Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni doin. izhaja vsako sredo šn soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 1'5 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-tilna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14,335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štew.. 27. Sreda 3. aprila 1929. Lelo IV. Državni proračun 1929/30. Nad 12 Minister financ je povabil časnikarje in jim je podal kratek pregled o novem državnem proračunu. Minister pravi, da je bilo treba postaviti proračun na realno podlago. V kratki dobi ni bilo mogoče izvesti reform v svrho štedenja. Zato je postavil v proračun vse v zakonih utemeljene postavke in še nekaj novih neobhodno potrebnih postavk. Proračun za leto 1928-29 je znašal Din 12.051,751.911, novi pa 412,722.921 Din več, to je Din 12.464,474.912. To povečanje proračuna za leto 1929-30 je nastalo s tem, da se je določilo več kredita za samouprave 190 milijonov, za pokojnine in invalidne podpore 211 milijonov, za državne dolgove (obresti za novo monopolno posojilo) 77 milijonov, za izvedbo zakona o 'sodnikih 30 milijonov, za druge potrebe sodišč in kaznilnic 20 milijonov, za reorganizacijo notranje u-prave 18 milijonov, za finančno reorganizacijo 19 milijonov, za katastrska dela 10 milijonov, za vzdrževanje nedržavnih cest 30 milijonov, za železniške potrebe (tudi za gradbo) 200,424.127, za prometne stroške in mezde delavcev v rudnikih 70 milijonov in še nekaj manjših izdatkov. V prihodnjem proračunskem letu se bo pričelo izvajati štedenje, da se proračun ublaži. Reducirala se bodo ministrstva, reorganizirala u-prava. Predvidena je ukinitev 21 u-stanov in med njimi izpremenitev 19 popolnih gimnazij v štirirazredne. Večje dohodke pričakuje vlada od1 izenačenih neposrednih davkov, iz carine in reparaeijskih dajatev. V naslednjem podajamo pregled proračuna z opombo v oklepaju, za koliko je postavka večja ali manjša v primeri s postavko za lansko leto: Izdatki splošne držav, administracije: Vrhovna državna uprava 266 milijonov 756.854 (-f- 147 milijonov). Izločeni pa so izdatki za Narodno skupščino, ki so znašali lansko leto 41 milijonov. Proračun penzij. podpor, invalidnin itd. 1.127.3 milijona (+ 210.9 milijona). Državni dolgovi 895.4 milijona (+ 27.1 milijona). Ministrstvo pravde 324.6 milijona (+ 51 milijonov). Ministrstvo prosvete 809.5 milijona (T 3.2 milijona). Ministrstvo ver 106.5 milijona (— 4.5 milijona). Ministrstvo notranjih zadev 586.6 milijona (+ 23.8 milijona). Ministrstvo za narodno zdravje 190.1 milijona ( T 0.2 milijona). Ministrstvo za zunanje zadeve 165.7 milijona (— 1.9 milijona). Ministrstvo financ 380.8 milijona (T 31.8 milijona). Ministrstvo vojne in mornarice 2.428.6 milijona (nespremenjeno). Ministrstvo javnih del 267.9 milijona (— 27 milijonov). Ministrstvo za promet 99.7 milijona (+ 29.7 milijona). Ministrstvo za poljedelstvo in vode 99.3 milijona (— 38 milijonov). Ministrstvo trgovine in industrije 56.1 milijona (+ 7.3 milijona). Ministrstvo za socijalno politiko 29.8 miiljona (— 0.4 milijona). Ministrstvo za agrarno reformo 57 milijonov (— 4.7 milijona). Rezervni krediti 74 milijonov (nespremenjeno). milijard. Skupni izdatki državne administracije 7.945.6 milijona ( ! 276.7 milijona). Državna gospodarska podjetja in državne ustanove. Ministrstvo prosvete 26.7 milijona (— 3.3 milijona). Ministrstvo za narodno zdravje 55.4 milijona (+ 26.6 milijona). Ministrstvo financ (monopoli, državna posestva, tvornica sladkorja) 795.3 milijona (T 282.7 milijona). Ministrstvo za šume in rudnike 452.3 milijona {+ 119.6 milijona). Ministrstvo za promet 2.698.7 milijona (+ 186.2 milijona). Ministrstvo pošte 387.9 milijona (+ 7.9 milijona). Ministrstvo za poljedelstvo in vode 88.1 milijona (+ 10 milijonov). Ministrstvo za trgovino in industrijo 14.4 milijona (-f- 0.7 milijona). Skupni izdatki državnih gospodarskih podjetij 4.518.8 milijona (+ 428.3 milijona). x Celotni proračun izdatkov 12 milijard 464.5 milijona Din (d- 705 milijonov Din). Dohodki splošne državne administracije: Neposredni davki 1.864 milijonov (+ 190.6 milijona). Posredni davki 3.577.1 milijona (+ 57.2 milijona). Višek dohodkov monopolne uprave 1.7%.7 milijona (— 109.8 milijona). Vojna škoda (reparacije) 162.5 milijona (-f- 162.5 milijona). Višek dohodkov državnih gospodarskih podjetij 460.6 milijona (— 13.7 milijona). Razni dohodki 84.9 milijona (-— 10.1 milijona). Skupna vsota splošnih dohodkov 7.945.6 milijona (-('276.7 milijona). Dohodki državnih podjetij. Ministrstvo prosvete 29.8 milijona (— 22 milijonov). Ministrstvo za narodno zdravje 55.4 milijona (+ 26.6 milijona). Ministrstvo financ 2.611.8 milijona (— 28.6 milijona). Ministrstvo