2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 25. julija 2013  Leto XXIII, št. 30 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 25. julija 2013 Porabje, 25. julija 2013 PORABSKI SLOVENSKI PENZIONISTI NA GORENJSKOM STR. 3 SKLEPALI IN NABRUSILI SMO KOSE STR. 4-5 Medijski tabor v Monoštru Letos poleti je monoštrska televizija v okviru projekta Mura-Raba TV II zopet, sedaj že tretjič, organizirala medijski tabor za srednješolce iz Porabja in Prekmurja. Tabora, ki je potekal med 8. in 12. julijem, so se udeležili trije fantje iz Porabja in ena dijakinja iz Prekmurja (dva dijaka sta namreč v zad-njem trenutku odpovedala udeležbo). Malo smo bili zaskrbljeni, kaj bo z našo edino udeleženko Heleno, ampak se je izkazalo, da je bila skrb nepotrebna, saj so se dijaki že prvi dan zelo lepo ujeli. Program se je v ponedeljek dopoldne začel s spoznavanjem in predstavitvijo prostorov ter opreme televizije Monošter. Po kosilu smo se odpravili na veslanje po reki Rabi, na približno 10 km dolgem odseku med Monoštrom in Csörötnekom (Čretnikom). Pri tem nam je pomagal direktor partnerske televizije Simon Balažic, ki že deset let vodi spuste po reki Muri in je pripeljal svoj čoln. Vreme je bilo lepo, Raba pa mirna, tako smo vsi uživali v veslanju. Med spustom smo ves čas snemali z nepremočljivo kamero in smo o tem pripravili tudi videospot. Drugi dan medijskega tabora se je začel z obiskom studia, kjer smo posneli nekaj veznih tekstov in naložili posnetke prejšnjega dne. Udeleženci so se tudi preizkusili pred in za kamero. Popoldne smo kolesarili v bližnjo vas Farkašovci, kjer smo obiskali kmetijo, kjer smo si ogledali živali in smo tudi pomagali pri hranjenju le-teh. Tu smo tudi snemali in pripravljali reportaže. V sredo dopoldne smo zopet delali v studiu, udeleženci so montirali prispevke. Popoldne so se lahko preizkusili v vožnji z gokardi na dirkališču v Rönöku, nato smo se šli še kopat v monoštrsko kopališče, tako smo zopet preživeli prijeten dan. V četrtek, na dan ki smo ga vsi nestrpno pričakovali zaradi izleta na Blatno jezero, na žalost ni šlo vse ravno po načrtih. Prebudili smo se namreč v oblačno in hladno jutro, takšen pa je bil tudi preostanek dneva, zato se nismo mogli kopati. A to nam ni pokvarilo razpoloženja, saj smo si najprej ogledali lovski muzej in konstrukcije vlakcev, potem pa smo se odpravili na sprehod v mesto. Na klopcah ob jezeru smo opazovali labode in se pogovarjali, nato pa smo posneli kratek filmček o letošnjem taboru. Kljub slabemu vremenu je bil dan zabaven, prav tako kot cel teden, ki smo ga preživeli skupaj. Zato smo v petek tako sodelavci in udeleženci obžalovali, da je teden v taboru tako hitro minil, saj bomo zelo pogrešali to čudovito ekipo. Dopoldne smo še dokončali montiranje, letos so udeleženci naredili zgodbo o medijskem taboru. Prispevek o našem delu in vseh naših doživetjih si boste lahko ogledali 30. julija v oddaji Vpogled na monoštrski televiziji. Tabor smo zaključili pri jezeru Hársas v Máriaújfaluju, kjer smo posneli še zadnje intervjuje in podelili potrdila udeležencem, nato pa se težko poslovili drug od drugega ter z lepimi spomini vrnili domov. Nikoletta Vajda-Nagy Na izletu v Keszthelyu Udeleženca med delom Ples, muzika pa spejvanje v Sakalauvci »Petnajset lejt je dosta v žitki ednoga čleka, eške več pa v žitki edne kulturne skupine« - je začnila svoj guč županja Sakalauvec Valerija Rogan, gda je odprla veški den, na šterom so svetili visiki jubilej Foklorne skupine Zveze Slovencev Sakalovci tö. Županja se je domanjoj skupini zavalila za delo, trüd, probe pa nastope pa gratulejrala za tau, ka so porabsko kulturo nutpokazali nej samo doma, liki na tihinskom tö. Kulturni program tiste sobote, 13. junija, se je začno djenau z nastopom folklore, štero so s pomočjauv Zveze Slovencev znauvič ustanovili leta 1997. Stara folklora, kak jo v vesi zovejo, je začnila delati leta 1970, po več deset-lejtaj delovanja pa je enjala z delom. Pred šestnajsetimi lejtami so batrivni mladi prebidili folklorno tradicijo v Sakalauvci. »Gda smo začnili, so nazaj prišli tisti folkloristi, šteri so plesali v staroj skupini. Trgé ali štirge pari so prišli, tak ka so nauve plesce nutvčili uni tö, nej samo mentorica. Tak je nej bilau žmetno zač-niti« - se spomina Joži Illés, šteri je v vsej tej lejtaj pelo skupino. »Moji padaške so pravli, ka so se med plesom dobro čütili pa dobro volau meli. Edna problema je samo tau, ka je ves mala, pa – Baugi vala – mamo eške dvej skupini, fusbalere pa gasilce. Včási smo v nevoli, kak naj najdemo folkloriste.« Na odri so se sükale takšne članice tö, štere so včasik v skupino staupile, gda je začnila znauvič delati. »Zdaj že šestnajset lejt plešem. Tistoga ipa smo se s padašami odlaučili, ka nutstaupimo, pa mi je nej žau, vejpa rada plešem. S tauv skupinov sem doživela dosta lejpi momentov, dosta smo vküper te tö, gda ne plešemo. Tak smo kak edna veuka držina« - je pripovejdala plesalka Lilla Fasching. V slejdnji trej lejtaj folklorno skupino strokovno pela pa ji koreografije nutvči Dragica Kolarič iz prekmurski Böltinec, štera svojim plescom nutpokaže plese svoje krajine ranč tak. »Za gnešnji den smo se pripravili s 13 porabskimi plesi. Nekaj smo ji letos cüjdali, tak ka smo veseli, ka mamo telko domanji plesov. Tau je tak prav, vej morajo uni gordržati porabsko tradicijo. Ovak delamo eške fejst slične goričke pa naše ravenske plese tö« - je povödala mentorica pa eške cujdala: »Fanj bi pa bilau, če bi bila v Porabji skupina mladi od 14-17 lejt, šteri bi steli plesati. Tak bi leko več vüpanja meli, ka tradicija gorostane.« Gda so sakalauvski folkloristi končali svoj nastop na vaškom dnevi, so jim na odri vnaugi gratulejrali. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je predstavniki skupine prejkdau spomisko plaketo, za delo folklore pa sta se zavalili predsednica domanje slovenske samouprave Irena Fasching pa županja Valerija Rogan tö. Člani skupine so z malim darom pokazali poštüvanje do vodje Józsefa Illésa, zavalili pa so se mentorici Dragici Kolarič ranč tak. Na programi dale se je nutpokazala folklorna skupina z Beltinec, sedem parov pa dva goslara. »V našoj vesi má skupina več kak 70-lejtno tradicijo. Beltinci smo prvi bili, ka smo se začnili s folklornov dejavnostjov tak spravlati. Vsi okauli vesi s tem živemo: začne se v vrtci, dale je osnovna šaula pa eške veteranska sekcija. Tak se nam nej trbej bojati za mlade« - je povödala Dragica Kolarič, štera pela beltinsko folkloro tö. Tisti zadvečarak so leko gostje pa domanji vidli eške več nastopov. S Püconec je prišla banda Opa Bokan, v šteroj brat pa sestra Patrik pa Patricija na gombaste fude igrata tradicionalne slovenske pesmi, depa vidli smo moderne plese »Zumba« tö, štere so nutpokazale dekle v skupini Barbare Solymosi. Kulturni program se je končo s spejvanjom goričkoga Franca Gorze, od šteroga smo zvödali, ka se dela v Bari pod lipov pa kak dene gorička rauža. »Pri nas v vesi je šega, ka eden den dobijo ali športniki ali plesalci, ka leko večer napravijo bal, zadvečerka pa program« - je raztomačila županja Valerija Rogan. »Lani je vse bole športno bilau, meli smo tekmo pa športni bal. Zdaj pa so glavni plesci, ka smo njini lejpi jubilej lanjsko leto nej svetili. Zatok smo napravili slovenski plesni zadvečerak.« Sobotni den se je končo z balom, šteroga je organizerala domanja folklorna skupina. Dosta se je plesalo, najbole koražni so se veselili zrankoma do štrte vöre. Veški den se je dale pelo v nedelo. Zrankoma so držali sveto mešo, po šteroj so se zdajšnji voditeli vesi zavalili nekdešnjomi župani Tomaži Časari za večlejtno delo za Sakalauvce z ednim priznanjom. Malo kisnej so gorstaupile male dekle, štere so spejvale šlagere iz mlašeči filmov, risank Walta Disneya. Tü so domanji mlajši tö cujpomogli. Po dobrom obödi so držali kulturni program, na šterom se je oprvin nutpokazala skupina Enjoy z Varaša, štero vodi Jocó Küzmics. Plesci s Farkašovec pa so na oder pripelali plese iz Merike pa Španjolske. Spejvala je Szilvia Medgyes, gvüšno so pa vsi najbole čakali nastop legendarni madžarski pevcov Györgya Korde pa Klári Balázs. Na njini trifrtale vöre dugi muzični program je sploj dosta lüstva vküpprišlo, na priliko s Slovenske vesi, Gorenjoga pa Dolenjoga Sinika. Najmlajše je v Sakalauvci čakala iža za špilanje pa sploj veuki tobogan, s sladoledom pa jim je veuko veseldje napravila Valerija Gredlič. Malo starejši pa so leko vidli, kak gasilci, fajbekarge pod vodstom Imrena Makoša brž pomagajo, če začne goreti streja od šaule. Gasilci so prišli z Dolenjoga Senika, depa z Dobrne v Sloveniji tö. V nedelo so v Sakalauvci pá ples, bal držali. Istina, ka samo do edne vöre po paunauči, ka je nej čüda, vej se pa je v pondejlek začno delovni keden. -dm- Foto: L. Nemeš Sakalovski folkloristi z mentorico Dragico Kolarič (prva s prave) pa s predsednikom Jožefom Illésom (prvi z lejve) Prejšnji žüpan vesi Tomaž Časar (na srejdi) s členi samouprave, pauleg njega je zdajšnja županja Valerija Rogan Folklorna skupina iz Beltinec na sakalauvskom odri Porabski slovenski penzionisti na Gorenjskom Drüštvo porabski slovenski penzionistov je 9. julija organiziralo prauško pa izlet v Slovenijo. Bilau nas več kak 55, zatok smo se napautili z velkim autobusom pa s kombijom Slovenske zveze. Odprvin smo se stavili na Brezji, gde smo si poglednili lejpo cerkev, stera ma rang bazilike. Pri Mariji smo malo molili boga, ostali pri svetoj meši, stera se je ranč te začnila. Potejm smo se odpelali na Vrbo pa smo si ogledali rojstno ižo velkoga slovenskoga pesnika Franceta Prešerna. Gnauksvejta so po vasaj nej bile nej samouprave (önkormányzat) pa nej občinski svejt (tanács), dapa nakak je mogo zatok voditi ves. Voditeli vesi – tau so bili največkrat najbogatejši pavri – so se po nedelaj srečali pod veškov lipov, gde so bili doladjani kamli, tam so si dolasedli pa se zgučali za dele v vesi. Tak smo mi tö poglednili 16 kamlov na Vrbi. Naslednja postaja je bijo Bled. Notra smo si vsedli v čunaklina pa sta nas odpelala na otok (sziget), steri stoji na srejdi jezera (tó). V cerkvi na otoki smo boga molili, zvonili, pa si je vsikši želo, ka ma je najbola potrejbno. Po Bledi smo odišli do Bohinjskoga jezera, gde smo poglednili kip (szobor), steroga so postavili v spomin tistim moškom, steri so najprva prišli gor na Triglav. Poglednili smo cerkev, pokrajino pa smo malo počivali. Osvežili smo se s pivom, kavo, sladoledom pa smo se odpelali k slapu (vízesés) Peričnik. Tak skrak smo bili, ka smo vidli, kak voda tečé vö s plamine, s kakšo velko močjauv. Tam bi ostali dva dneva pa bi tisto gledali, samo ka je vöra üšla pa smo šli na drugo mesto, pod Triglav. Gda smo šli po gauštja, smo vidli veltje kamle, steri so se dola zrüšili s plamin, iz tisti kamlov je bijo vözraščeni baur, polonje koranjé je emo v kamli, polonje pa venej. Dja sem eštje tašo nej vidla v svojom živlenji. Ranč bi nej mislila, ka samo 350 km od nas je cejlak ovakša narava. Kaulak Vrat veltje plamine, v dolej pa potok pa travnik. Ka je pa za nas trno interesantno bilau, vidli smo tisto mesto, gde se je dolapočujsnila lavina. Mi smo bili z letašnjim gvantom pa s sandali, pod nogami je pa bilau 2-3 metra snega z ledaum. Takšno smo leko vidli s svojimi očami, ka smo do tejga mau samo po televiziji vidli. Naslednje smo stanili v Kranjski Gori. Poglednili smo lejpi varaš, tjüpili smo dar (spominčke) za familijo, ka če tak daleč deš, nika moraš prinesti domau. Malo smo počivali pa smo se napautili domau. Kak sem čüla, našim članom se je vido izlet. Šanjalivala sem starejše, ka do der trno trüdni pa nedo meli volé, dapa ništje edno lagvo rejč nej pravo pa na vöro je vsikši tam bijo. Trno lepau zahvalim članom, kas o prišli na izlet pa ka so vsepovsedik točni (pontosak) bili. Hvala lejpa našomi vodniki Karčini Holeci, ka nas je lepau vodo, vsepovsedik je nam vse tapravo. Hvala članom predsedstva düštva, Slovenskoj zvezi za pomauč pri organizaciji, Sloveniji (Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu), ka je drüštvi pomagala s pejnazi. Tak mislim, ka je ta paut težka bila, trüdni smo gratali, dapa vrejdno je bilau titi, ka smo dosta lejpoga pa vrejdnoga vidli. Elvira Mešič predsednica Foto: K. Holec Najprva smo se stavili pri baziliki na Brezji Tak lepau smo vküpstanili na obali Blejskoga jezera Poglednili smo si rojstno ižo Franceta Prešerna na Vrbi S čunaklini