese dobra pest žvepla v prahu. Klet ostane nato čez noč dobro zaprta. Zelo veliko napako delajo marsikateri naši vinogradniki, ki držijo v vinskih kleteh slanino, zelje, repo in take močno dišeče snovi. Vino ima namreč to lastnost, da se prav rado navzame tujih duhov in zato ven s temi snovmi iz kleti! SADJARSTVO. Opozorilo sadjarskega oddelka kmetijskega potovalnega urada v Gorici. Z ozirom na veliko škodo, ki so io letos zlasti v firdih napravile gosenice znanega pedica na črešnjah, nam je poslal sadjarski oddelek kmetijskega poto- valnega urada v Gorici sledeče opozorilo: Letos je opažati na črešnjah v ftrdih močno pustošenje, ki ga povzročajo zelene gosenice. Te gosenice ogulijo čreš-nje do golega in uničijo s tem ves pridelek. Ta gosenica je gosenica pedica ali mire (Cheimatobia brumata). Ona napa- da razen črešenj tudi jablane, hruške, češplje in tudi drugo sadno drevje. V svrho lažje in razumne borbe proti . temu škodljivcu je zelo potrebno, da kmetovalec spozna življenski tek in na-. čin škodljivca. Ta je sledeči: Proti koncu jeseni se metulji tega škodljivca parijo in samica, ki radi zelo slabo razvitih peroti ne more leteti, mora lesti po deblu na drevo, da tam odloži v bližini popja svoja jajca. Iz teh jajčk se zgodaj spomladi izvalijo male gosenčice, ki se spravijo takoj na mlado brstje in ga začnejo žreti. To žrenje listja traje do meseca junija. Takrat so gosenice dorastle in se spustijo na zemljo, kjer se plitvo pod zemljo zabubijo. Iz teh bub se v jeseni razvijejo metulji, ki se potem parijo, kakor že omenjeno. Sredstva za pobijanje. Več kakor neposredno pokončeva-nje, zaležejo tudi v tem slučaju preprečujoča sredstva. Ta so: 1) V času od junija do septembra se mora pod črešnjami nekaj metrov na okrog zemlja plitvo prekopati. S tem se uničijo bube, ki so se skrile v zemlji. 2) Proti koncu meseca oktobra je ooremiti vsa debla črešnjevih dreves, jablan, češpelj in hrušk z lepilnim pasom. V to svrho je rabiti ameriško lepivo »Tree Tanglefoot«, ki ostane lepivo cele 4 mesece. Temu lepivu ne škodi niti solnce niti dež in niti mraz. Razumljivo je, da to lepivo ne dopušča prehoda pedicu na drevo. 3) Proti koncu zime je poškropiti drevje z tO—15% raztopino »Antiparas-sita« ali »Ibernola«, da s tem uničimo vse jajčka pedica, ki bi se morebiti nahajala na drevju. / Zdaj, ko so gosenice že na drevju, ni mogoče drugega napraviti, kakor poškropiti drevje z 1 in i/2 odstotno raztopino tobačnega izvlečka, kateremu dodamo še 2 kg mehkega mila (sapone molle potassico). Za škropljenje se rabi navadna škropilnica, ki jo rabimo v vinogradih za trte. Dobro pomaga in uniči gosenice tudi raztopina svinčenega ar-zenata v vodi. Tega se rabi, ako je v prahu, y2 kg na 100 litrov vode, ako je v obliki mehke brozge, pa 1 kg. Svinčeni arzenat je rabiti z pazljivostjo, ker je strup. Ta opravila v borbi proti pedicu moramo vsako leto izvršiti, ker pridelek črešenj tvori važen dohodek v našem gospodarstvu. Opomba uredništva. To opozorilo nam je prispelo prepozno za majnikovo številko našega lista. Kljub temu, da je za letos že prepozno, ga objavljamo. Čas za okopavanje pod drevesi bo pa kmalu tu in zato opozarjamo vse kmetovalce, da ga v mesecih julij-september gotovo izvršijo. Pripominjamo, da smo lansko leto v jeseni priporočali kmetovalcem, da opremijo črešnjeva debla z lepivimi pasovi. Kdor nas je takrat ubogal in kdor se je ravnal po naših smernicah, gotovo ni utrpel škode po pedicu. VRTNARSTVO. Negovanje sobnih cvetlic. Najvažnejše opravilo pri negi sobnih cvetlic je zalivanje. A voda mora biti vsekakor dobre kakovosti. Ne uporabljajmo nikdar vode, ki bi imela nižjo temperaturo od obdajajočega jo zrakg. nikdar torej ne zalivajmo z mrzlo, tako zvano svežo vodo. Čim delj časa je voda stala, čim bolj se je ogrela, tem boljša, tem prikladnejša je za rastline. Voda, ki ima nad 15, celo nad 25 do 30 stopenj, je boljša za zalivanje kakor pa mrz-lejša voda. Za rastline iz toplih krajev naj ima potrebna voda rajši nekaj stopenj nad 30 kakor pa pod 30. Ako bi radi, da bi rastlina vzcvetela na določen dan t. j. prej kakor navadno, dosežemo to na ta način, da jo zalivamo redno z gorkejšo