za promet 2.785.1 milijona (-{- 213.9 milijona). Ministrstvo pošte 521.9 milijona (+ 7.1 milijona). Ministrstvo za poljedelstvo in vode 95.3 milijona ( + 3 milijone). Ministrstvo za šume in rude 566.4 (+ 101 milijon). Ministrstvo za trgovino in industrijo 32.4 milijona (+ 2.1 milijona). Skupni dohodki državnih podjetij 6.698.2 milijona (+ 268.3 milijona). Skupna vsota dohodkov 12 milijard 464,474.912 Din. Iz proračuna je razvidno, da so se postavke stroškov za ministrstva ver, zunanje zadeve, javna dela, poljedelstvo, socijalno politiko, agrarno reformo ter za gospodarska podjetja in državne ustanove znažale, za vsa druga ministrstva pa zvišale. Neiz-premenjeni sta ostali samo postavki za vojno in mornarico ter za rezervne kredite. Proračun je zrcalo gospodarskega položaja in državne politike v splošnem. £ti si že član Cankarjeve družbe? Iskrenost ne psuje. K vprašanju združenja Povedali smo svoje mnenje glede na pisarijo krščanskosocialne »Pravice« o združenju strokovnih organizacij. »Pravica« na naše konkretne leze ni odgovorila. Pravi sicer, da so krščanskosocialne organizacije razredne, da ne priznavajo solidarizma med kapitalisti in delavci itd. Tako lepo pišejo v uvodu, da bi te prijatelje kar povabil: No, pa pridite sem; kar vstopite v naše organizacije, ki so združene v Strokovni komisiji, pa bomo skupaj delali; in koliko več nas bo, če imate toliko organiziranega delavstva. Mi vas ne bomo preganjali zaradi posebnih naziranj, samo, da boste zvesti organizaciji in solidarni v boju za zahteve delavstva. Lahko si obdržite svoje izletne krožke na Rožnik, Šmarno goro ali Triglav, toda zvestobo do organizacije pa bomo zahtevali brezpogojno. »Pravica« navaja tudi predlog, kako naj bi §e vpostavil skupen odbor iz vseh organizacij. O takem skupnem odboru so fantazirali tudi že dekalisti in razni drugi ljudje, ki jih danes ni več v pokretu, kar dokazuje, da take ponudbe in predlogi niso bili iskreni, marveč le vaba za ka-rijero posameznika ali pa golo nerazumevanje, da je za skupno delo potrebna kolikortoliko enotna smernost hotenja. Združevanje elementov, ki zavzemajo v enem in istem listu različna stališča, na različnih prireditvah, shodih, zagovarjajo različne nazore, pa homogenost delavskega po-kreta ni mogoča. V nadaljnem očita »Pravica« sebi grehe in tudi svobodnim strokovnim organizacijam ter pTavi, da delavstvo zahteva enotnost strokovnih organizacij, da pa so »voditelji« ovira. Naj vendar pove »Pravica«, da je bil pokojni dr. Krek tisti, ki je gojil strokovnih organizacij. sovraštvo proti svobodnim organizacijam, da je dr. Krek govoril v dunajskem parlamentu za razpust železničarske organizacije, ker »je dr-1 žavi nevarna«. To je bilo takrat, ko so naše organizacije obstojale šele par let in so bile prav take, kakršne so danes. Sumničenje, da bi bili voditelji krivi, da delavstvo ne upošteva njihovega predlbga, odločno odklanjamo, ker nam zopet potrjuje, d'a tiči za grmom zajec, ki moli iz grma samo ušesa. Iskreno smo povedali že zadnjič, ! da je sodelovanje vsega strokovno organiziranega delavstva mogoče v konkretnih vprašanjih. Danes povemo pa še to, da je Delavska zbornica že tak skupni forum, odbor, ki lahko ‘ posreduje pri raznih akcijah v boju ' za socialnopolitične pravice. Zato ; imamo Delavsko zbornico, da to po-' sredovanje vrši, dokler ne pride res do enotnih strokovnih organizacij, ki ! pa ne morejo stati na drugačnem stališču, kakor stoje svobodne strokovne organizacije, to je, d'a so ne-j odvisne od vplivov meščanske politi-I ke in delavsko-borbene, brez ver-1 skih in nacijonalnih primesi. : Problem današnjega zdravega de- lavskega pokreta, ki ga predstavlja-: jo strokovne organizacije, je res ve-! lik. Toda obstoja pa le v tem, da se I delavstvo zainteresira za svoje inte-1 rese, se vzgoji v duhu napredka in v j socijalizmu. Pokret je pri nas v po-I vojih, dasi re razmeroma močan. Tre-j ba mu je duha, treba mu je socijalistič-i nega znanja, poznanja materijalistič-j no razvojnih zakonov. Zato pa je potrebno predvsem ši-! roko zasnovano kulturno delo, ki bo | samo rodilo enotne strokovne orga- i nizacije. Izid fašistovskih »volitev“ v Italiji. Sedaj je znan celotni rezultat fašistovskih »volitev«. Od 9,650.570 vpisanih volilcev se je udeležilo volitev 8,650.740 volilcev, torej 89 odstotkov. Od teh je glasovalo za fa-šistovsko- listo 8,506.576, proti pa 136.198. Razmeroma naivec glasov proti Mussoliniju je bilo oddanih v milanski provinci, namreč 23.156. V slovenski goriški provinci je bilo oddanih za fašiste 39.421 glasov, proti pa 1958 glasov. Vendar je bila udeležba v tej provinci nekoliko slabša kakor v italijanskih provincah, udeležilo se je volitev samo okroglo 