smo se odpelali na otok Kelko kvara je napravila lavina?! Ena skupinica pri slapu Peričnik OD SLOVENIJE… Poletna literarna reportaža SKLEPALI IN NABRUSILI SMO KOSE Bratuškova pri Merklovi Predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek se je mudila na enodnevnem delovnem obisku v Nemčiji. Premierka je po delovnem kosilu z nemško kanclerko Merklovo povedala, da sta se obe strinjali, da je Slovenija glede gospodarskih ukrepov na pravi poti in pojasnila, da sta si z gostiteljico izmenjali tudi poglede glede širitve EU-ja, ki sta ji obe državi naklonjeni pod pogojem, da vse države izpolnijo vse zahtevane pogoje in vstopajo pripravljene. »Dotaknili sva se tudi zaposlovanja mladih in sogovornica mi je ponudila možnost za pridobivanje nasvetov glede zaposlovanja mladih, saj v Nemčiji brezposelnost mladih predstavlja manjši problem kot v Sloveniji,« je še povedala Bratuškova in se Merklovi zahvalila, da si je vzela čas za obisk. »Nemčija ni le prijateljica Slovenije, ampak tudi njena najpomembnejša gospodarska partnerka,« je izpostavila Merklova. Kanclerka je pozdravila odločitev slovenske vlade za privatizacijo in povedala, da je Nemčija zainteresirana za sodelovanje svojih podjetij v tem procesu. Od Bratuškove je prejela zagotovila, da so tudi nemška podjetja pri privatizaciji dobrodošla in dodala, da je tudi Nemčija odprta za slovenska podjetja. Boštjan Jazbec prevzel mesto guvernerja Banke Slovenije Pred sanacijo največjih slovenskih bank je mesto guvernerja Banke Slovenije (BS) prevzel Boštjan Jazbec. »Banka Slovenije je naredila dobro delo in ga bo nadaljevala v okviru prestrukturiranja nadzora bančnega sektorja v EU-ju,« je napovedal Jazbec, ki ga je pri kandidaturi podprlo 77 poslancev. Četrti guverner slovenske centralne banke od osamosvojitve je nasledil Marka Kranjca, pred njim pa sta bila guvernerja Mitja Gaspari in France Arhar. Boštjan Jazbec je ob nastopu napovedal, da bodo vsa prizadevanja usmerjena k čimprejšnji normalizaciji razmer v bančnem sektorju, kar naj bi pomenilo dobro sodelovanje s finančnim ministrstvom in družbo za upravljanje terjatev bank z namenom čimprejšnjega očiščenja bilanc slovenskih bank. Vroči in soparni, z občasnimi nevihtami prepredeni julijski in avgustovski dnevi so tudi čas, ko na različnih koncih Prekmurja in tudi v ostalih kmetijskih okoljih organizirajo prikaz starih običajev, ponekod bolj, drugje manj navezanih na pristno izročilo babic in dedkov. Prav tu je keč: radi bi po starem želi, toda snopi še zdaleč niso táki kot so bili nekoč; le kako bi jih zložili v križe, po dvajset in na vrh enaindvajsetega – popa. Zelo zelo težko, če sploh, ker so premajhni. Tudi nekoč so kmetje povezali pšenico in rž v različno velike snope, tisti, ki so se želeli pohvaliti z večjim številom nažetih križev, so imeli manjše snope, nekateri optimalno velike, le manjše število velike ali prevelike, da so se delavci, ki so jih z vilami metali na mlatilnico, še kako spotili v prahu in vročini. Nekoliko drugače je bilo pri tistih žetvah, ko še niso želi s kosami, ampak s srpi; tedaj so bili snopi v povprečju vsi manjši in enako križi iz njih. Toliko zgolj v uvodni premislek, kajti zdaj se podajmo v Gornje Petrovce na kmečke igre gornjepetrovske občine. Tam žetev s koso in mlačev z mlatilnico ni bila predvidena, teh spominov bo dovolj na drugih koncih Pomurja. Se naj predam dopoldanskemu nedeljskemu lenarjenju ali obiščem ponazoritev nekaterih kmečkih del na tradicionalnih igrah v Petrovcih? Zgolj navidezna dilema. Posebej me je zanimala košnja s koso in grabljanje, pa tudi sestavljanje kmečkega voza, ki so ga nekoč vlekle krave, tu in tam celo konji, ampak teh je bilo manj. In vse ostalo, kar se je imelo zgoditi. Le veselica, brez katere po napornem delu tudi ne gre, me ni mikala. Obetal se je jasen, vroč julijski dan, kakršnih letos, vsaj do zdaj, ni manjkalo. Primeren dan za poletna kmečka dela, tudi zgolj za ponazoritev ali obuditev nekaterih, denimo konšnje z dobro sklepano in nabrušeno koso... »...Hvala, da si me ujel, sicer bi se zrušila, tako me je zdelal silak Viktor, s katetrim sva se dogovorila, da morava na vsak način, seveda pošteno, zmagati v košnji in grabljanju,« lovi sapo zadihana Anja, ko jo Urban prime okoli vitkega pasu. Množica tega v vsesplošnem navijanju skoraj ne zazna, le Urbanu se zdi, da že celo večnost stoji objet s prepoteno prijateljico, ki je bila grabljica za koscem na kmečkih igrah petrovske občine, skozi katero pelje nova železniška proga. Anjin kosec Viktor je spominjal na dvigalca uteži ali metalca kladiva; imel je močno, mišičasto postavo, tesne hlače, ki so poudarjale njegovo mednožje, skratka pravi orjak proti nežnemu, vitkemu in visokemu dekletu z lasmi, spletenimi v kitko, ki ji je med hitrim grabljanjem nihala sem ter tja ter padala na poželjivo posončen vrat. Anja, ki se je kar sprijela z Urbanom, ki bi lahko štel udarce njenega srca, izdihe in vdihe zraka je delovala povsem izčrpano: »Oprosti, vem, da ti je nerodno, tudi meni je, no, v resnici mi je ob tebi lepo, toda moram se toliko odpočiti, da odnesem grablje in vprašam, ali nama je z Viktorjem uspelo premagati kosce in grabljice iz ostalih vasi ...« Tako v romanu Predor pod Hortobágyem, medtem ko je bilo na travniku med cesto in petrovskim športnim igriščem manj romantike in več znoja, kajti trava je bila nizka, rose več ni bilo, pred tem ni bilo košeno z običajno motorno kosilnico, zato tudi z dobro sklepano in nabrušeno koso, s katero je seveda potrebno znati kositi, skoraj ni bilo mogoče nakositi lepe redi. Kosci so se trudili, tudi grabljice so bile spretne, ali je bila med njimi Anja, ki jo je čakal Urban, pa iz te zgodbe ne bomo zvedeli. Še manj romantike je bilo v tistih, denimo petdesetih in marsikje tudi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko ni bilo samohodnih in traktorskih kosilnic, ampak s(m)o travnike kosili ročno, običajno zgodaj zjutraj. Ne rečem nič novega, da ni bilo najlepše vstajati okoli tretje, najpozneje četrte ure zjut-raj in poganjati koso tja do osme, ko na travi ni bilo rose, ker se je preselila, kot smo rekli, na potno čelo. Vmes so gospodinje v košarah prinašale zajtrk, ki so ga zlasti