vodo. Kemična kakovost vode prihaja le v toliko upoštev, v kolikor ne smemo z vodo, ki vsebuje mnogo apna in mavca torej s tako zvano trdo vodo, zalivati mnogih rastlin kakor recimo acaleje, kamelije, medtem ko škoduje navadnim cvetlicam kakor fuksijam, geranijam, celo palmam voda le tedaj, ako prevladuje v njej v veliki meri apno. Ne gre toliko za to, kdaj se zalivajo rastline, paziti pa moramo, da jih ne zalivamo, ko so lonci še preveč razgreti od solnca. Poleti se priporočajo za zalivanje večerne ure, ker voda tedaj tako hitro ne izhlapi. Na večkrat ponavljajoče še vprašanje, kolikokrat treba zaliti rastline, se ne da točno, jasno in določno odgovoriti. Rastline naj se zalijejo, kadar so suhe. Vsak dan naj se sicer pregledajo, če so se osušile, toda s tem še ni rečeno, da se morajo vsak dan tudi zaliti. Mlade rastline, ki nimajo še mnogo korenin, rabijo ne glede na velikost lonca manj vode od starejših, ki so se jim korenine že razvile in razmnožile. Rolnim rastlinam treba pa vodo odvzeti. Pri takih naj se uporaba vode omeji na najmanjšo količino. Kdor zalije bolno cvetlico, preden je suha, jo izroči poginu. Vsak pazljivi negovalec cvetlic ve že iz izkustva, kateri izmed njegovih ljubljenčkov so posebno žejni. Kot nekako navodilo naj končno služi dejstvo, da zamorejo rastline z debelimi, mesnatimi koreninami laže prenašati sušo kakor pa rastline, ki imajo drobne, nežne in fine korenine. Vsaki rastlini se lahko, ko se je osušila. zaliva toliko časa, dokler ne priteče voda spodaj skozi lukniico lonca. Zelo previdno pa moramo zalivati cvetlice v posodah, ki nimajo zadostneoa izhoda, oziroma ki sploh nimajo izhoda za od- tok vode, kakor bršljan v lesenih ali ko-vinastih zabojih. Nikdar jim ne smemo dati toliko vode, da bi se ta ustavljala na dnu zaboja. Zgodi se, da venejo cvetlice, ne da bi se bile pusušile. Take rastline so se bile pokvarile prav radi prevelike moče; zemlja postane kisla in je nesposobna za prehranitev rastline. V tem slučaju pomaga edino le takojšnja.presaditev in odstranitev pokvarjenih korenin. Tudi škropljenje je izvrstno sredstvo, ki naj bi se tudi pozimi ne opuščalo v sobah, v katerih se mnogo kuri. Da se s tem izboljša zrak za stanovalce, je že znana stvar. Potreba presaditve je prav tako različna kakor potreba vode. V splošnem se rastline le preveč presajajo in to navadno ob nepravem času. Ako presadimo rastline v oktobru, pomenja to navadno zanje pogin. V najugodnejšem slučaju . se ohranijo take rastline do spomladi. Presaditi treba namreč rastlino, dokler raste ali malo prej, preden pričenja zopet rasti, torej v spomladi. Najboljši čas za presaditev sta meseca april in maj, a nekatere sobne rastline kakor stare gomoljaste in čebulaste rastline, ki so odmrle, se morajo že v februarju in marcu, lilije, ki so prezimile v kleti, celo v decembru presaditi.. Poleti do septembra meseca se smejo samo mlade rastline položiti v drug lonec, da se posoeši njihova rast. Dobro jih ie dvakrat, tudi trikrat presaditi. Največja napaka je pa ta, da jemljemo prevelike lonce, ker menimo da nudimo s tem rastlini veliko količino hrane. Novi lonci nai bodo prav tako veliki.M/^kršnj 5o oni, iz. katerih presajamo rastline. Endivija. Endivijo lahko sejemo za poletno, jesensko in zimsko uporabo. Vendar jo sejemo navadno samo za zimsko uporabo, ker poleti nam ne primanjkuje druge z.elenjadi. Endivijo za zimsko uporabo sejemo od polovice junija do začetka avgusta. Sejati jo je treba redko. Tri tedne po setvi je endivija navadno zrela za presad. Sadimo jo 30 do 40 cm vsaksebi. Razsajeno endivijo po potrebi večkrat oplejemo in zalijemo. Ko je endivija razvila dovolj listja in napravila srcu podobno glavico, jo ob lepem in suhem vremenu povežemo. Če to storimo ob vlažnem vremenu, začne preve- zana endivija gnili. Povezani endiviji začne srce rumeneti in ob lepem vremenu je v treh tednih godna za uporabo ali pa za shranjenje v klet. Če je pa vreme hladno, porumeni endivija šele v 5—6 tednih. Ko nastopijo v jeseni prvi mrazovi, jo porijemo s kepo zemlje vred in io zasadimo v suhi kleti v pesek. Ker endivija v kleteh rada gnije, jo moramo pregledati in gnilo odbrati. ZAKONI