75 odstotkov volilcev. Na Južnem 'I dolskem. v provinci Božen, se je udeležilo volitev tndi samo 78 odstotkov volilcev. Izid volitev seveda ne more nikogar presenetiti. Cernu bi ljudje ri-skirali, da dobijo ricinovega olja ali da jih pošljejo na liparske otoke v prognaustvo ali da se iim zgodi to, kar se je zgodilo Matteottiju. Sicer pa zna vrednost teh volitev pravilno ocenjevati ves svet, zaradi tega tak izid volitev ne bo nikogar prevari). Italijanski fašistovski listi (drugačnih itak ni) seveda triumfirajo. Toda njihove baharije so toliko vredne kakor je bahanje z zmago pri Vittoriu Venetu, ko so zmagali šele tri dni potem, ko se je avstrijska vojska umaknila. Splošnemu navdušenju se pridružuje tudi glasilo katoliške akcije »L' Unita cattolica«, ki zlasti poudarja disciplino, ki so jo pokazali katoliki pri teli volitvah, ko so se jih polnoštevilno udeležili. Pra- vi, da se je še posebej opazila polnoštevilna udeležba duhovščine, ki je dajala najlepši zgled povsod, zlasti pa med1 kmetskim; prebivalstvom. Kardinal Vanutelli je o volitvah med1 drugim izjavil dopisniku lista »Corriere della Sera«, da je sv. kolegij z velikim navdušenjem sprejel na znanje izid volitev. Tudi je povedal, da so on, drugi kardinali ter škofje vršili krepko propagando med duhovništvom, da izvrši svojo volilno dolžnost v prid režimu. Jezuitski pater Lnrico Rosa, glavni urednik katoliškega lista »Civilta Cattolica«. je pa izjavil, da so Italijani veseli, da so se rešili starega protiklerikalizma, ki je bil združen s prejšnjimi strankami. s socializmom in komunizmom. Volitve v Italiji so pokazale, kakšen namen in pomen ima sporazum med Vatikanom in Italijo. Mussolini se ni prodal papežu, marveč je izrabil politično konjunkturo, da je navezal Vatikan nase, ki ga' je pri volitvah podprl z vsemi silami, da je dosegel na videz sijajen uspeli. S svojo politično gesto napram Vatikanu je Mussolini dal javno sankcionirati vse svoje neobzirne metode domače in zunanje imperialistične politike ter moralno prisilil narod, da voli njega ali pa molči. Prav s takim namenom je uidi Vatikan podprl svojega dobrotnika z edinim namenom, ne da pomaga Mussoliniju, ampak da započne s pomočjo diktatorja, ki ima sicer toliko grehov na svoji vesti zaradi preganjanja najpoštenejših individualno ja- ..........................—v ^ T" '-TTflMffiMi ceni lepo per*ilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le 1 SCHICHTOVO I LO Naročajte in širite »Del. Politiko". kih osebnosti in delavskih organizacij, da s tem pospeši v senci sporazuma svojo lastno svetovno cerkveno akcijo. Vatikan je s tem molče prešel vse krivice nad narodom in s tem, da je vodil propagando za režim, čeprav ima pri tem druge namene, vendar le prevzel moralno odgovornost za vse, kar se je dogajalo in kar se še bo. Vsaj vendar jezuit Rosa jasno pove, da je klerikalizem vesel, da se je potom Mussolinija rešil socialistov in komunistov. Rimski pakt med Vatikanom in Italijo ni sklenjen samo z Mussolinijem, marveč je njegova ost naperjena sploh proti svetovnemu delavskemu socialističnemu pokretu. Fakt med Vatikanom in Italijo je prvi korak, drugi je kongregacijski zakon v Franciji iu tema bodo sledili novi pakti, ker svetovna kapitalistična buržuazija računa s tem, da bo imela v katolicizmu dobro oporo. Taka je politika Vatikana, taka je politika Mussolinija, taka je politika Poincareja. Oboji si mislijo, da se jim bo ob vzajemnem sodelovanju dobro godilo, čeprav so si nauki katolicizma: enakost vseh ljudi, socialna Ordinirati je začel v Gosposki ulici 23 v /Mariboru v hiši Spodnje štajerske posojilnice, zdravnik med. univ. I. lisi 'Mii. Ordinacije ob delavnikih od 7.—8. ure predpoldne in od 5.—6. ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih od 1Q.—X102. ure. pravičnost itd. ter metode oderuškega kapitalizma - v nasprotju. Skupno imata eno zahtevo: suženjstvo; eden v prvi vrsti duhovno, drugi socialno. Kršenje pisemske tajnosti pred sodiščem no. da je bilo to pismo med potjo od pošte do naslovnika nasilno odprto. Kmalu nato jc odvetnik drugič pisal trgovcu ter iz previdnosti prilepil na zadnji strani še vinjeto ljubljanskega velesejma. Tudi to pismo je prišlo v roke trgovca drugič odprto, vse pomazano iu zlepljeno z gumijem. Za poskušajo je poslal odvetnik še tretje pismo trgovcu. katero pa jc doletela ista usoda. Druga pisma, ki jih jc trgovec prejel istočasno. pa so prišla snažna in pravočasno. Poštarica pa je odločno tajila svojo krivdo, češ, da odpira pošto iz vreče skupno s pismonoši, z njimi pisma skupno razdeli in torej ni mogla ona odpreti predmet-| nih pisem. Kot priča pa je bit zaslišan še I neki železničar, kateremu je baje predlan-| skim poštarica sama