mladi kosci, vajeni nekoliko manj trdega dela, denimo dijaki, študenti in tudi kmečki fantje, čakali in pričakali s pogostimi pogledi proti domu. Kako je teknilo trdo kuhano jajce, morda malo šunke ob rženem kruhu in skodelica čaja ali bele kave, je v sedanjih časih skoraj nedopovedljiva zgodba. Čeprav tedaj ni bilo v jutranji košnji, ko se je delal dan in so ptice zapele uvodne koncerte za prebujanje, na videz nobene romantike, je je nekaj vseeno bilo, nemara celo več, kot pri sedanjih obujanjih košnje in grabljanja po starem, so pa tudi izjeme, v življenju in romanesknih pripovedih. Posušeno travo, prvi odkos za seno, drugi otavo, tretjega otaviča, tedaj nismo kosili ampak popasli, je bilo potrebno odpeljati s travnika, za kar je bil posebej pripravljen dolgi voz ali duga kóula. Toda kmečki voz, za kravjo ali konjsko, nekoč in ponekod tudi volovsko vprego, ni kar tako, kakor izgleda na prvi pogled in tam, kjer tekmujejo, kdo ga bo prej razstavil in zopet sestavil. V osnovi sta dve izvedbi, kratka, ki je večnamenska, in dolga, kakršna je (bila) tudi za prevoz sena, snopja s koso požete njive in še za kaj. Kratki voz je (bil) mnogonamenski, zato je tudi dodatna oprema zanj zelo raznolika. Če vzamemo samo dve verziji, da ne zaidemo daleč v etnologijo, in pristojnosti Marije Kozar Mukič (pokukal sem v njen Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, da se prepričam, ali česa nisem pozabil, in nisem), je bila ena skoraj najbolj preprosta denimo za prevoz na njivo ob setvi, druga ob pospravilu krompirja, repe in podobnega, ko so na osnovo postavili koše, spletene iz vrbovega šibja. Po spominu sem naštel sedem različnih prevozov s kratkimi kóulami, verjetno jih je še več. Zdaj je seveda vse drugače, večina kmečkih voz je končala v ognju, deli, ki jih je skoval kovač, pa pri zbiralcih odpadnega železa. Toda spomin govori, da so bila kóula zelo pomembno kmečko orodje in bolj poredko po dvoja na kmetiji. Dva voza sta pomenila, da je bilo manj prepravljanja za različne potrebe, denimo med košnjo in žetvijo, ko so bile za prevoz pluga, brane in druge opreme potrebne kratke kóula, za popoldansko nalaganje sena pa dolge, in kdo je premogel dvoja, mu je bilo potrebno delati manj... Zdaj je vse zgolj spomin... ali muzejski eksponat … ali kmečke igre... Tekst in fotografije: Ernest Ružič Zbrali so se člani ekip iz Adrijanec, Boreča, Gornjih Petrovec, Košarovec, Križevec, Lucove, Martinja, Neradnovec, Peskovec, Stanjevec, Šulinec in Ženavlja. Za vzpodbudo so zaigrali Gorički lajkoši, župan Franc Šlihthuber je vsem zaželel prijetno tekmovanje in druženje, kar je tudi namen občinskih kmečkih iger. Travniki pričakujejo dobre kosce in pridne grabljice, in tudi gledalcev ne manjka, saj je čas dopustov. Košnja se je dodobra začela, kako nizko reže kosa, kako lepo red bo pustil kosec, kako se bo izkazala grabljica, spremlja in ocenjuje sodnik, obiskovalci pa navijajo za svoje ekipe. … DO MADŽARSKE Večina volivcev bi zamenjala vlado Po najnovejših meritvah agencije Ipsos bi večina volivcev zamenjala vlado, čeprav je nezadovoljna tudi s sedanjo opozicijo. V zadnjem mesecu ni večjih sprememb na strankarski lestvici, sedanjo provladno stranko FIDESZ bi volilo 25 odstotkov volivcev, 15 odstotkov bi dalo svoj glas opozicijskim socialistom, nova stranka Skupaj-meščanska koalicija (Gordon Bajnai) bi dobila 4 odstotke, zelena stranka LMP 2 odstotka, stranka Demokratična koalicija (Ferenc Gyurcsány) pa le 1 odstotek. S tem rezultatom zad-nji dve stranki ne bi prestopili potrebnega parlamentarnega praga. V zadnjem mesecu je nove volivce pridobila desničarska stranka Jobbik. Čeprav je njena podpora spomladi upadla, je v zadnjem mesecu s 6 odstotkov narasla na 7 odstotkov. 45 odstotkov volivcev se še ni odločilo za nobeno stranko. 52 odstotkov volivcev bi želelo zamenjati vlado, hkrati pa je 62 odstotkov nezadovoljnih tudi z opozicijo. Izboljšali so se odnosi s sosednjimi državami Madžarska je izboljšala odnose z vsemi sosednjimi državami, je povedal na letnem sestanku vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev zunanji minister János Martony. Meni, da čim boljše je sodelovanje s sosedami, čim uspešnejša je srednjeevropska kooperacija, tem ugodnejši so pogoji za izboljšanje položaja zamejskih madžarskih skupnosti. Ni namen vlade, da bi molčala o spornih vprašanjih, toda mnogokrat je bolj učinkovito, če se ne zaostruje tona pogovorov, je izpostavil. Glede nacionalne politike je imela vsaka desno-sredinska vlada pomembno sporočilo. Jožef Antall je poudaril, da se v duši počuti predsednik vlade 15 milijonov Madžarov, prva Orbánova vlada je sprejela zakon o statusu zamejskih Madžarov, sedanja Orbánova vlada je zagotovila ugodno možnost za pridobitev madžarskega državljanstva za Madžare zunaj države. Dolgi voz – duga kóula, kakršna so bila za prevoz sena ali snopja, čakajo, da jih razstavijo in čim hitreje sestavijo. Pogled na sestavne dele dugih kol Brez vlečenja vrvi – in še nekaterih iger – ni šlo tudi v Petrovcih. Vküper smo pa se poštüjemo, tau je največ Malo je taši družin gnesden, gde dvej ali še več generacij vküp žive, zato ka mladi so na tejm, aj kak najprvin na svojo pridejo. Prvin, gda je nej bilau tak pejnez, dosta več družin je bilau, gde so stariške, mlajši pa vnuki vküper v ednom rami živeli. Leko ka je baukše, če si posaba, dapa dosta lejpoga je v tem tö, gda je več generacij vküper. Taša družina na Gorejnjom Seniki je Voura, gde se babica Kozina Marika fejst veseli tauma, ka s sinaun, s snejov pa z vnuki leko vküp žive. - Marika, vi ste vsigdar tü pri poštiji bili doma, gde zdaj mate ram? »Ge sem se v Hampona narau-dila pa tam sem gorrasla. Rojstni ram smo te odali, gda so stariške mrli, tau je eden mali ramek biu, dapa mena se je sploj vido.« - Kelko vas je mlajšov bilau? »Trge smo bili, mam edno sestro pa enga brata. Sestra je na Gyékényesi, brat je pa tü doma v vesi. Mauž od sestre je tü biu sodak, pa zato je te ona tak daleč kraj odišla. Dapa nej sta dugo vküp bila, zato ka mauž je betežen grato pa mrau. Tam je biu eden dovec pa te potistim je s tistim vküp prišla pa eške zdaj vküp živeta. Gda sem se ge oženila, te sem vö na Janoš brejg odišla, pa sem tam živela venek sedem lejt v tistom rami, de se je tast naraudo.