IN ODLOKI. Pobijanje mušje nadlege. Uradni list «Gazzetta Ufficiale» od 21. maja t. 1. št. 118. je objavil odlok načelnika vlade od 20. maja 1928, ki vsebuje obvezna navodila za udejstvitev zakona od 23. marca 1928. št. 528. t. j. stroge predpise za boj proti mušji nadlegi. Prvi del predpisov se nanaša na nabiranje odpadkov v zaprtih stanovanjih. Odpadki zasebnih gospodinjstev, gosti-len, trgovin itd. se morajo hraniti, dokler se ne odpeljejo, v zaprtih posodah in se ne smejo nikdar, niti za najkrajši čas ne, Vreči na javne poti ah na javna ali zasebna zemljišča. Na dvoriščih med hiša-' fni, na vseh poteh, tudi na zasebnih, ne smejo ležati nikaki odpadki, sploh stvari, ki gnijejo, na kar morajo posebno paziti lastniki in upravitelji hiš. Uradni občinski predstojniki morajo v dveh mesecih izdati za svoje občine predpise, kako treba hraniti odpadke, dokler se ne poberejo in odstranijo. Občine morajo skrbeti, da se vrši vsakodnevno pobiranje, odprava odpadkov in njihovo odlaganje tako, da ne postanejo zaplodišča za ffiuhe. Odpadki se smejo odlagati, da se uPorabijo za gnoj, najmanj 500 m od skupnega prebivališča. Drugi del predpisov se bavi z bojem 7-oper mušjo nadlego v hlevih, v trgovinah z jestvinami, po tovarnah itd. Hlevi morajo biti snažni in se morajo do 21. junija t. 1. po navodilih sanitetnega urada opremiti na zunanjih odprtinah z zaščitnimi napravami. Gnoj se mora vsak dan, in sicer ob urah, ki jih določi občina, in na prepisan način, odpraviti ven iz skupnega prebivališča. Kdor hoče gojiti živo perutnino ali druge manjše živali v trgovske ali obrtne namene blizu stanovališč, mora imeti za to dovoljenje podeštata, ki ga izda le tedaj, če se je prepričal, da se dotični hlevi ujemajo s predpisi o boju zoper muhe. Kdor redi sedaj v svojem stanovanju ali v bližini kokoši, race, kunce v trgovske in obrtne namene, mora imeti do. 21. junija t. 1. dovoljenje občine, da sme te živali še nadalje rediti. Kdor hoče pri sejmih ali pri kaki drugi prireditvi mimogrede postaviti hlev, mora to naznaniti sedem dni prej podeštatu in se mora točno ravnati po predpisih, ki jih je ta izdal za pobijanje mušje nadlege. Javni obrati, kakor: restavracije, krčme, vinarnice, kavarne, gostilne itd. morajo izpolnjevati poleg splošnih higi-jeničnih predpisov še sledeče, ki služijo pobivanju muh: 1) Prostori, v katerih se pripravljajo in hranijo jedila in pijače (kuhinje, shrambe), morajo biti opremljeni z obrambnimi napravami, ki jih je predpisala občina, na oknih; jedila in pijače, ki so postavljene na ogled, morajo biti zavarovane zoper muhe. 2) Krožniki in sploh vsa namizna posoda se morajo hranili na takem mestu, kamor nimajo dostopa muhe. 3) Vsi prostori morajo biti čedni, vsi odpadki se morajo hraniti do odprave v zaprtih posodah, a tudi uporabljeno perilo se mora hraniti zaprto. Vsi javni gostilniški obrati se morajo do 21. junija prilagoditi tem predpisom. Trgovine z jestvinami, toliko trgovine na debelo kolikor trgovine na drobno, morajo skrbeti in sicer do 21. t. m., da bodo za prodajo namenjene mesnine, kruh, testenine, slaščice, sadje, marmelada, zelenjava in sploh vse jestvine, ki se zauživajo sirove ali neoprane, zavarovane z žičnimi mrežicami, s steklenimi pokrivali, s kopreno, z mušjimi lovilci, visečimi s stropa in pa postavljenimi na mizi, zoper onesnaženje po muhah. Občine bodo izdale še odredbe o posebnih obranilih. Omenjena živila ne smejo biti izpostavljena na prostem pred trgovinami. Vsi prostori, ki služijo za trgovino, morajo biti zelo snažni in ne smejo se nahajati v njih nobeni odpadki. Kdor krošnjar! s sadjem, slaščicami, sirom, zelenjavo, sploh s takimi jestvinami, ki se uživajo nekuhane in neoprane, kakor tudi oni, ki prodajajo take jestvine na javnih trgih ali v kioskih, si morajo poskrbeti do 21. junija t. 1. vsa o-brambna sredstva zoper muhe, ki jih zahteva občina, kakor trgovci, ki prodajajo živila v zaprtih prostorih. Prostori, v katerih hranijo krošnjarji in trgovci rta odprtem svoja živila, v katerih jih izbirajo in spravljajo, morajo biti čedni in brez vsakih odpadkov. Podjetja za izdelovanje in obdelovanje živil morajo.vse prostore, v katerih hranijo