zaupno povedala vse-j bino pisma na njegovo zaročenko, ko je bilo j pismo še na pošti. Naslednji dan se je pn zaročenki prepričal, da je ista dobila pismo ! z enako vsebino. Izpoved tega železničarja | pa Itoče poštarica izpodbiti s tem. da je baje j neverodostojen in; je ponudila zato tudi pri-] če. Ker je tudi trgovec ponudil še nadaljnje j priče, je sodnik razpravo preložil. Naj si ho že osumljena poštarica kriva ! ali ne, to se bo izkazalo že pri prihodnji j razpravi. Ker pa je že gotovo, da so bila 1 pisma odprta na pošti, je umestno. da se za I zadevo zanima tudi poštna direkcija in even-tuelno ona s preiskavo s svoje strani razčisti, kje so se dotična pisma odpirala ter tako pomiri javnost, ki ima na razčiščeni n take zadeve največji interes. MAJSKI SPIS izide letos na 48 straneh s pestro, zanimivo vsebino in z lepimi slikami. Stal bo samo 5 Din. Razprodajalci imajo po 1 Din popusta. Naročite ga najkasneje do 1. aprila, ker ga moramo dati potem takoj v tisk! Izšel bo že sredi aprila. Vsakdo naj si naroči Majski spis! Pisemska tajnost je od časov, ko so začeli dobivati najširši sloji državljanov zajamčene svoje osebne pravice, eno- glavnih določil, ki jih pozna ustava vsake države. Edino v vojni si lasti država pravico pisemske cenzure, za vse ostale pa veljajo predpisi zajamčene pisemske tajnosti tudi v vojni. Posledice nesigurnosti glede pisemske tajnosti bi lahko bile nedogledne ter bi v kratkem vsaj za polovico zreducirale poštni promet in zavrle zlasti gospodarsko življenje. Umljiva in potrebna je torej čim največja strogost zakona v korist splošnosti proti onim, ki bi kršili pisemsko tajnost. Dne 22. marca pa se je vršila pri okrajnem sodišču v Mariboru razprava proti mladi postarici T. iz mariborske okolice, katero je ovadil pri državnem pravdništvu trgovec T., ker je prejel na dotični pošti meseca februarja kar zaporedoma troje pisem svojega odvetnika, ki so bila nedvomno po oddaji na pošto in pred izročitvijo v njegovc-roke odprta in nato zopet zalepljena, torej nekje na pošti. Iz ovadbe je bil razviden sledeči dejanski stan: Med trgovcem in poštarico je vladalo že Uelj časa napeto razmerje. Ko je imel ob času hudega mraza vlak veliko zamudo in je na nedeljo prišla pisemska pošta v predmetni kraj šele popoldne, je poštarica .nekaterim občanom tudi izven uradnih ur v nedeljo popoldne izročila prepozno došlo pošto, ne pa trgovcu T. Radi tega jo prišlo med trgovcem in poštarico do medsebojnih žalitev, tako, da je najprej vložila poštarica proti trgovcu tožbo zaradi žaljenja časti. Trgovec je šel k svojemu odvetniku v Maribor po informacije. Naslednji dan je odvetnik trgovcu pisal, kako se glasi tožba poštarice, toda to pismo je prišlo v roke trgovca šele čez tri dni. toda na zadrrji strani vse- pomazano s poštnim črnilom in popackano z gumijevim lepilom, tako, d’a jc bilo na prvi pogled jasno, da je bilo pismo drugič odprto in nato zopet zalepljeno. Zaslišani pismonoša je pred sodiščem: potrdil, da je prišlo pismo tako zalepljeno in zamazano že po pošti, zaslišani odvetnik in njegova uradnica pm sta izpovedala, da je dotično pismo odšlo na pošto snažno im brez gornjih znakov. Nedvomno je torej že doka/.a- I.EO SILA: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih dul. 99 In radi varnosti in mirne vesti so še dostavili: »Samo predrzno ne zaupati v čudodelno moč sv. Antona, predrzno pa ne . . .« Leo je izročil list Mirkiotu. »Ali ni to najogabnejša blasfemija? Ali ni to največja goljufija, ki bi bila vredna temnice? Družba sv. Petra Klaverja v Ljubljani — trgovska ekspozitura sv. Antona iz onega sveta . . . Otrok, ki mu je to mati brala, ali pa, ki je bral sam, si naj pritrga desetico, da podpre cerkveno goljufijo. Mislim, da botrice ne bodo bolj neumne, če si bodo kupile bo krstu vina in se napile, kakor če dado za sv. Antona in podporo izkoriščanje svojih nerazvitih možganov. To je hujše kot alkohol. Zadnjič mi je razlagal delavec Petek, da se je zgodil pred volitvami slučaj, ko je kaplan v spovednici govoril njemu znani delavki, da naj prisili moža, da voli klerikalno stranko. Žena je verna, neumna in je izjavila, da je mož socijalisl in da ga ne more prisiliti. In veste, kaj ji je svetoval? • • Naj mu ne pusti več spati pri njej . . . Hujskal je na zakonski razdor ... O, strašno je to! Človeka spravi tako iz ravnotežja, da bi bil zmožen ubijati take ljudi. Toda treba se je obvladati in se premišljeno boriti . . .« , Leo se je pomiril. Jeza je počasi izginila iz obraza, samo čelo je bilo zgrbančeno, kakor da se je zamislilo nekam povsem drugam. »Kaj storiti? . . .