« - Zaka ste tü pri poštiji zidali pa nej na Janezovom brejgi ali v Hamponi? »Z brga je preveč daleč bilau delat odti pa zato smo si te tak mislili, če mo zidali, te bola pri poštiji, gde je bola skrjej na autobus pridti. Dola z brga rano na autobus titi je žmetno bilau, te so eške poti tö nej bile tak narejene. Te smo vsigdar edne črejvle s seuv nesli pa tü spodi smo šebere dojzüli pa tak smo te šli na bus, zato ka tašo blato je bilau. Sprvoga smo küpti steli ram, samo telko gotovi pejnez smo nej meli, zato smo pa te bola zidali leta 1972. Dvej, tri leta smo zidali te ram dočas je gotovi grato, zato ka sprautoma kak smo meli peneze, tak smo delali.« - Gvüšno dosta dela bilau, zato ka je nej mali ram. »Preveč dosta dela je bilau, dapa te smo še mladi bili pa smo bola ladali. Nika peneze smo nej gor-vzeli od banke dočas, ka smo ga pod strejo nej sprajli. Potejm so penezge sfalili pa te smo gorzeli, aj tadale leko delamo. Tak mislim, ka tistoga reda je dosta ležej bilau rame zidati kak zdaj. Te tö nej bilau penez, dapa venek več vrejdnosti je mejla edna plača kak zdaj. Tistoga reda sem ge v Nyakkendőni (tovarni za kravate) delala, gda so zaprli leta 1990, te sem pa v Sariano üšla. Štirnajset lejt sem tam delala pa te odtistac sem üšla v penzijo. V Sariani je mena sprvoga težko šlau, večkrat sem djaukala pa sem si mislila, ka pa tam iščem. Dapa tistoga reda nej mogo prbirati, zato ka nej bilau dela. - Vi ste v fabriki Nyakkendő začnili delati? »Nej, najprvin gda sem eške vö z šaule prišla, te sem na gazadaság odla delat, gda sem se oženila, te sem tak doma ostala rodit, pa te leta 1972 sem začnila v Nyakkendőni. Potistim, gda so tau fabriko zaprli, sem v Sariano üšla delat, za štirinajset lejt sem pa tak v penzijo odišla. Samo nej dugo sem se leko veselila, zato ka te mi je pa mauž mrau. Leko povejm, ka mladi, zato ka samo šestdesetštiri lejt je star biu. Daubo je eden taši betek, ka so ma že nej mogli pomagati, tau je, ka vejš.« - Kelko mlajšov mate? »Samo enga pojba, dapa hvala baugi, ka je on doma ostano, etak sem nej sama. Dva vnuka mam, pa edno fejst dobro snejo, na štero nika lagvoga ne morem prajti. Tak ka fejst sem vesela, ka vküper z njimi leko živem.« - Velki ram ste zidali, tau je zato bilau, ka ste že te tak mislili, ka sin doma ostane z vami? »Nej, mi smo na tau sploj nej mislili, tü spodkar, gde sem ge zdaj, so zamanice bile, pa samo sledkar smo vönaprajli, gda se je sin že oženo. Dočas smo tü spodi samo pujčkom küjali, maro smo mi nikdar nej meli. Eške doma moji stariške tö nej, zato ka smo mi srmacke bili. Moj tast je zavolo toga nej sto, aj njegvi sin name vzeme. Pa vidiš, srmak sem bila, pa itak kak dobro sva vküper živela.« - Stariške od moža so bogati bili? »Nejso bili bogati, dapa oni so maro meli pa več grünta kak mi.« - Vaši stariške so s koga živeli, če so nej meli maro? »Moj oča je v gazdašag odo delat, sledi pa v kosavno fabriko. Mati v arando odla, pa če kakšne gobe so rasle, tiste brala pa odavala.« - Kak tau, ka sin doma austo z vami? »Mi smo vsigdar tak mislili, ka če se sin oženi, te mo mi njemi pomagali ram zidati, ka de leko na svojo üšo. Te je moj mauž brezi dela austo v kosavno fabriki pa že nej bilau tak penez. Za volo tauga sva si müva z možaum tak zmislila, ka vönarediva zamanico pa sem doj prideva, aj mladi sami baudejo. Te zmejs mauž mi je mrau pa zdaj sem rada, ka so doma ostali, bar sem nej sama. Ranč ne vejm, ka bi ge zdaj sama delala v taum velkom rami. Tau je tak dobro, zato ka smo vküper pa itak posaba, ge sem tü spodi, oni so pa zgori. Če z njimi škem biti, te tagor dem, dapa če sama škem biti, te nazaj doj pridem. Rejsan ge se tak veselim tauma, ka smo vküper, ka tau ti ranč povedati ne vejm.« - Gde delata vaš sin pa vaša sneja? »Sneja je v Sakalovci bautošica, sin je pa mašinist.« - Kak je mašinist grato vaš sin, vi ste ma tanačivali ali sam od sebe si je vöodbrau? Gda je on v šaulo odo, te je eden školnik biu tü ka se je piso Rózsavölgyi. Gda je sin v ausmi klas odo, te je name te školnik pito, kama de se moj sin tadale včiu. Ge sem prajla, ka ne vejm, zato ka si je eške nikanej vözbrodo. Te je on pravo, aj de za mašinista pa te tak se je za tau vönavčo.« - Te se vi s cugom za šenki leko vozite, nej? »Ge nej, tau samo za ženo pa za mlajše vala, ka se za šenki leko vozijo. Ovak se ge tö sploj rada vozim. Zdaj sem se s penzionisti pelala na Gorenjsko, tauma sem tak rada, ka sem üšla, zato ka v sploj lejpi mestaj smo odli. Tiste planine bi sama od sebe nikdar nej vidla, če bi zdaj dolazaostala. Nikdar ne pozabim tau, gda smo pod Triglavom stali, nej bi mislila, ka je tak visiki. Tak mislim, ka tau je nika tašo bilau, ka človek v življenji ne more pozabiti.« - Zdaj vam več nej trbej delat odti, doma ste, ka delate cejli den? »Pujčke mamo, tiste ge krmim pa eške njivo tö delamo, dapa že samo tašo menšo. Rada televizijo gledam, novine štem pa križanke vöpunim. Če kaj ne vejm, te naprejvzemem leksikon pa poglednem. Etak sem se že dosta vse navčila, ka sem prvin nej znala. Pa te zmejs eške brata malo poglednem pa den pomalek taodide. Gnesden je že vsakši bola samo doma, zato ka lüstvo že po vesi ne odi, pa tau se je meni fejst vidlo, zato ka tašoga reda smo dosta pripovejdali pa se veselili. Dapa mena je doma z družinov tö lepau, zato ka smo vküper pa se poštüjemo, tau je najvekšo. Kak sem že prajla, preveč dobro snejau mam, sina pa vnuke ranč tak.« - Te bi leko tau pito od vas, ka te vam eške fali? »Če mo zdravdje mejla, te tak mislim, leko povejm, ka nika mi ne fali.