sirovine ali pa že izgotovljeni izdelek, kakor tudi vse delavnice zavarovati tako, da ne morejo priti muhe vanje skozi okna, morejo pa tudi hraniti odpadke, ki se vsak dan ne spravijo v stran, popolnoma zaprte, da ne morejo muhe do njih. Vse te priprave morajo biti dovršene do 21. t. m. Zadnji del prej imenovanega odloka se bavi s pobijanjem mušje nadlege po ubožnicah, bolnišnicah, zasebnih zdraviliščih in sploh vkupnostih kakor zavodih, samostanih. Kuhinje, shrambe in sploh vsi prostori, kjer se pripravljajo jedi ali zdravila, se morajo ščititi, da jih muhe ne onesnažijo. Prav tako morajo biti jedila, pijače in zdravila, ki so namenjena bolnikom, na takem mestu, da ne morejo muhe do njih. Stranišča, odlagalnice za odpadke, kakor tudi bolniške sobe za, nalezljive bolezni se morajo zapirati z mehaničnimi sredstvi zoper muhe. Po-bližnje predpise bo izdal prefekt po za-slišbi pokrajinskega zdravnika. Kdor bi se ne ravnal po teh predpisih, ga zadene občutna kazen. Zato pa opozarjamo že sedaj naše ljudi, naj se strogo ravnajo po predpisih, ker je to v njihovem lastnem interesu, ne toliko, da se ubranijo globam, marveč da se obvarujejo raznih bolezni in neprilik, ki so v zvezi z mušjo nadlego. GOSPODARSKI KOLEDAR. Junij. Poljedelstvo: Letos so se mnoge setve izvršile z veliko silo. Kdor je oko-pavinam premalo gnojil s hlevskim gnojem, jim lahko pomaga o priliki okopavanja in osipanja s čilskim solitrom. Pro- ti koncu junija se navadno prične žeti ječmen. Za ječmenom lahko poseješ ajdo ali repo. Ob stalno lepem in toplem vremenu bo tudi zgodnji krompir dora-^ stel toliko, da ga boš lahko zadnje dni junija izkopaval. Za zgodnjim krompirjem se lahko seje činkvantin, repa, ajda ali pa se posadijo krmska pesa in vrzote. Tudi turšica, namenjena za zeleno krmo, se lahko seje po zgodnjem krompirju. Da se obvaruje pozni krompir pred boleznimi na listju, je dobro, da ga poškro-i .piš z raztopino modre galice in apna, kakoršna se rabi za trte. Z vsemi njivskimi deli se je treba čimbolj požuriti in dokončati, da ostane čimveč časa za košnjo. Živinoreja: Glede zelenega krmljenja goveje živine velja isto, kar za maj. Pri krmljenju mlečnih krav je treba posebno paziti, da dobivajo zeleno krmo enakomerno in redno. — Teleta, ki so se skotila po zimi in spomladi, krmiš najbolje, ako jim pokladaš dobro seno in močna krmila (ovsen zdrob, orehove tropine). Puščaj jih pridno v tekališče blizu hleva. — Junij spada med vroče po-' letne mesece. Skrbi za hlad v hlevu in varuj živali pred nadležnimi muhami. Živino pasi le proti večeru in v zgodnjih jutranjih urah. Po hrbtni koži goveje živine, ki hodi redno na pašo, opazujemo spomladi in poleti polno izbočenih mest. V teh izbočenih mestih hrbtne kože so ogrci govejega zolja ali obada, kateri zelo nadlegujejo v svojem razvoju in Pozneje kot obadi uboge živali. Ogrce ie treba radi tega. odstraniti izpod kože z iztiskovanjem, —'Prašiči morajo imeti v vročem poletnem času senčno tekališče, kjer se po možnosti lahko tudi kop-'jejo v hladni vodi. Ne sme manikoti prašičem tudi dobra pitna voda v koritu, da si lahko gasijo žejo vsak čas. Pazimo strogo na snažnost posode /a krmo in na snažnost korita, pa tudi na vsestransko snago v svinjaku, da obvarujemo prašiče Pred kožnimi boleznimi. Čebelarstvo: Kasni roji so malo vredni in čebelar najbolje stori, da jih Prepreči. Ko se čebele pripravljajo na rojenje, bodi vedno z enim očesom v čebelnjaku, da ti roj ne ubeži' Pi vci niso tako nevarni, ali družci, ki imajo mlado matico, kaj radi odjadrajo. Roje, ki so se usedli nizko, lahko otreseš naravnost v Panj, roje v višini pa v zabojček. Zelo priporočljivo je namazati panj ali zabojček s srčnim zeljem (melisa). Duh tega zelišča čebelam ugaja; roj kaj rad zleze v posodo, ki diši po tem zelišču. Ko je večina čebel v zabojčku ali panju, pusti ga nekaj časa na mestu, kjer si roj ujel. Pustiti zabojček na tem mestu do večera, ni priporočljivo, ker je prekladanje čebel v panj šele zvečer težje. Tedaj jih prekladanje razburi in rade pikajo, dočim so takoj po rojenju še vse v ognju rojn^ga nagona in ne pikajo. Aka pričakuješ roj, ne drži križem rok, ampak pripravi panj za