« je vprašal Franček. »Kristus je z bičem razgnal trgovce in sejmarje iz templa . . . Borba, duševna revolucija, revolucija duha —, ki bo preporodila po posameznikih ves svet, je edina rešiteljica. Ne nasilje pesti ali puške, nasilje dobrega človeka, nasilje neizprosne resnice in kritike, tako mislim jaz. Nova doba evangelijev in apostolstva lahko odreši svet iz spon laži in nasilja. Nobenih nališpamh cerkva ni treba, nobenih duhovnikov-uradnikov, nobenih procesij, ki niso drugega kot zastarele čarovnije, podobne poganskim daritvam . . • Boga si ni moči predstavljati, zakaj Bog je vse in povsod. Vse je podoba njegova. Laž je v hostiji, ki jo daruje duhovnik v cerkvi, coprnija našega veka, ki pravi, da je po daritvi sam Kristus v njej pričujoč. Jaz pa pravim, da upam vsak trenutek vzeti posvečeno hostijo v roko, jo strgati, poteptati in vem, da se mi ne bo zgodilo nič . . .« »Za božjo voljo, Leo,« je vzkliknil Mirko, »kaj vendar govoriš. To je bogoskrunstvo!« Leo je užival privzgojeno bojazen Mirkovo pred svetinjami, ki zanj niso bile več svetinje. V tem trenutku je bila njegova želja imeti posvečeno hostijo v roki in jo poteptati pred tem bojazlivcem v prah. Da bi videl, iz dejstva samega, da je laž, čarovnija in še povrh tega slaba čarovnija. Zato se mu je nasmehnil v obraz. O vem. Mirko, ti še nisi prišel do tega, ker so predsodki v tebi. Jaz pa ti pravim, da je dvom največja gonilna sila napredka. Podvomiti v tradi-cijonolno resnico, se pravi že rušiti jo. In iz dvoma moraš preiti v analizo, pa prideš do takega zaključka .. .« Mirka je bolelo, ker ni znal nič odgovoriti. Zato je skušat najti besedo, s katero bi ga piknil. In jo je našel. »Leo, zakaj pa ti ne živiš tako, kot praviš? Zakaj hodiš k šolski maši, k obhajilu, zakaj se učiš vero-nauk? Ali je to doslednost? Govoriš, samo govoriš.« Zadel je Leonovo Ahilovo peto. »Zato, ker sem še odvisen, ker imam nad glavo disciplinarni red, ravnatelja, starše, vržejo me na cesto in . . . in . . . danes še nisem dovolj zrel, dovolj močan.« Klub vznemirjenju, ki so ga povzročile Mirkove besede v njem, se je skušal izmazati. Nedoslednost si je očital sam že večkrat. Vse premalo se mu je zdelo to, da se je odrekel vinu, da je asketično ubijal v sebi čutnost, da si je večkrat pritrgal od prisluženega denarja in dajal še-pavcu in večkrat nemirnemu, brezposelnemu delavcu Petku . . . Njemu samemu je bilo to vendar bolj premalo in marsikateri večer je sedel pred odprtimi knjigami, ne da bi se učil, misleč na to, kar bi. se dalo še napraviti, da bi dal čim tesnejši znak, da ni več tisti, kot je bil . . . N Iz ulice je zadonela godba in klici. Stopili so k oknu. Na čelu maloštevilne povorke je šla vojaška godba. Nekaj nerodnih in slabooblečenih vojakov je svetilo z bakljami. Za njimi je šlo deset Orjunašev z zastavo. Med njimi sta bila profesdr Kaučič in dr. Sernec. Ostali so bili civilisti, po večini mladi, nedorasli ljudje v precej pičlem številu. To je bila namreč bakljada na predvečer 1. decembra. Ko so šli mimo okna, je nekdo zaklical »Živela Jugoslavija!« Dnevne Ureditev delovnega časa. Nova ureditev o delovnem času v trgovinah in obrti izide v kratkem. Te dni so se vršile v Belgradu pri ministrstvu soeijalue politike zadnje konference. Nova uredba bo po načrtu ministrstva razločevala delovni čas nameščencev od poslovnega časa obra-tovališč ter bo še bolj prilagodena krajevnim zahtevam kakor je bila dosedanja. V koliko zahtevajo tako ureditev dejanske potrebe, je težko ugotoviti, vendar pa smatramo, da bo ureditev novega delovnega časa zadevo jako komplicirala ter bodo potrebne težke borbe, da se ta zadeva tudi tedaj, če bodo razmere zrele, uredi enotno za vso državo, kar bi moralo biti nekak princip, izhodišče, iz katerega naj bi se obravnavala in ustvarjala zakonodaja. Tež-koče, ki so, bi se dale premostiti z začasnimi uredbami do preklica ali za določen rok. Ko uredba izide, bomo o njej poročali. Stavbena akcija v Ljubljani se je ustavila. Hišni posestniki vedo, kakor pravijo, da zaščita odpade! vendar se nihče ne zmeni za gradbo stanovanjskih hiš. Mesto ne bo nič zidalo; privatno pa ie prijavljenih samo par majhnih hišic, To je zopet najlepši dokaz, kako jalove so razne trditve in izjave hišnih posestnikov, ki vidijo kar cele bataljone novih hiš, če se ukine zaščita stanovanjskih najemnikov. Sama demagogija iih je. — Kar davek na nezazidane parcele v mestu, če ne služijo pridelovanju živeža, da bo konec praznih besed. Strokovna vojna v Avstriji. Delavstvo treh večjih tovarn za avto-mobilno industrijo na Dunaju je stopilo v stavko. Zahteva, da naj podjetja plačajo onih 7 zapovedanih praznikov v letu. 1 ndustrijci, ki so dobro organizirani in imajo dovolj denarja v »kasi <, pa se krčevito branijo. Ne gre jim sicer toliko za izplačilo teh praznikov, kolikor za načelo, da se plača samo faktično delo. Zato sc oni boje, da bi se to staro načelo prelomilo. Cerkev sicer na eni strani zahteva, da se morajo zapovedani prazniki posvečevati, da mora delo počivati, ne briga se pa za to, da morajo delavci in njihove družine tudi na praznike živeti. Organ dr. Seipla, »Reichspost«, se seveda jezi na štrajkajoče, ki hočejo tudi na praznike jesti in se nočejo zadovoljiti samo s »posvečenjem« praznikov. — Zveza industrijcev grozi z izprtjem vseh delavcev v dunajski kovinski industriji. Če tudi to ne bi pomagalo, bi se izprtje raztegnilo na celo avstrijsko kovinsko industrijo. 