« Karči Holec Marika Voura trno rada rešüvle križanke STARI AUTO TAM ZA BAUTO Rokometaši Monoštra uspešni na slovenski obali Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé. Letos se je med 2. in 7. julijem že enaindvajsetič organiziral veliki rokometni festival pod imenom EUROFEST na slovenski obali, v Izoli in Kop-ru. Kot ste iz mojih prejšnjih člankov, dragi bralci, že lahko izvedeli, je to slovenski športni turnir, ki se ga vsako leto udeležuje ogromno klubov tudi iz prve lige. To leto je prišlo več kot 130 ekip s celega sveta. Zastopane so bile naslednje države: Belgija, Češka, Slovaška, Slovenija, Srbija, Hrvaška, Tajvan, Madžarska, Švedska, Poljska, Romunija, Italija, Turčija in Španija. Nekaj sodniških parov pa je prišlo tudi s Cipra in iz Katarja, tako da je bil letošnji Eurofest res pisan. Monoštrčani so se ga udeležili že devetič zapored. Zame je bilo letošnje leto nekaj posebnega, ker sem se lahko ob rokometnih tekmah - zahvaljujoč glavnemu organizatorju, Tonetu Bariču, s katerim sem že veliko let sodeloval na rokometnem področju – kot prostovoljec pridružil organizacijski skupini v PRESS-centru, tako sem lahko spoznal tudi zakulisja tega festivala. Veliko sem prevajal, bil ekipam na voljo pri potrebni pomoči, pomagal pri logistiki tehničnih zadev in pri razporedu avtobusnih prevozov. Monoštrski rokometaši se lahko ponašajo z novim sponzorjem, tako so se prijavili že pod imenom Pawel Packing Szentgotthárdi KK v 3 kategorijah: nastopili so med člani in letniki 1994 oziroma v Beach Handball-u, ki se je letos prvič odvijal na Eurofestu. O tej novi panogi rokometa se ve, da je moderen in zabavnejši način rokometne igre na plaži, na mivki. Ker so se naši rokometaši predstavili v vseh kategorijah, vključno z letniki 1994, predvsem mlajšimi, so rezultati, ki so jih dosegli, večje vrednosti. V članski kategoriji so na tekmi za bronasto medaljo premagali ekipo ELITA, ki je imela tudi prvoligaše, s tremi goli: 27:24. Tudi v Beach Handball-u smo bili tretji, lahko smo igrali proti belgijski, turški, češki in seveda slovenski ekipi. Najboljši rezultat smo dosegli v kategoriji letnikov 1994, kjer smo v polfinalu premagali poljskega prvaka KSSPR Konskie s sedemmetrovkami (18:17), v finalu izgubili za gol razlike proti juniorjem, prvoligašem Izole, dobili smo torej srebrno medaljo. Igra monoštrskih fantov je naredila globok vtis na belgijsko prvoligaško ekipo Olse Merksem, ki so nas na dan tekme prisrčno povabili v Antwerpen na rokometni turnir, kjer bodo nastopili klubi prve in druge francoske, belgijske in nizozemske lige. Osebno bi poudaril nekatere čudovite stvari, ki sem jih doživel na Eurofestu: lahko sem se spoznal z letošnjim najboljšim sodniškim parom na svetu v rokometu Petrom Ljubičem in Nenadom Krstičem s strani EHF, njuna naloga je bila na turnirju delegiranje in kontrola katarskih sodnikov. Bil sem na razpolago na rokometnem predavanju Hrvata Roberta Papiča, ki je zelo znan vrhunski trener, predvsem vzgojitelj mladih rokometašev. Delal je tudi v Španiji in je prav zdaj objavil svojo knjigo o rokometni vzgoji. V čast mi je bilo, da sem iz slovenščine v angleščino sinhrono prevajal na trenerskem seminarju Borisa Deniča, ki je selektor slovenske moške reprezentance. Je zelo uspešen strokovnjak, ki je leta 2012 dosegel 6. mesto na Evropskem prvenstvu v Srbiji in leta 2013 4. mesto na Svetovnem prvenstvu v Španiji. S temi rokometnimi zvezdami sem si lahko delil rokometne izkušnje oziroma sem se kot mlad ljubitelj rokometa tudi sam lahko naučil kar veliko od njih! Na koncu mojega prispevka bi rad pozval vse naše drage bralce, posebej tiste, ki so na katerikoli način povezani z rokometom ali so zainte-resirani, da se udeležijo 22. Eurofesta! Verjemite mi, res je vredno obiskati slovensko obalo! O festivalu rokometa lahko poslušate moj intervju na Radiu Monošter! Mate Kozma Črna mačka Sunce je segrejvalo mrzlo zimo. Pa stari auto tam za bauto ranč tak. Njegvi plej se je pomalek sejgrejvo. Snejg na njemi se je doj topiu pa tam nin za tri vöre ali malo več je voda na njemi že taposenola. Samo nagnouk je nanga skoučila črna mačka. Malo je ojdla po njemi pa si najšla najbole toplo mesto. Vküper se je potejgnola pa na toplom pleji zaspala. Tou je nej oprvin, ka se je stari auto zar za bauto srečo s črno mačko. Depa, tou je bilou eške v časaj, gda je na njega pasko emo Luigi, Lujzek. Neje biu takši den kak zdaj. Bilou je leto, nej pa zima. Pelela sta se na ribičijo. Tam bole dale vö iz varaša je bila ena velka mlaka, kama je Lujzek že v bole mladi lejtaj ojdo ribe lovit. Že sta vö iz varaša prišla. Tam malo vkraj se edna ves začne. Lujzek je trno pomalek pelo, aj se njegvomi autoni nika lagvoga ne zgodi. Že sta na kraji vesi bila, gda je naglo na bremzo stisno. Srejdi poštije je sejdla črna mačka. Najprva je samo čako, ka doj odide. Pa je nej škela. Zatoga volo je tötkati začno. Gnouk stötka, mačka se ne gene. Dvakrat na glas stötka, mačka več nej sejdla, vö se je vtejgnola pa si doj legla. Nika, Luigi, Lujzek je vö iz autona odišo. Prišo je do mačke. »Šic, šic, šic,« jo je doj s poštije naganjo, una pa nika. Ojdo je koulik nje pa nej vedo, s steroga kraja aj jo primle. Tou pa zatoga volo, ka je Lujzek v bajo vörvo. Črna mačka je nikak nej smejla prejk poštije priti. Po njegvom, njemi pa autoni tou leko nesrečo prinese. Zatoga volo je nej več ššššic delo. Vej je pa nej vedo, s steroga kraja je črna mačka na poštijo prišla. Je prišla z lejvoga ali s pravoga kraja? Tak je zdaj Luigi, Lujzek trno velke nevoule emo. Ka aj napravi? Ka aj naredi? Tou ga je mantralo, tou ga je vmarjalo. Ga je vmarjalo, dokejč je nej črno mačko v roke vzeu pa go v auto neso. Na bedre si go je dau pa pomalek pelo ta do vode. Gda je auto dola stavo, je mogo naprajti, ka si je zbrodo. Tiste dveri najbole zar je gor oupro. Po tejm se je s črno mačkov v rokaj tavö vlejko. Tam go je vöpüsto. »Tak! Zdaj je tou gvüšno vrejdi gé. Zdaj leko dé, kama ške. Nikšne baje nede,« si je pravo pa šou ribe lovit. Den je pomalek tadale šou. Lujzek je sejdo pri vodej. Malo je gledo, če njemi kaj vleče, malo je gledo auto, če je z njim vse v redi gé. Pa gda je ta vznak auto gledo, njemi je riba vlejkla. Vsigdar je prekesen biu. Rejsan, gdakoli je gledo auto, je nej vido, kak njemi riba bot vugiba. Zaman je cejlo tisto meštrijo vövlačo. Ene ribe je nej zgrabo. Pa si je pravo, ka zdaj več autona nede gledo. Depa, po tejm je ena riba več nej škela črva zgrabiti, ga pogesti. Tak je večer prišo, domou je trbelo titi. Že si je škeu nut v auto sesti, gda go vpamet vzeme. Na streji je spala ranč tista črna mačka. Nika, vzeu go je v roke pa go ranč tak pelo tanazaj, kak go je es pripelo. Tam v vesi go je vö iz autona püsto. »Kakoli sam brodo, kak mora biti, neje vredi bilou. Črna mačka rejsan nesrečo nosi. Zatoga volo sam ene ribe nej zgrabo. Drgouč mo se po drugoj pouti pelo na ribičijo,« si je obečo pa je tak bilou tö. Stari auto tam za bauto pa je nej nesrečen biu. Biu je trno veseli, ka je črna mačka na njegvi streji. Trno dobro njemi je spadnolo, ka takšo dobro drüžbo ma. Miki Roš Madžarski tekači uspešni v Sloveniji PETEK, 26.07.