nje. Nikakor ne stavi vseh okvirjev v panj, ker čebele bi potem delale na vseh okvirjih, ali izdelale ne bi nobenega popolno. Vinogradništvo: Sedaj je v vino- gradu polno dela. Najvažnejši opravili sta škropljenje in žveplanje. Obe sta ne-obhodno potrebni. Izvršili ju moramo v vsakem času ne glede na to, če je morda trta v cvetu. Če opazite grozdne molje v zarodu, pridajte brozgi za škropljenju tudi svinčeni arzenijat. V juniju je potrebno tudi povezati mladje, da ga veter ne polomi. Za vezanje je rabiti ličje. Ob priliki povezovanja omandamo tudi nerodovitne poganjke. Obilo vlage v letošnji pomladi je gotovo pospešilo raščo plevela po vinogradih, zato ga .bo Ireba opleti. Radi vlage bo letos mnogo trt, zlasti v ilovnatih tleh, trpelo na bledici. Druga dela v vinogradu so: zeleno cepljenje, pobiranje majskega hrošča in zatiranje trtjonov. Kletarstvo: Kdor še ni pretočil v drugič svojega vina, naj sedaj to stori, ker je zadnji čas za to. V lem mesecu postane v kleteh toplo in vina se bodo rada začela kvariti. Da to preprečiš, stori vse, kar preprečuje bolezen vina. Klet torej drži dobro zaprto, snažno in zažgi poleti večkrat malo žvepla v njej. Sodi naj bodo vedno polni in zato zalivaj vsak teden. Za zalivanje rabi le dobro, čisto in zdravo vino. Tudi na prazne sode ne pozabi, ter zadimi jih pogosto. V to svr-ho rabi le trakce ali pa kolačke na azbestu. Sadjarsivo: Ko obiraš črešnje, ne hodi na drevo z okovanimi čevlji, ker fo zelo škodi drevju. — Na mladih črešnjah in zlasti pa na breskvah je videti mnogo listnih uši in mravelj. Proti tej golazni je najbolj učinkovito škropljenje s kvasijo. Kvasija so lesene trske od nekega drevesa v Avstraliji. Teh trsk je potrebno 5 kg na 100 1 vode. Tekočino napraviš tako-le: Vzemi 20 1 vode in deni v to vodo močiti 5 kg trsk in jih pusti v nji dva dni. Končno odlij tekočino od trsk, dodaj še 80 1 mrzle čiste vode. S to tekočino potem poškropi drevesa, da bo teklo od njiL — Na črešnjah in na drugih sadnih drevesih je opažati razne gosenice, ki žro listje in molje, ki kvarijo sad m ga napravijo črvivega. Proti tej golazni škropi s i/o odstotno raztopino svinčenega arzenala v vodi. Vrtnarstvo: Ko postanejo proste one lehe, na katerih si pridelal zgodnjo ze-lenjad, jih obsadi z zeleno, čebulo, poletno endivijo, fižolom, repo, vrzotami, zeljem, poznimi paradižniki in jesenskim karfijolom. Še vedno se lahko sejejo vr~ zote, navadni redič, rdeči redič, zimski karfijol, pozni brokol, jesenska in zimska endivija, zimska redkev. V slučaju suše zalivaj zelenjavo ob solnčnem zatonu rajši bolj poredkoma, toda takrat izdatno in dobro. Za seme pusti solato, ki ima največjo in najbolj trdo glavo. Vsako za seme odbrano solato zaznamuj s koli-čem. Privezuj kumare in paradižnike in poškropi jih nekoliko z raztopino modre galice in apna proti smodu. Če je vrt dober, ti ne bo manjkalo zelenjave. Travništvo: V juniju se kosijo pred vsem vsi oni travniki, ki nam dajejo drugo in tretjo košnjo. Da dobimo dobro seno, je treba, da travnike pravočasno kosimo in da imamo ugodno vreme za sušenje. Slabo posušeno seno je treba spravljati previdno, da se ne ugreje in vname. Tudi po dežju premočenemu senu preti nevarnost, da začne plesnih. Takšno seno je umestno potrositi s soljo (na 100 kg sena — y4 kg soli). Takoj po košnji se lahko poliva po travnikih gnojnica. Tudi umetna gnojila se lahko trosijo po ravno pokošenih travnikih. Dobro gnojen travnik poplača v obilni meri stroške. Cvetličarstvo: Še je čas za presajanje raznih cvetlic, kakor: astre, levkoje, balsamine, cinije itd. Mlade in krhke poganjke dalij privezujmo h kolom, da nam jih ne polomi veter. - Sejmo za jesensko cvetje še resedo. Pri vrtnicah odstranjujmo poganjke na deblu in koreninah. Vrtnice vzpenjalke so pognale dolge in krhke mladike. Privežimo jih, da se nam ne polomijo. Take mladike nam dajo prihodnje leto največ in najlepšega cvetja. — Če napada vrtnice rožna plesen, iih poprašimo ob lepem vremenu z žveplenim prahom. — Odcvetelo lepotično grmičevje obrežemo, da bo prihodnje leto mnogo cvetja. — Sobne rastline postavimo na prosto in jih redno zalivajmo. — Posebno oleandri ljubijo mnogo vlage in solnca. — Palme naj se postavijo v bolj senčnat kraj, varujte jih prevročega opoldanskega solnca. Svilogojstvo: O lem predmetu smo prinesli v zadnji številki dovolj obširna navodila. Poudarjamo naj le še, da je treba murve lepo osmukati in očediti. Po osmukanju pa jim ne bo škodilo, ako iih okopljemo in pognojimo, v zavesti, da jih moramo ohraniti krepke in močne za prihodnjo rejo. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Št. 51. — G. N. v Z. nam piše: Na nih sliv. Ta drevesa vsako leto prav lepo vrtu imam nekaj dreves od debeloplod- in obilno odcvetejo in tudi zarod se po- kaže. Komaj pa dosežejo plodovi debelost graha, se zaredi črv v njih in odpadejo. To se vsako leto ponavlja in me redno oškoduje za ves pridelek. Kaj naj storim proti tem črvom? Odgovor: Ti črvi so ličinke od neke muhi podobne osice, ki polaga svoja jajčka v plodove. Za letos storite lahko proti tej golazni samo to-le: Otresite vse napadene plodove ter jih poberite in uničite. Pobirajte tudi vse ostale plodove, ki so počepali raz drevo. V teh plodovin se nahaja namreč ličinka, ki potem izleze iz ploda ter se zabubi v zemlji pod dre-i vesom, kjer prezimi. Pozno v jeseni okopajte zemljo pod drevjem, da zemlja premrje ter da poginejo ličinke. Drugo spomlad ne opustite škropljenja sliv in češpelj z enoodstotno raztopino svinčenega arzenata v vodi. To škropljenje izvršite tik pred in tik za cvetenjem sliv in češpelj. To sredstvo bo gotovo pomagalo. Št. 52. — Neimenovani iz črnovrške občine vpraša: Ali je dopuščeno, da se i dela razdor med mlekarnami in sicer na ia način, da se mala .skupina posestnikov toči od mlekarne ter si postavi lasten posnemalnik? Odgovor: lega ne more nikdo prepovedati, čeprav je tak razdor za zadrugo škodljiv. št. 53. — Isti povprašuje: Katero zdravilo je najboljše za garje prašičev ? Odgovor: Kupite v lekarni Wilkinso-novo mazilo (Ung. Wilkinsoni) in namažite prašiče močno s tem mazilom po onih delih, kjer so živali najbolj napadene. Po ozdravitvi razkužite hlev z raztopino yt litra kreoline v 12 litrih vode. ludi samo pranje prašičev v tej tekočini Pomaga. — Glede ostalih vprašanj bomo šele poizvedeli na pristojnih mestih :n Vam bomo potem odgovorili. Nekatera vprašanja so pa taka, da ne spadajo v noše področje. Št. 54. — P. Č. v Gorici bi rad napravil vinograd in zato bi rad dobil a- mortizacijsko posojilo z ugodnimi obresti. Ne ve pa, kam naj se obrne. Odgovor: Obrnite se na Istituto fe-derale per il credito agrario ali izgleda je zelo malo, da dobjte v to sviho denar. Št. 55. — V. K. Dol : Na mojih breskvah so se prikazale črne in zelene uši. Poškropil sem breskve s sledečo tekočino. Skuhal sem dva kg trsk od Ouas-sije in pridal sem 2y2 kg modre galice in s to tekočino sem poškropil breskve. Ali sem prav naredil, ali ne? Odgovor: Breskve so za modro galico občutljive in gotovo so vaše breskve po poškropljenju z imenovano tekočino zgubile vse liste. Modra galica proti listnim ušem splošno ne pomaga. Poškropite vse one breskve, ki imajo zelene uši s 4 odstotnim izvlečkom iz trsk, one, ki imajo zelene uši, pa z 1 kg zelenega mila in ravno toliko tobačnega izvlečka na 100 litrov vode. Proti mravljam opremite breskve z lepilnim pasom »Tree Tangle-foot«, ki ga dobite pri tvrdki »Vinoagra-ria« v Gorici. Št. 56. — Isti vprašuje: Ali je dobro prašiti trte z žveplom, ki vsebuje galico?" Odgovor: Da. Št. 57. — Isti povprašuje: Imam kravo, ki ima pod kožo precej debele črve. Ti črvi pridejo ven, če se koža stisne. Kaj je to? Odgovor: Ti črvi so ličinke neke muhe, ki polaga v poletnem času svoja jajčka v živalsko kožo. Ta muha se imenuje v znanstvu Oestrus bovis. Ličinke prezimijo pod kožo in šele spomladi pridejo same iz kože ter se potem zabubijo. Najlažja pomoč je iztisnjevati jih s prsti. Škodljivci so le, če jih je veliko. Št. 58. — J. A. iz Proseka vpraša: Kako bi uničil črve, ki glodajo les v sredini vej od kostanjev? Odgovor: Ne pomaga drugega, kakor poiskati luknje na vejah in dregati z žico vanje, da pridete do črva ter ga umorite. GOSPODARSKI DROBIŽ. Odredba tržaškega prefekta glede hlevov. Uradni list julijskih prefektur »Os~ servatore Triestino« od 28. aprila je objavil odredbo tržaškega prefekta, katera vsebuje predpise glede gnojišč pri hlevih. Odredba zadeva torej predvsem kmetpvalce po deželi, katere radi lega opozarjamo nanjo. Predpisi, ki jih je izdal prefekt na podlagi obstoječih zako-jiov in v skladu z mnenjem potovalne kmetijske šole v Trstu, določajo naslednje: 1. V treh letih, računajoč od 28. aprila 1928., torej do 29. aprila 1. 1931 , bodo morali vsi podeželski hlevi za govejo živino in za konje, v katerih je prostora za več nego dvoje odraslih živali, biti opremljeni z. gnojno jamo, zidano ali iz cementa, z nepropustnim dnom in z grezitico za odtekanje vode. 2. V občinah Tržič, Ronchi, Staran-z.ano, S. Canzian d’Isonzo, Turiaco, San Pier dTsonzo in Fogliano bo moralo meriti dno vsaj 3 m2 za vsako odraslo žival, ki se navadno drži v hlevu. Jama za od-Tekanje vode pa bo morala držati vsaj 7 hekfov za vsako odraslo žival ali 5 hek-tov, če je gnojišče z greznico. 3. V drugih občinah tržaške pokrajine, kjer se živina daljšo dobo v letu pase, meri površina dna lahko le 2 kvadr. metra za vsako veliko žival, medtem ko velja glede prostornine jame ali greznice za vodo isto kot za zgoraj pod 2) omenjene občine. 4. Ako so gnojnice pokrite, je prostornina jam ali greznic lahko za polovico manjša. 5. Vsi gospodarji morajo spravljati gnoj na gnojišče in skrbeti, da je jama za odtekanje vode vedno v popolnem stanju. 6. Kcjor ne zgradi predpisanega gnojišča do 29. aprila 1. 1931., se bo kazno- val z globo od 200 do 500 lir; a kdor ne bo spravljal gnoja na gnojišče in ne bo skrbel, da bo jama za odtekanje vode vedno v redu, se bo koznoval z globo 50 lir za vsako glavo živine, ki se nahaja v njegovem hlevu. Praktičen In zelo uspešen način za pokončevanje špargljeve muhe. Že lansko leto smo pisali v tem listu, koliko škode prizadene zlasti na mladih špargljevih nasadih špargljeva muha. Ta muha leta namreč y mesecih maju in juniju okoli špargljevih nasadov in "polaga svoja jajčka v špargljeve mladike, čim iste pokukajo iz zemlje. Iz teh jajčk se izvalijo ličinke, ki vrtajo luknjo v šparglje-vo mladiko. Napadena in izvrtana mladika raste slabo in se začne kriviti. Lansko leto smo priporočali škropljenje s svinčenim arzenatom, letos pa priporočamo sledeči način, ki se je zelo dobro obnesel: iz olupljenih lesenih mladik napravljene palčice je namazati z lepivom »Tree Tanglefoot«, kakor ga rabimo za napravo pasov na debla sadnih dreves. Te palčice zasadimo v nasad, in muhe ki mislijo, da so te palčice mladike od špar-gljev, zletijo nanje in se tako ulovijo na lepivu. Kako preženemo kokoši „klokotanje<( ? V dosego tega namena postopajo nekateri s ubogimi kločami zelo nečloveško. Eni potapljajo ubogo žival do grla v hladno vodo, da večkrat žival, ki je takrat občutljiva, oboli. Drugi zopet denejo kločo v vrečo in jo obesijo v nji na zid in zopet tretji jo privežejo za nogo h kolu. Najboljši in najbolj človeški izmed vseh načinov pa je sledeči: Vzemi zaboj in napravi mu pokrov in dno iz redke žice. V ta zaboj spravi kločo in postavi zaboi na štiri noge približno en meter visoko od tal. Kloči, ki bo sedela na mreži, bo pihalo v prša in pod noge in kokoš bo kmalu izgubila veselje do klokotanja in ležanja. Dobro je tudi kokoš zapreti v kako ograjo s petelinom vred. Navzočnost in kavalirstvo petelina, ki bo silil v njo, bosta kmalu povzročila, da bo kokoš pozabila na svojo namero valjenja ^ in ležanja na jajcih. Kako napravimo iz mleka „Yoghurt“ ? Nekaterim čitateljem bo znano, kaj je to »Voghurt«. Tistim pa, ki ne vedo nič o njem, bo zadostovalo, da zvejo sledeče o njem: »Voghurt« je posebne vrste kislo mleko, ki ga pripravljajo na Bolgarskem. Radi dejstva, da je uživanje takega nileka zdravju zelo koristno, so začeli izdelovati »Voghurt« po vsej Evropi in tudi drugod po svetu. V to svrho se razpošiljajo od raznih umetnih vzgajališč tudi izbrane glivice, ki potem mleko skisajo in napravijo iz njega »Voghurt«. Nabava ieh glivic, ki je združena s precejšnjimi stroški, pa ni neobhodno potrebna, am-Pak se lahko napravi »Voghurt« tudi brez njih in sicer na sledeči način: eden ali dva litra presnega kravjega ali tudi kozjega mleka denemo k ognju, da zavre. Ko je zavrelo, ga odstavimo in naglo ohladimo. Ko je mleko hladno, zlijemo vanj eno skodelico svežega kislega mle-Ka. Ko smo to storili, premešamo mleko 'n ga pustimo na hladnem mestu. V dvanajstih urah je »Voghurt« gotov in užiten. Za drugi dan pustimo Skodelico tega skisanega mleka za »kvas« in napravo drugega. Ta kvas moramo hraniti v zelo čisti >n pokriti posodi in sicer na hladnem mestu. Naprava »Voghurta« je torej zelo lahka in se zelo izplača, ker »Voghurt« le izborna zdravilna pijača za šibke, je-nčne in na želodcu bolne ljudi. Ker je pa zelo okusna, naj se je ne ogibajo tudi zdravi ljudje. Nekateri zdravniki pripisujejo visoko starost, ki jo dosežejo ljudje na Bolgarskem, baš uživanju »Voghurta«. Med kot živilo in zdiavilo. Ta znani sladki, lepljivi sok, ki je sladil že v najstarejšem veku uborno kosilce revežev, nadomešča še dandanes v mnogih deželah maslo in sladkor in ljudje se počutijo dobro po zauživanju meda. V resnici je dober, neponarejen med radi cukrnatosti dragoceno živilo. Nasprotniki sicer trde, da zaslini oziroma okisa želodec. To pa nikakor ni nobeno pravilo, pač pa spodbuja njegova količina sladkorja izločevanje želodčnih sokov. Ko se izpremeni v mlečno in masleno kislino, pospeši prebavo beljako-vinastih, železo in apno vsebujočih živil. Dobrodelni vpliv medu se opaža najbolj pri otrokih. Daljše zdravljenje učini naravnost čudeže. Zobje dobe več apna, postanejo trši in upornejši. Nečista, večkrat slaba kri se izčisti in izboljša. Tek narašča. Celo otrpli živci se okrepe: na kratko povedano, veselje do življenja in njegova krepost se vračata. Med pa ima tudi naravne zdravilne snovi. Pri pljučnih katarjih, pri naduhi, pri vratni vnetici, kot odvajilo. zoper sečna, mehurna obolenja in obistne kamene je dober pomočnik. Francoski srebrnobarvni orjaški kunec. Ta pasma kuncev se je v zadnjih časih v celi Evropi zelo razširila. Temu se ni čuditi, ker ta pasma kuncev se odlikuje po sledečih dobrih lastnostih: Kunci te pasme niso izbirčni in tako tudi niso podvrženi toliko raznim boleznim kakor druge plemenite pasme. Plodijo se zelo naglo in njih koža je mnogo dražja kakor koža od navadnih kuncev, ker je go- stodlakasta in se da uporabiti za razne imitacije kož. Odrasel kunec doseže navadno težo od 4—^ kg in tudi več. Mladi zajčki so do 5. in šestega meseca starosti črni in postanejo šele pozneje srebrno-sivi. Kunci te pasme ne zahtevajo po- sebne nege, le vlage ne prenašajo. Zato jih moramo držati v suhih hlevih in dajati jim moramo tudi bolj suho krmo. (Plemenski kunci te pasme se dobijo pri grofici Thurn v Gorici, Via Oberdan). Kako hraniti jajca ? jajca imajo lastnost, da se navza-mejo duha predmetov, kj se nahajajo v njihovi bližini, posebno česna in petroleja. Raditega hrani jajca vedno v čistih posodah in ne v bHižinj neugojdno dišečih predmetov. Če hočeš ohraniti jajca dolgo časa, tud} cdlto) leto sveža, deni jih v ICodslono raztopimo prekuhane olhla-jene vode in tekočeoa slekla, (Wasser-glas, dtabj se v lekarnah im drogerijah). Jajca dobro omij ter j h zloži v ‘lončeno posodo tako, da ima spodnja vrsta šita-sii konec navzgor, drugia navzdol, tretja zopet navzgor itd. Ko slo tako zložena, jih zalit z vodo, v kateri je na vsakih pet litrov vode pot kg tekdčega stekla, ter jih spravi na nepremrzel proslor, najbolje v klet. Ako raztoplina, ki se strdi kakor hladetina (žovca), izhlapi, prittj sveže razfooline. Kadar hočeš jajca kuhat} cela, naredi jim pred kuhanjem z iglo par luknjic, da more razgreti zrak uhajati, lajca se dobro ohranijo tudi v ugašenem apnu. DROBTINICE. Jako dobro domače sredstvo proti opeklinam. Zmešaj enak de! gostega apnenega beteža z enakimi delom navadnega olja. S to mešanico potem dobro namažii rano in bolečine bodo p/dnehalle. Mesto olja vzameš lahko z. enakim haskom tudi jajčji rumenjak. JAJCA. ZA. VAEENJE najboljših kokoši-jajčaric „Leghorn“ iz državnega zavoda v Rovigu oddaja po Ij. 3-— komad s • • ■ •' ■' • ■1 •1 • ‘ ’ ■'' ■ ’ ■ • ■"... ; j Kdor še ni plačal naročnine, ] naj to stori cim prej I Odlik. tisk. podjetje L. Lukežič, Gorica. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Ravnatelj V. Dominko.