'I'ak »špas« .bi znal biti za malo Avstrijo usodepoln. Nered v blagajni bivše Narodne skupščine. Kakor »Vreme« poroča, so šele sedaj ugotovili pravo stanje blagajne bivše Narodne skupščine. Preje se je poročalo, da manjka tu milijon dinarjev in blagajnik je nato storil samomor. Sedaj pa je končno ugotovljeno, da manjka 4.6 milijona. Razen tega terja blagajna od bivših narodnih poslancev vrnitev skupne vsote 9,369.360 Din, ker niso plačevali od svojih dnevnic davka za poplavljonce, kar je bilo svoječasno sklenjeno. To bi znašalo za posameznega poslanca čedno vsotico blizu 30.000 Din. Državni uslužbenci, ki zaslužijo desetkrat manj in katerim se nikoli ne pozabi odtegniti davka za poplavljonce -, bodo še nazadnje pomilovali svoje bivše zakonodajalce, ki so pozabili na svojo državljansko dolžnost in ki bodo sedaj morali tolikšne vsote vračati, katere so že davno porabili. Osebe, ki so za red v skupščinski blagajni odgovorne, se izgovarjajo, da so nedo-statki starejšega datuma, iz česar bi se moglo sklepati, da se dotične blagajne nikoli ni revidiralo. O morilcih Toni Schlegla v Zagrebu še vedno ni duha ne sluha. Policija išče morilce dalje. Aretirance, ki so bili osumljeni, ie policija izpustila iz zapora. Nov slovenski list v Gorici. Vatikan in Italija sta se sporazumela. Zato je italijanska vlada dovolila go-riškim klerikalcem, da smejo izdajati svoj tednik »Novi list«. novice. Kralj Aleksander namerava bivati • letos daljšo dobo v Zagrebu. Kulturno prosvetno delo v Srbiji. V Srbiji se je v zadnjem času razvilo jako lepo mnogo obetajoče delo med delavstvom. Prvi ie pokazal pot sam Belgrad, kjer je delavstvo pričelo s kulturnoprosvetnimi predavanji in družabnimi prireditvami, kar je dalo delavstvu povsem, nov irnpuls, novo veselje do dela in navdušenje za akcijo v svrho poglobljenja scci-jaltie zavesti in solidarnosti. Komaj so delavci po Srbiji čitali v »Radnič-kili Novinah o teh prireditvah, pa so tudi sami pričeli z enako vnemo podobne akcije. Samo te dni so delavci organizirali take akcije v Nišu, Skop-Ijti, Paračinu, Kragujevcu, Čačku in še v nekaterih krajih. Večina teh prireditev se je vršila v okviru strokovnih organizacij, ki hočejo to akcijo izvajati, ker zlasti čutijo potrebo po takem delu. K temu kulturnemu delu se pritegne vse duševne delavce v delavskem gibanju, da se s tem upo-stavi enotna prava ideologija' in z aktivnim delom zavzame ustvarjajočo pozicijo. Prepire in prerekanja se pa opusti. Kapitalistični krogi na Angleškem imajo že strah pred izidom parlamentarnih volitev. — Eden največjih meščanskih dnevnikov, »Daili Mail«, že poziva meščane na okup. Angleške volitve gredo kapitalistom že temeljito na živce in zato so napisali uvodnik v enem svojih največjih listov, v »Daili Mailu«, v katerem apelirajo na obe meščanski stranki, na liberalce in konzervativce, da naj se za boga že sedaj v voiUvah združijo ter skupno nastopijo proti delavski stranki, kajti sicer bodo kon-zervativci sigurno poraženi in delavska stranka bo zopet prišla na vlado. List piše, da se bosta po volitvah itak morali obe meščanski stranki združiti, zato naj to raje že sedaj storite ter naj skupno nastopite že v volitvah. Da, seveda, strah :ina velike oči. Gre za velike reči, kajti delavska stranka ne zahteva samo po-državljenja rudnikov, marveč tudi bank, in to je glavno. Pa naj izpade kakorkoli, dolgo ne bo več, ko bodo kapitalisti tudi pod skupno »rnarelo« poraženi in tedaj bo zavladal pro-letarijat! * Razpust angleške zbornice. Angleška zbornica bo dne 10. maja razpuščena. Volitve za novi parlament se pa bodo vršile 30. maja. Dunaj gradi nebodere. Dunajska mestna občina bo zgradila prvi ne-boder, ali kakor pravijo Dunajčani: »Wolkenkratzer«. Hiša bo imela 16 nadstropij. Vsa stanovanja bodo imela kopalne naprave. V hiši bo nadalje čitalnica pod imenom sedanjega župana »Karl Seitz-Lesehalle«. — Nadalje bo imela hiša lastno motorno garažo ter bo končno tudi v hiši postaja za bodočo podzemno železnico. Na Španskem dobe novo ustavo. Tako je obljubil diktator Prim o de Rivera. Novi parlament bo določil čas izpremembe vlade. Kongregaeijski zakoni na Francoskem sprejeti v parlamentu. Predlogi, da se pripusti v Francijo devet katoliških redov in se jim vrne sekvestri-rano cerkveno imetje, so bili v francoski zbornici sprejeti s 319 glasovi: proti je glasovalo 245 poslancev. Vsi Francozi torej tudi še niso prišli do prepričanja, da je tak sklep na Francoskem potreben. Pred priznanjem sovjetov po novem ameriškem predsedniku Hooverju. Iz Moskve poročajo, da se je napravila z neko ameriško imančno skupino, ki je baje blizu novemu predsedniku Hooverju, pogodba, glasom katere se je ameriška skupina izrekla pripravljeno, tekom enega leta investirati v rusko kovinsko industrijo eno milijardo dolarjev. Pogodba je bila pred kratkim v Čikagu podpisana. V ruskih vladnih krogih se izjavlja, da pomeni ta pogodba prvi korak Hooverjeve vlade k priznanju sovjetske Unije. V Nemčiji imajo zopet veliko špi-jonažno afero. Ni še dolgo tega, da so v Nemčiji izdali važno ter strogo tajno okrožnico vojnega ministra ge- mo z §'/šic kadi VjVJrJT’ y,;gETl5C?.W nerala Gronerja tuji državi, ko so zopet odkrili v Berlinu velikansko ponarejevalnico dokumentov. Sedaj pa so prišli na sled veleizdaji, ki se je izvršila s tem, da so bili načrti nove bojne križarke A. prodani neki velesili. Pametneje bi sploh bilo, tla bi bili prodali kar celo križarko in sicer za pameten načrt splošne razorožitve. To je pripomba nekega dunajskega lista. To je tista križarka, ki je povzročila toliko razburjenja radi dovoljenih kreditov in radi katerih bi bilo skoraj prišlo do krize vlade in parlamenta. Pri žalnih slovesnostih za generalom Fochom je bil en moški zmečkan, 32 oseb pa na pol zmečkanih. Morda bodo sedaj v Parizu postavili spomenik neznanemu gledalcu! Janovicka afera. Umor šlezijske-ga grofa Stolberga postaja kljub preiskavi od dne do dne bolj tajinstven in bolj zavozlan. Mladi grof, ki je sicer nekoliko omejen, ie priznal, da je očeta ustrelil, toda ne namenoma, ampak iz neprevidnosti. Pravi, da um je oče naročil, naj orožje pregleda ter uredi. Pri tej priliki se mu je ena puška sprožila in očeta, ki je na zofi sede čital. ie strel zadel v glavo od zadaj ter izstopil pod desnim očesom. Grof je bil takoj mrtev. Sin pa je zbežal in v obupu taval sem in tja. Preiskovalna komisija pa je prišla do zaključka, da vse to, kar pripoveduje mladi grof, ni res, pač pa gre smer umora v čisto drugo stran. Gre za neko tretjo osebo, katere se pa noče izdati iz strahu, da se ne bi razkrile nečedne stvari, kakršne niso redke v visokem plemstvu. Razkritja teh pa se visoki krogi najbolj boje. Govori se, da je stari grof — bil je star 56 let — imel razmerje s poročeno damo in da ie bil mož iste morilec! Cela grofovska družina in i p i a vi m lada pj Mica. „Ne škodi, če 50 zastori malo zakajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne j mučim se s oranjem, i * i ker vse to opravi j 1 - Oi 'i CiilO jCUii. merilo! služabniki pa taje tako razmerje in branijo pokojnega. Vodja prve komisije je zbolel in sedaj je prišla iz Berlina nova komisija, ki nadaljuje s preiskavo. Odrecite se kajenju, ker dim kvari zavese. Le če vzamete za pranje Schichtov »RADION«, lahko kadite brez skrbi. Maribor. Koncert učiteljskega pevskega zbora v Mariboru. Ponovno opozarjamo, da se koncert pevskega zbora U.1U vrši v soboto 6. t. m. ob 20. uri v Gotzovi dvorani. Nastopi 60 pevk in pevcev. Koncert vodi prof. Kumar, sodeluje operna pevka ga. Maja Strozzi iz Zagreba. Preskrbite si vstopnice pravočasno! Trbovlle. Kako bi se radi maščevali. Naši trboveljski bivši demokrati se sedaj zbirajo pod firmo pridobitnih 'krogov na raznih sestankih, na katerih sklepajo razne vloge in jih pošiljajo na razne oblasti proti sedanjemu obč. odboru. Najbolj jih boli to, da mu ne morejo očitati nedelavnosti, nasprotno, pritoževati se morajo zaradi njegove prevelike delavnosti. Pritožujejo se, da je prenaglo delal in preveč gradil. Mi jih pa vprašamo, kdo je pa temu kriv, ali sedanji občinski odbor ali Vi? Ako bi bili Vi, ki ste leta in desetletja absolutno gospodarili na občini, vsaj vsa’ko leto zazidali v te svrhe 1000 opek, bi Vam sedaj ne bi bilo treba tarnati, da so ti preklicani socijalistj prenaglo gradili, ker bi že bili vse to našli izgotovljeno. Ker pa Vi niste čutili potrebe v tem pogledu kaj storiti, imate pa sedaj to prijetno nalogo, da se morate pritoževati proti preveliki delavnosti, ki se ne da utajiti, ker je Ibiilo doslej sezidanih 56 stanovanj za starovpokojence in občin. ImL Šm J tv-.:-’ 4 V,Vi Tako čisti VIM Vaše kuhinske predmete iz. lesa I Še danes se vpiši v Cankarjevo družba! uslužbence. Poleg tega pa še velika moderna meščanska šola, o kameri se je že govorilo 20 let, javna kopalnica s prostornim letnim bazenom. Zgradil se je tudi moderni tržni prostor in tik ob njem hladilnica z izdelovalnico ledu. Naj omenim še javno stranišče, ter celo vrsto novih mostov; temeljito so se popravile tudi obč. ceste, ki so bile do skrajnosti zanemarjene. Obč. odbor je tudi uredil vprašanje obč. uslužbencev s pragmatiko, katero so tudi že poprej razni župani in gerenti celih 10 let mrcvarili, a nikdar uveljavili. Da pa ni pozabil obč. odbor na one, ki so najbolj revni med revnimi, to so naši obč. ubožci in sta-rovpokojenci, je razvidno iz tega, da je >za vse določil redno mesečno podporo, kar seveda naše pridobitne kroge najbolj boli. Seveda si tega javno in odkrito ne upajo povedati, zato pa vedno namigujejo, da se raizmetuje denar, mi pa prav dobro vemo, kam pes taco moli. Nekateri so se celo tako daleč spozabili, da so trdili, da so ■stanovanja, ki jih je občina gradila, preveč fina za te revež^, da je okrog hišic preveč iz;emlje za zelenjavo itd. Kar pa najbolje karakterizira to družbo, ki se na eni strani hoče delavstvu hinavsko prilizovati, na drugi strani mu pa ne privošči na stara leta poštene strehe nad glavo in zelene sala te v skledi. Na zahtevo teh pridobitnih krogov se je vršila tudi prete- Vabilo na čeni teden uradna revizija v obč. gospodarstvu, katera je pa mogla samo ugotoviti, da je vse v najlepšem redu. Neki Golob, za delavstvo žalostnega spomina, in s 'katerim je ravno delavstvo pred 3 tedni pri volitvah v bratovsko skladnico temeljito obračunalo, kjer je vložil svojo listo in ni zbral zanjo niti toliko glasov, kolikor je kandidatov, da ne govorimo o namestnikih, baje zbira med delavci in obrtniki podpise proti sedanjemu obč. odiboru, ker pač smatrajo naši bivši demokrati, da je edina ta pot še možna, da pridejo oni do veljave, ker vse drugo jim je spodletelo in splavalo po vodi. Prepričani pa smo, da so se že merodajni faktorji uverili, da je prišel čas, da se zopet začne redno delovanje v občini v interesu sploš-nosti ter bodo take in enake vloge, k,i ne temeljijo na resnični podlagi, kratkomalo zavrnili kot neutemeljene. Dramatični odsek »Svobode« je priredil v nedeljo, dne 24. trn., v dvorani Del. doma gledališko predstavo »Prisega o polnoči«, katera je nad vse dobro uspela. Dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena in igralci so vsi brez izjeme storili svojo dolžnost. Na belo nedeljo (7. t. m.) popoldne imajo Trbovlje pravi pevski praznik. Nastopi učiteljski pevski zbor 1 j ubij. poverjeništva U.IU pod vodstvom koncertnega vodje prof. Kumarja in s sodelovanjem operne pevke ;r£ I*rod uU ti vui /,r. j drugi mi7.Hrsk.ili mojstrov, 3rarif>or, Vetrinjska ulica iS. Kovček! za potovanje, torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Enkratna ponudba. Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od t. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za RadioweIt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimeiite, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in računa. 3. Revizijsko poročilo. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Sklepanje o razdelitvi prebitka. 6. Volitev enega člana v načelstvo, tri v nadzorstvo ter enega namestnika. 7. Razni predlogi in nasveti. Na občnem zboru imajo le člani s polno vplačanim deležem pravico do glasovanja (§ 3 zadružnih pravil). Če ne pride ob določeni uri zadostno število članov na občni zbor, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi ($ 14, odstavek 3 zadružnih pravil). Načelstvo. Prav nič Vas ne stane ako si ogledate letošnjo bogato zalogo vsevrstnega spomladanskega in letnega manufakturnega blaga pri tvrdki L. ORNIK, Koroško cesto 9 Velika izbira prekrasnih desenov za obleke in plašče pravkar dospele iz največjih angleških in čeških tovarn. Vsled tega so tudi umevne NAJNIŽJE CENE kljub plačilnim olajšavam. Ali ste že krili J svoje potrebe v tiskovinah ■ Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naf niž jih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. Ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna utica št. 20 • • v* "H1 ■ —T Nabirajte nove naročnike Klobuke perilo, ovratnice, čevlje, moške in ženske nogavice, dežnike, palice itd. MoSke Obleke a Din 290, 300, 360, 450 itd. Obleke za dečke a Din 90, 120 itd. Vse to kupite najboljše in najcenejše pri tvrdki JAKOB LAH, Maribor Glavni trg i. 1. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z. Ustan. 1898 MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA STEV. 36 -38 Telefon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18 Moderno ln higiensko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P. Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.