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠČKII PROGRAM, RIS., 10.35 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 11.05 ZGODBE IZ GOZDA: SONARAVNO GOZDARJENJE V SLOVENIJI, DOK. FILM, 12.00 SVETO IN SVET, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ALEKS V VODI, RIS., 15.50 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 16.00 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NAD., 18.05 RIBNIKI, DOK. ODD., 18.35 LEONARDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŠTEVERJAN 2013, 21.25 SLIKOVITIH 55, URBAN KODER IN ERVIN FRITZ: FLEUR DE MARIE, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, POLETNA SCENA, 23.20 POLNOČNI KLUB, 0.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 26.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 14.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.15 AFS FRANCE MAROLT: PREPLETANJA, SLAVNOSTNI KONCERT OB 65-LETNICI, 16.20 SLEDI: BEOGRAD; MAJA ĐUKANOVIČ, 16.45 MIGAJ RAJE Z NAMI, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 ZAKAJ REVŠČINA, DOK. SER., 18.40 KNJIGA MENE BRIGA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 20.35 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : UKRAJINA, PRENOS IZ DOMŽAL, 22.35 KENNEDYJEVI, KANADSKA NADALJEVANKA, 23.20 SVET BREZ KONCA: KMETJE, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 0.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 27.07.2013, I. SPORED TVS 6.10 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.50 MOJA SOBA: ULA - FRIZERKA, 11.10 NINA: RANDI, MLADINSKA NADALJEVANKA, 11.50 KINO KEKEC: ČUDOVITO POPOTOVANJE NILSA HOLGERSONA, KOPRODUKCIJSKA SERIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.20 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.45 PODOBE SLOVENIJE: TEŠANOVCI, DOK. SER., 15.15 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD RAJHENBURG, BRESTANICA, DOK. SER., 15.55 VSE POTI VODIJO K VODI, DOK. ODD., 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 SKRITI KOTIČKI SVETA: PALAWAN, KRALJESTVO BISEROV, DOK. SER., 18.35 OZARE, 18.40 VSE O ROZI: SUPERVID, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 ZAKONSKO ŽIVLJENJE, AM.-KAN. FILM, 21.30 POROČILA, 21.55 POLETNA SCENA, 22.20 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.10 DVANAJST: VIKAS SWARUP, 0.10 OZARE, 0.15 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL SOBOTA, 27.07.2013, II. SPORED TVS 11.30 SKOZI ČAS, 11.40 POLETNA SCENA, 12.05 UMETNI RAJ: 50 LET REVIJE EKRAN, 12.35 SLOVENSKI UTRINKI, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MADŽARSKE - KVALIFIKACIJE, PRENOS IZ BUDIMPEŠTE, 15.05 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV: OSAKA 2007, ŠPORTNI FILM, 15.55 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 16.30 KOŠARKA - EVROPSKO PRVENSTVO 2011: SLOVENIJA : MAKEDONIJA, 18.30 RUTH 246,8, DOK. FILM, 19.55 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: GORICA : DOMŽALE, 22.00 BRATA V VOJNI, JUŽNOKOREJSKI FILM, 0.20 SOBOTNA GLASBENA NOČ: DNEVNIK ALICIE KEYS, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 28.07.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.10 MINUTA V MUZEJU: ÉDOUARD VUILLARD: V POSTELJI, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AMERIŠKA NANIZANKA ZA OTROKE, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 ŠTEVERJAN 2013, 15.00 TRANS KANADA: VANCOUVER - TORONTO, DOK. SER., 16.00 KOMISAR REX, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.10 NAŠI VRTOVI: MIHAEL TOMAN, DOK. SER., 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU, ANG. NAN., 21.30 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA STARMAN, POGOVORNA ODDAJA, 22.25 POROČILA, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 SKRIVNA DRŽAVA, ANG. NAD., 0.10 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL NEDELJA, 28.07.2013, II. SPORED TVS 7.50 SKOZI ČAS, 8.30 POLETNA SCENA, 8.55 DVANAJST: VIKAS SWARUP, 9.55 GLOBUS: BOJ ZA SEMENA, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 10.25 TURBULENCA, 10.55 GLASBENA MATINEJA, 10.55 FESTIVAL ARSANA PTUJ 2012 - ALLAN KELLY GANG (IRSKA), POSNETEK IZ MINORITSKEGA SAMOSTANA PTUJ, 12.20 A. L. WEBBER: FANTAZIJA ZA VIOLINO, VIOLOČELO IN ORKESTER, 13.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA MADŽARSKE, PRENOS IZ BUDIMPEŠTE, 15.50 ZGODOVINA ATLETSKIH SVETOVNIH PRVENSTEV: BERLIN 2009, ŠPORTNI FILM, 16.50 MIGAJ RAJE Z NAMI, 17.15 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 17.55 PLAVANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 19.40 ŽREBANJE LOTA, 19.50 KOŠARKA - PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA : MAKEDONIJA, 21.50 NAM HRANA LAHKO ŠKODUJE?, DOK. ODD., 23.20 OBISK, KRATKI FILM, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 29.07.2013, I. SPORED TVS 6.55 POLETNA SCENA, 7.25 UTRIP, 7.40 ZRCALO TEDNA, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.10 TISTA LEPA LETA, DOK. FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB: KARIZMATIČNOST, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MOJ PRIJATELJ ZAJEC, RIS., 16.10 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 PODOBA PODOBE: 50 LET MESTNE GALERIJE, 23.55 KNJIGA MENE BRIGA, 0.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 29.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 14.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.45 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA STARMAN, POGOVORNA ODDAJA, 16.40 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 17.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.55 PLAVANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: VAN GOGH V BESEDI IN SLIKI, DOK, ODD., 20.50 VERA (I.): PAST ZA VRANE, ANG. SER., 22.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 30.07.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.15 BISERI GLASBENE PRIHODNOSTI: PRVONAGRAJENCI 42. TEKMOVANJA MLADIH GLASBENIKOV RS, 12.20 PODOBA PODOBE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NELI IN CEZAR, RIS., 15.55 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.00 BARNI, RIS., 16.10 RIBIČ PEPE: MMM...MARIBOR, POUČNA NANIZANKA, 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 18.10 LOV NA ČAROVNICE, DOK. SER., 18.45 SIMFONORIJE: TRAMPOLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 20.50 ZAKAJ REVŠČINA, DOK. SER., 22.00 ODMEVI, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.55 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA STARMAN, POGOVORNA ODDAJA, 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 30.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 14.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.45 LJUDJE IN ZEMLJA, 16.50 MOSTOVI – HIDAK. 17.20 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 17.55 PLAVANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 19.55 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: BELTINŠKA BANDA, 2. DEL, GLASBENA ODDAJA, 20.30 NA UTRIP SRCA: SLOVENSKI OKTET V POSTOJNSKI JAMI, 21.20 BAZEN, FR.-ANG. FILM, 23.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 31.07.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.00 SLOVENSKI VODNI KROG: SOTLA, DOK. NAN., 10.30 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 11.05 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA STARMAN, POGOVORNA ODDAJA, 12.00 ZAKAJ REVŠČINA, DOK. SER., 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS: NOVI “NEVARNI” RAZRED, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 PUJSA PEPA, RIS., 15.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.35 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.40 STRASTI, TV-NAD., 18.10 ZDRAVJE SLOVENCEV: OČESNE BOLEZNI, DOK. SER., 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: PAMETNA ČLOVEKA, AM. FILM, 21.30 SLIKOVITIH 55: TALIA SKOZI ČAS, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.55 POLETNA SCENA, 23.20 GLASBENI VEČER, 0.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFOKANAL SREDA, 31.07.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 14.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.40 TO BO MOJ POKLIC: MEDIJSKI TEHNIK, DOK. SER., 16.10 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.25 NA VRTU, 17.55 LAVANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 20.55 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 22.15 REKVIEM ZA SANJE, AM. FILM, 23.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 01.08.2013, I. SPORED TVS 6.45 POLETNA SCENA, 7.15 ODMEVI, 8.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.15 CIAK JUNIOR: PROSIM, NE KLIČITE GA ARMANDO, KRATKI IGRANI FILM, 10.25 MALA BAKTISTKA, DOK. FILM, 10.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.30 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI: PRVI ODCEP DESNO, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU: ALI JE MARS PODOBEN ZEMLJI?, RIS., 15.55 MLADI ZNANSTVENIK JANKO: ISKANJE NAFTE, RIS., 16.10 ANICA, OTR. NAN., 16.35 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 POLETNA SCENA, 17.35 STRASTI, TV-NAD., 18.05 POGLED NA ..., DOK. SER., 18.40 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ŠIVILJSTVO FONTANA, IT. SER., 21.45 SLIKOVITIH 55: BILI SMO V VOJNI, 22.00 ODMEVI, VREME, ŠPORT, 22.50 POLETNA SCENA, 23.20 SVETO IN SVET: VLOGA ŽENSKE V CERKVI, POGOVORNA ODDAJA, 0.10 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL ČETRTEK, 01.08.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.00 ZABAVNI INFOKANAL, 13.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.45 EVROPSKI MAGAZIN, 15.25 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 15.50 MUZIKAJETO: BELTINŠKA BANDA, GLASBENA ODDAJA, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 SKRITI KOTIČKI SVETA: PALAWAN, DOK. SER., 17.55 PLAVANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ROLICA PAPIRJA, KONCERT ADIJA SMOLARJA, 21.20 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.10 DVOJNA PREISKAVA, FRANCOSKA MINI-SERIJA, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL 24. junija 2013 so organizirali 11. ulični nočni tek v Ormožu v Sloveniji, na katerega so šli tudi atleti z Madžarske. Kot kaže ime tekmovanja, je prireditev potekala zvečer pri nočni razsvetljavi. Navdušenci so se lahko prijavili v več kategorijah: otroški tek (deklice in dečki), ženski in moški tek, posebna kategorija je bila kategorija gasilskih društev. Udeležil se ga je tudi naš uspešni tekač, Zsolt Koszár, o katerem se ve, da mu je prejšnje leto v Milanu res samo malo zmajkalo za uvrstitev na londonske olimpijske igre v maratonu. Ob njem sta v moški kategoriji nastopila še dva Madžara, eden od njiju je bil Barnabás Bene, ki je večkratni evropski prvak pri juniorjih. Pri ženskah pa je Madžarsko predstavljala Zita Kácser, ki se enako ponaša z zelo dobrimi rezultati v atletiki. Oba sta prišla iz Peča. Kljub slabemu, lahko rečem skoraj zimskemu vremenu (meni kot gledalcu je bilo žal, da nisem prinesel jakne), je bila konkurenca res velika in vrhunska. Rad bi omenil odlične tekmovalce Ormoškega atletskega kluba, ki so se res lepo izkazali. Prireditev se je održala na ulicah Ormoža, tekači so morali narediti določeno število krogov, ženske 5 (4000 m), moški pa 6 krogov (4800 m). Pri ženskah ni bilo presenečenja, Zita Kácser je visoko premagala vse svoje vrstnice, ampak pri moških je bil velik boj za prvo mesto. 5 krogov sta tekla Zsolt Koszár in Barnabás Bene skoraj skupaj, na koncu je bil peški tekač 7-8 metrov ali nekaj sekund pred našim Zsoltom, in pretrgal trak v cilju. Športnik Synergy fitness v Monoštru Zsolt Koszár je kljub vsemu lahko ponosen tudi na 2. mesto, ki ga je dosegel na tem tekmovanju. Prvi trije tekači so bili nagrajeni s pokalom in medaljo in še čim, prvih 7 v obeh odraslih kategorijah pa je dobilo tudi denarno nagrado. Na koncu teka sem pomagal lokalni televiziji pri intervjuju z madžarskimi udeleženci. O tem dogodku lahko poslušate tudi moj intervju, ki sem ga dal Radiu Monošter! Mate Kozma KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri