NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože CerovSek,
^^orni urednik NT: Branko Stamejčič, odgworni ured^ RC: Mitja Umnik
Ulilember 1991 • šmilka 35 • leto XLV • cena 30 dinarjev
[anj
ura za izlet
stran 16
Nazaj v preteklost
Sanje lemberškega graščaka
anll
ednikove akcije
stran 20
Zapele so harmonike
Nove
skrili
z začetkom šolskega
leta so pred nami nove
skrbi. V vrtcih, osnov-
nih in srednjih šolah se
ob vseh drugih težavah
otepajo še s pomanjka-
njem denarja - o tem
pišemo na straneh 5 in
6, o akciji Varna pot
v šolo pa na strani 32.
(roki z Lluhečne spel doma
Po dolgotrajnem iskanju so v zapuščeni mlaki na Ljubečni le našli krokodila, ga spoznali za tistega, ki so ga že dalj časa pogrešali
v mariborskem akvariju, se ga nagledali in ga poslali domov. Stran 11.
2. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991	

Zborovanje za mir
Skupina Celjanov, delegaci-
ja Odbora staršev za vrnitev
vojakov iz Jugoslovanske ar-
made, Ženske skupine in
Stranke demokratične preno-
ve, je prejšnji četrtek sodelova-
la v zborovanju za mir pred po-
veljstvom V. armadnega ob-
močja v Zagrebu. Iz Slovenije
so v Zagreb potovali še Ljub-
ljančani in Mariborčani.
Po zborovanju za mir je sku-
pino Slovencev sprejel pod-
predsednik hrvaške vlade
Zdravko Tomac, ki je na krat-
ko orisal razmere na Hrva-
škem, dogovaijali pa so se tudi
o pomoči, ki jo bo Hrvaška
v obliki hrane, oblačil in zdra-
vil potrebovala za begunce.
Celjani so sodelovali tudi v pri-
pravi poziva zveznemu izvrš-
nemu svetu, naj zagotovi var-
nost mater, ki so v tem času
v Beogradu zahtevale vrnitev
svojih sinov, ki so že odslužili
vojaški rok, iz Jugoslovanske
armade. Obrnili pa so se tudi
na srbsko opozicijo in jo po-
zvali, naj sodeluje v prizadeva-
njih za mir v Jugoslaviji.
IS
Shod upokojencev
Demokratična stranka upo-
kojencev Slovenije in njen re-
gijski odbor v Celju sta v pre-
teklem tednu sklicala tiskov-
no konferenco, na kateri so
predstavnike tiska seznanili
z izhodišči stranke in njenim
programom, ki je bil v našem
časniku že predstavljen.
Predstavniki stranke so ime-
li pripombe na osnutek novega
pokojninskega zakona. Menih
so, (daje potrebno pokojninski
sklad očistiti raznih socialnih
dajatev, ki so proračunska ka-
tegorija. Prav tako ni sprejem-
ljivo uvajati prispevno stopnjo
za zdravstveno zavarovanje
preko pokojninskega sklada.
Brezplačne pravice zdravstve-
nega varstva so s predlogom
novega zakona zelo omejene,
kar zlasti prizadene starejše
ljudi, ki večkrat potrebujejo
zdravniško pomoč in usluge
kot ostali prebivalci.
Glede na omejeno število
borcev in njihovo starost (v
povprečju nad 70 let) je potreb-
no dosedanje pravice zdrav-
stvenega varstva obdržati in
jih v členu 22 tudi navesti,
sredstva zanje pa zagotoviti iz
proračuna.
Predstavniki demokratične
stranke upokojencev Sloveni-
je so bili kritični tudi do zako-
na o denacionalizaciji ter so
menili, da v zvezi z njim niso
bile pripravljene ustrezne ana-
lize.
Vso omenjeno problematiko
bodo še dodatno pretresli na
shodu stranke, ki bo 7. septem-
bra ob 14. uri pri Mlinaijevem
Janezu na Teharjah. Slavnost-
na govornika bosta član pred-
sedstva republike Slovenije
dr. Matjaž Kmecl in predsed-
nik stranke Ivan Sisinger.
Kulturni program bodo pri-
pravili: pihalni orkester Emo
Celje, moški pevski zbor An-
ton Bezenšek iz Frankolovega
ter člani KUD Zaija iz Trno-
velj. Med družabnim sreča-
njem z bogatim srečolovom bo
igral ansambel Vikija Ašiča.
ZDENKA STOP AR
Vsak dan slabše
Zdravstveni zavodi v Sloveniji so v veliki denarni
stiski, vse pa kaže, da je v Celju še najhuje. V Zdrav-
stvenem centru sicer še delajo primerjalno analizo
poslovanja, vendar je tudi brez te očitno, da se razmere
iz dneva v dan slabšajo.
V ponedeljek so na primer imeli v zavodu že 143
milijonov dinarjev zapadlih obveznosti. Mesečno
dobijo iz republiškega proračuna 84 milijonov dinarjev
(od 1. julija, prej so manj). Če ne bi bilo rastoče infla-
cije. bi to za sproti še nekako zadoščalo, tako pa tudi
zdravstvu grozi zlom.
MBP
KOMENTIRAmO
Igrajo se le siti
Oni dan je bila na Radiu
Celje oddaja o skrbi za
zdravje šolarjev. Vse je teklo
mirno in utečeno, dokler ni
zdravnica specialistka ome-
nila pomena prehrane za
zdrvje otrok. Takrat pa se je
po telefonih sprožil plaz. »Le
kako si drznete govoriti
o tem? Kje pa živite? Bodite
raje tiho. Vas ni sram, da go-
vorite o tem... Kako pa naj
kupujem otroku sadje, mle-
ko, meso in kaj si boste še
izmislili, ko pa še za kruh ni-
mamo? Kako, kako...« Be-
sede so bile grobe, trde,
v glasovih pa je bilo mogoče
slišati hudo stisko.
Tik pred pričetkom pouka
je bila ta oddaja, sredi izdat-
kov za knjige in zvezke, za
obleko, v času, ko je treba
misliti na kurjavo in ozimni-
co. Denarja pa ni: »Mož je
izgubil delo... Oba sva na
čakanju... Samo eno zajam-
čeno plačo imamo... Od so-
ciale živimo...«
Ne, vseh teh številnih dru-
žin ni prizadela podražitev
bencina, cigaret, pohištva in
- kdo bi sploh vedel, kaj se
še ni podražilo. Vsemu, kar
je bilo mogoče, so se že mo-
rali odpovedati. Zdaj gre za
golo preživetje. Pa drugače
ljudje o tem malo govorijo,
ne zbirajo se po cestah, ne
grozijo pred tovarnami in
skupščinami. Socialna bom-
ba je sprožena, razneslo je še
ni. Pa ni razlog v neskončni
potrpežljivosti in trpljenja
navajenem ljudstvu. Ne. Ra-
zlog je lahko samo v strahu
pred še hujšim. Hrvaška je
tako blizu. Kri in smrt, be-
gunci... Vse to je na našem
pragu in preko njega. Strah
je tu. Pred jutrišnjim dne-
vom, pred jesenjo, zimo...
Kaj bo še prišlo?
V tem strahu ljudje stiska-
jo zobe in pasove. Molčijo, če
niso izzvani. Zato se nikar ne
igrajte z njihovo potrpežlji-
vostjo. Danes ni čas za poli-
tične igrice. Igrajo se lahko
samo siti - in če se že morajo,
naj tega za božjo voljo ne
počno pred očmi lačnih, ki
še besede o zdravi prehrani
za otroke razumejo kot hud
napad nanje in popolno ne-
razumevanje današnjega
dne.
MILENA B. POKLIČ
Stare bolezni provinoiaiizma
KOmENTIRAMO
V nobeni celjski knjigarni ne morete ku-
piti niti ene knjige Miroslava Krleže...
Morda se bo le zgodilo že v teh dneh.
Slovenija naj bi končno dobila prve potrdi-
tve, da jo svet sprejema v druščino samo-
stojnih in neodvisnih držav. Tako bo Evro-
pa začela priznavati nova dejstva na politič-
nem zemljevidu, za katerega seje zdelo, da
je natančno izrisan vsaj še za nekaj let. Pre-
den bodo nastale združene države Evrope,
bo potemtakem še nekaj osamosvojitvenih
pohodov narodov, ki želijo biti več, kot so
bili. No, tudi nekateri evropski politiki se
bodo morali kmalu srečati s tajnim nespora-
zumom v njihovi glavi, češ da smo Slovenci
slovensko govoreči Avstrijci...
Ampak prav to, kako bo Slovenija spreje-
ta v Evropi, je odvisno predvsem - od Slo-
venije same.
To, da v nobeni celjski knjigarni ni mogo-
če kupiti niti ene knjige Miroslava Krleže,
namreč ni naključje. Pa se vendarle ve, daje
bil M.Krleža Hrvat, le da mu je bila žena
Bela Srbkinja. Seveda ni mogoče preprosto
navajati le politične razloge za kulturno.
športno, turistično ali gospodarsko izolaci-
jo, v katero se bo pripeljala Slovenija, če bo
obračala glavo proti jugu tako, kot bi na
vsak način rad del slovenske javnosti: po-
gled skrajno nasršen, misel omalovažujoča,
čustvo prenapeto od maščevanja ali zadrto-
sti. Že prej, na primer pred junijsko vojno,
ni bilo nenavadno, če v slovenskih gledališ-
čih v repertoar niso uvrstili drami srbsko ah
hrvaško govorečih avtorjev... če se v knji-
garnah ni dalo kupiti nekaterih romanov, ki
jih je dobro sprejela evropska kritika, a so
imeli to drobno napako, da so izšli v Beogra-
du, Sarajevu ali Skopju. Makedonijo pa Slo-
venec tako in tako bolj pozna po paradižni-
ku kot pa po tem, da je od tam doma tudi
Blaže Koneski.
No, tudi vodstvo slovenske televizije šele
zadnje čase dojema, kako nespametna je
informacijska blokada, za kakršno seje naš
vojaški agitprop odločil med vojno. Kar se
dogaja v Beogradu, to, kar govorijo Brana
Crnčevič, Vojislav Šešelj, in ministri
ski vladi ali kdorkoli drug po Jugosl
del naše resničnosti - zdajšnje. Jutrfk^''*
veda drugače. Politika, ki stavi sa ^^
enega konja, pa naj bodo to NacionS^
Sovinize, Represija ali ProvinciaUz'^
štirje protagonisti pa so zdaj najglagJ'^/1
balkanu, ne bo dolgo živela.
informacij, vsakršnih, tudi o najbolj
nih in težko razumljivih dokazih str/^^
človekove pameti, najboljša politika ^^
Ne mislim samo na informacijsko
tost do Jugoslavije, marveč tudi do s?'^
karskega življenja, znotraj Slovenije /
vsega, kar se dogaja v Evropi ~ vkh"-'^
z njenimi zadržki do posameznih slo^
skih potez.
Evropa je dala Sloveniji recept, če w
biti Slovenija dober mejaš Evropi, /nora^
predvsem dober mejaš Jugoslaviji.
mreč res, daje jugoslovanski jug že vnao
določen za vse vrste balkanskega obn-?
nja, da mu torej to piše na čelu. Razkos'^
Jugoslavije je nastajanje nove evrop^
zgodovine. Taki dogodki zmeraj spravijo^,
površje vso nesnago, ki se skriva v poh^
in tudi v ljudeh. Najbolj so prizadeti tistj^
v takih zgodovinskih vrtincih pozabijo'^
je jutri nov dan. Kdor gleda iz Slove^
v Evropo z očmi Evropejca, v Beograd, M
primer, pa z očmi Balkanca,je Balkanecl
domače pa se temu pravi, da je nekoil
štorast, intelektualno neotesan, da je J
vincialen.	j
Slovenska provincialnost bo Sloveniji
dolgo škodila. Morda so v teh tednih še b|
razumljive odločitve, ki so Slovenijo odk
govale nekdanjemu jugoslovanskemu pJ
štoru na primer v športu, v kulturi, v ^s^
darstvu in še na kakšnem področju. ToJ
z vsakim dnem bolj bo treba odpirati a
- kaj se da narediti, da bo življenje v tei
delu Evrope prijaznejše in da ne bo tu, j
Kolpi, nov berlinski zid. Slovenija bo doi
zala svojo državno moč in samostojna
prav z odprtostjo do nekdanjih bratskihn
publik. V tem primeru jo bo tudi Evro)
sprejela z večjim spoštovanjem.
Ja, tudi zato ni prav, da v celjskih knjigi
nah ni najti niti ene knjige Miroslava Krld
Še dobro, da pride v petek v Laško M
Šerbedžija.
JOŽE VOLFA.K
PISMO IZ NEKDANJE PRESTOLNICE
TV Dnevnik v živo
Vse kaže, da so srbski boljše-
viki trši oreh kot njihovi učite-
lji v Moskvi. Puč v domovini
komunizma se je izjalovil že
v pičlih treh dneh, drugemu, ki
sicer (zaenkrat) nima takšnih
razsežnosti, pa ne more do ži-
vega vsa demokratična Srbija.
Dva dni pred moskovskim
prevratom je namreč srbska
vlada ponovno dobesedno
okupirala uredništva na radiu
in televiziji, kjer je odstavila
vse vodilne ljudi in na njihova
mesta postavila »preverjene«
kadre. V tej »novi« ekipi, kate-
ro nekateri že imenujejo »voj-
no uredništvo«, je n^bolj zna-
no ime izven Srbije, Krsto Bi-
jelič, ki je napredoval celo do
glavnega in odgovornega ured-
nika informativnega programa
TV Beograd in ima podobno
vlogo kot general Marko Nego-
vanovič v JA, ki je na beogr^-
skih zaslonih tako ali tako sko-
raj vsak dan.
Mnogi trdijo, daje Miloševič
vnaprej vedel, da se v SZ pri-
pravlja puč; v pričakovaju po-
dobnega razvoja dogodkov
v Srboslaviji je s svojim mirii
- pučem na RTV za začetek
želel ponovno prevzeti popo-
len nadzor nad najpomemb-
nejšim orožjem v vsakem pre-
vratu - mediji. Po znanih de-
monstracijah v Beogradu, ki
jih je 9. marca organiziral Vuk
Draškovič, je namreč Miloše-
vič moral nekoliko popustiti in
(začasno) žrtvovati pet vodil-
nih na TV.
Draškovičevo Srbsko giba-
nje za prenovo znova najavlja
juriš na »TV Bastilijo«, do ka-
terega naj bi prišlo 9. oktobra.
Rivalski, vendar številčno veli-
ko manjši Demokratski stran-
ki se očitno vehko bolj mudi;
nemudoma je organizirala svo-
jevrstni RTV dnevnik na pro-
stem - v samem središču Beo-
grada, pri Terazijskem vodnja-
ku, kjer so študentje v marcu
tri dni in tri noči vojevali svojo
bitko proti takratnim proizva-
jalcem edine resnice na svetu.
TV dnevnik na prostem se
začne vsak dan natančno ob
pol osmih zvečer in traja petin-
štirideset minut, toliko kot Bi-
jeličev, pardon, Miloševičev.
Pravzaprav gre za edinstvene
protestne shode, na katerih
javni delavci in ugledni občani
prisotnim sporočajo tiste in-
formacije, v katerih verodo-
stojnost, kot pravijo, ne gre
dvomiti.
Uspeh tega TV dnevnika
v živo je zelo vprašljiv, s^ Mi-
loševiču ne more do živega niti
cela Evropa, kgj šele nekaj ti-
soč BeogrcOčanov, ki radoved-
no »gled^o« najnovejšo tehno-
loško pridobitev na področju
medijev. Japonci in njihovi
stometerski TV zasloni so pra-
ve igrače v primerjavi s terazij-
sko televizijo, kjer lahko vsak
gledalec drage volje zabrusi
osebnemu TV voditelju, da la-
že, mu prisoli klofuto, mikav-
nejšo voditeljico pa kar na me-
stu samem povabi v kavarno
bližnjega hotela, ki se povsem
slučajno imenuje Moskva.
Vendar pa ta »televizija« ni
čisto brez hib; že prvi »dnev-
nik« je pokazal, da Miloševiču
verjetno sploh ne bo treba
ukrepati proti njej. Tega dne je
namreč deževalo, kmalu bo je-
sen in še več dežja in Beograj-
čani se bodo hočeš nočeš mo-
rali vrniti pred Sonyjeve zaslo-
ne, ki so tukaj od nekdaj nag-
bolj iskani. Do 9. oktobra pa je
še daleč in morda je Draškovič
vseeno bolj premeten, saj se do
takrat lahko marsikaj zgodi tu-
di brez njegovega »juriša na
TV Bastilijo«, ki naj bi, kot so
zagotavljali njegovi organiza-
torji, pometel ne le z na novo
postavljenimi uredniki na
RTV, temveč tudi s tistimi, ki
so jih tja postavili.
»Objektivnost« medijev Sr-
boslavije je postala že kar pre-
govorna, nezadovoljstvo Beo-
grajčanov (in ne le njihovo) pa
samo dokazuje, da so stvari
resnično šle predaleč. Poglej-
mo nek^ »biserov«, ki zgovor-
no pričajo o upravičenosti tega
dneva.
Marsikateri Užičan se je
prejšnji teden spraševal ali je
z njim vse v redu, zlasti tisti, ki
so 28. avgusta zjutr^ na poti
v službo kupili Politiko. V njej
je lepo pisalo, da je z osrednje-
ga trga njihovega mesteca (ki
se je nedavno tega še imenova-
lo Titovo) odstranjen ogromni
Titov spomenik. In ko je
v službo hiteči Užičan prišel
do trga, je imel tam k^ videti.
Spomenik je bil še vedno na
mestu, kamor so ga postavili
pred tridesetimi leti. Toda
v Politiki je lepo pisalo, da so
številni meščani dan poprej
navdušeno ploskali delavcem,
ki so spomenik odpeljali nez-
nano kam. Še vedno zmedeni
Užičan, ki ve, da Politika ni
mačji kašelj, seje po službi na
poti preko taistega trga trdno
zarekel, da nikoli ne bo več to-
liko pil čez vikend. Na trgu res-
nično ni bilo več spomenika.
Odstranili so ga med njegovim
ponovnim čitanjem Politike
v službi. Ni kaj, klasičen pri-
mer informiranja, ki je hitrejše
od zvoka. Vedno dobro obveš-
čena Politika je stoprocentno
vedela, da bo spomenik od-
stranjen, zato se ni niti toliko
potrudila, da bi poslala v Užice
svojega poročevalca. Zataiai
lo se je le pri datomu, ki soj
občinski možje določili za niš
tev spomenika človeku, gla*
nemu krivcu za vse teiafl
v Srbiji in širše...
Vendar Politika ni vedno tJ
ažurna. Izjave predsednil
parlamenta Ruske federacs
dr. Rusiana Hasbulatova, i
seje mudil na Svetem Štefan'
ne bo objavila še najmanj"
slednjih petsto let. VpraJ
kaj meni o strinjanju podpi«
sednika Srbske socialisti«
stranke M.Markoviča s p
vratom v Moskvi, Hasbula«
pravi: »To mi ni znano. Cej«
res, potem je bilo to poliU'
zelo kratkovidno. Noben^
hodna država se ni sti^
s pučem, srbska vlad^ocajj
cialistična partija pa je P^
la s tem priznanjem. Ce J^^
nično tako, je to zelo žalos^
Vse kaže, da so izgubili sie""
no upanje.«
Glavni in odgovorni v u^
ništvih črnogorskih
očitno še vedno ne
da moskovski prevrat mjJ ^
Obisk zgor^ omenjenega^
vrženca Gorbačova (in J®
v Črni gori so enostavno ^
rirali, čeprav se je srečal ^
višjimi predstavniki dr^ y
ima skupaj z Rusi več ^^^
milijonov prebivalcev,
žave M.Bulatovič i" P V
M. Djukanovič sta ven^t' jf
la za Hasbulatovo izjav® ^
slednjega dne pohitela
zorilom nekaterim
škim redakcijam, zlasti
zijski, da neustrezno sp ,^
jo »pomembne dogodK jp
gori, in delo njenih
organov...« V kratkem ^^
pričakujemo »spontan /jof
ting v podporo JelcinU f^P
bačovu pred	že«!
skupščino. Sed^ boj^
r^o denar za ponovn
Hasbulatova...
ŠTEFAN
Pri izmenjavi
brez zapletov
Konec prejšnjega ted-
na so se obnovila pogaja-
nja med komisijama Re-
publike Slovenije in Ju-
goslovanske armade
o predaji orožja, opreme
in objektov ter pospeše-
nem umiku Jugoslovan-
ske armade iz Slovenije.
Skladno s temi pogajanji
tečejo tudi dogovori
o umiku v posameznih
občinah oziroma pokra-
jinah.
Obe strani spoštujeta
načelo recipročnosti in se
dnevno dogovarjata
o tem, kdaj in kaj bo kate-
ra stran vrnila drugi. Ta-
ko so v ponedeljek terito-
rialci zahodnoštajerske
pokrajine vrnili vojski del
opreme, v torek pa je Ju-
goslovanska armada pre-
dala Teritorialni obrambi
vojašnico Bukovje pri
Dravogradu. Po podat-
kih, ki smo jih zbrali v to-
rek, je bilo še znano, da je
v sredo, 4. septembra do-
govorjena predaja opre-
me v vojaškem skladišču
Bežigrad, ki naj bi jo do-
bila nazaj Jugoslovanska
armada, teritorialci pa naj
bi istočasno prevzeli del
opreme (zvečina inten-
dantske potrebščine in
nekaj orožja) last celjske-
ga sekretariata za ljudsko
obrambo.
O nadaljnji izmenjavi
se Teritorialna obramba
in Jugoslovanska armada
dnevno dogovarjata, po-
veljnik pokrajinskega
štaba TO za Zahodno Šta-
jersko Viki Krajnc pa
nam je še povedal, da bo
primo-predaja na celot-
nem območju končana
konec tega ali v začetku
prihodnjega tedna. IS

s. SEPTEMBER 1991 - STRAN 3
Občina Žalec praznuje
Toru Hotio namenu predali večnamenski tlom s telovadnico
letošnjega leta naprej praznuje .
1»' občina svoj praznik 6. septem-
^^ia V spomin na drugi slovenski
(f^l^i je bil na ta dan leta 1868.
^itve se bodo pričele že jutri in
trajal® do 15. septembra. Tudi
^ je praznovanje bo v znamenju
»^jili pridobitev, sicer pa letoš-
raznik praznujejo v krajevni
losti Tabor.
zaslugi mnogih prizadevnih kra-
jp vodstva te krajevne skupno-
v Taboru postali bogatejši za
_fjjienski objekt s telovadnico. De-
rtiij so zbrali s krajevnim samopri-
llom. precej so opravili prosto-
^ delovnih ur, Taborčanom pa so
!^moč priskočile tudi delovne or-
ganizacije in občina. Otvoritev doma
bo v nedeljo popoldne. Sicer pa to ni
edina pridobitev v tem času. Posodo-
bili so cesto v Kaplo, sedaj pa razširja-
jo in modernizirajo cesto v Črni vrh.
_ V naslednjih dneh se bo v Taboru in
Žalcu zvrstilo precej kulturnih, šport-
nih in drugih prireditev. Že jutri po-
poldne bo v Taboru šahovski turnir,
v Savinovem razstavnem salonu v Žal-
cu bodo odprli razstavo likovnih del
Petra Krivca, v novih prostorih Ljub-
ljanske banke pa bodo ob otvoritvi
predstavili tudi novo knjigo Aleksan-
dra Videčnika Hranilništvo in posojil-
ništvo Savinjske doline. V soboto do-
poldne bo v Taboru nogometni turnir
za pokal občine Žalec, zvečer pa nočni
tek za pokal Tabora. Nedelja bo v zna-
menju gasilcev, saj bo žalsko društvo
proslavilo 110-letnico in pripravilo tu-
di veliko gasilsko parado. V torek zve-
čer se bodo v občinski matični knjižni-
ci v Žalcu srečali kulturni delavci,
v sredo pa v Taboru borci iz vse obči-
ne. Slavnostna seja zborov žalske ob-
činske skupščine bo prihodnji petek
popoldne v Taboru.
V soboto, 14. septembra v žalski os-
novni šoli pripravljajo še grafični bi-
enale, proslavili bodo 110-letnico Sa-
vinjske proge, v Lokah bodo popoldne
pripravili gasilsko tekmovanje, v Žal-
cu pa bo zvečer še Taborska noč, ki bo
nadomestila Žalsko noč.
JANEZ VEDENIK
Kmalu nova
banka v Žalcu
še nekaj dni in novi pro-
stori Ljubljanske banke
v Žalcu bodo končani. Vodja
enote te banke v Žalcu Franc
Tratar je povedal, da jih bo-
do slavnostno odprli 7. sep-
tembra ob 10. uri v okviru
praznovanja praznika občine
Žalec. Pritličje novega ob-
jekta je namenjeno osnovni
bančni dejavnosti, kreditno
poslovanje in druge službe
pa bodo v prvem nadstropju.
Novi objekt ima okoli 700
kvadratnih metrov površine
in praktično vsak meter je
koristno uporabljen za banč-
no dejavnost, tako da bodo
uslužbenci ob sodobni ter-
minalsko - računalniški
podpori lahko nudili obča-
nom zares kvalitetne sto-
ritve.
T.TAVČAR
avna dela
Idi v občini
marje pri
lelšah
^a zadnji seji izvršnega
rta Skupščine občine
»aije pri Jelšah so se de-
ati odločali tudi o izvaja-
Ujavnih del. Šmarska ob-
«je ena izmed dvainpet-
setih slovenskih občin,
^ se prijavile na razpis
publike Slovenije in
•^lagale za izvajanje pri-
dvesto sedeminpet-
javnih del.
pomočjo javnih del že-
Šmarju zmanjšati šte-
^ 'nezaposlenih in pre-
J^iti krizo brezdelja. Za-
^sekretariat za gospo-
^'0 in urejanje prosto-
^njavil naslednja javna
^ pomoč na domu, po-
jKendov, ureditev oko-
!®noritskega samosta-
"umje in meijenje dre-
Delegati izvršnega sve-
se strinjali s predlo-
Sekretariata s pripom-
bi moralo biti več
^^'^skih akcij, še posebej
•ker se imajo za turi-
občino. Pri javnih
bi sodelovalo od
ljudi, ki bi bili raz-
skupine, v vsa-
C^Pini pa bi bil eden
^^^"'ciran za določeno na-
lo^J^Jficiranje javnih del
>j[)lj.^cji meri prevzel Re-
zavod za zaposlo-
^ • 'zvršni svet pa bo
Vf^^f^ik javnih del
»^j .iti stimulativni del
' "aj bi znašal
Sin?'^ "70 odstotkov
" osebnega dohod-
isj kopravno delo, in
Sp? izvedbo progra-
^^^retariat za gospo-
di. urejanje okolja
Sari , poudaril, da se
ne bodo izvajala,
pride do-
^Vo/ ^^P Republiške-
^^ za zaposlovanje.
^	B.S.
Laško razpisuje obveznice
Na ponedeljkovi seji iz-
vršnega sveta občine Laško
so člani podprli predlog ela-
borata za izdajo obveznic
občine Laško. Tako pri-
pravljen program bo posre-
dovan na seji skupščine ob-
čine Laško, ki bo ob koncu
septembra, medtem ko se
bo vplačevanje obveznic za-
čelo predvidoma 1. oktobra
letos.
Osnovni namen zbiranja
sredstev z izdajo obveznic je
financiranje razvoja podjet-
ništva in gospodarske infra-
strukture v občini Laško.
Prihodki od prodaje ob-
veznic se vplačajo v prora-
čun občine in se bodo upo-
rabljali pod pogoji in po me-
rilih, ki jih je sprejel izvršni
svet skupšine občine Laško.
Obveznice se bodo vplačeva-
le v gotovini na blagajni ob-
čine, preko položnice ali pre-
ko naloga za prenos sred-
stev. Obveznice se bodo
obrestovale po 10 odstotni
letni obrestni meri, ki mora
biti približno enaka ali manj-
ša od stopnje donosnosti bo-
dočih investicij, kijih bo ob-
čina financirala s sredstvi,
zbranimi z izdajo obveznic.
Pri tem pa bo treba upošte-
vati tržne obrestne mere pri
podobnih obveznicah, ki so
od 10 do 12 odstotne, zato so
v Laškem predlagali 10 od-
stotno obrestno mero.
Obveznice bodo razpisali
v višini 15 milijonov DEM,
vplačljive in izplačljive pa so
v valuti Republike Slovenije
in v skladu z veljavnimi za-
koni. Razpisana vrednost pr-
ve izdaje obveznic predstav-
lja spodnjo mejo glede na ve-
likost in pomembnost pro-
grama pospeševanja podjet-
ništva in financiranje gospo-
darske infrastrukture v obči-
ni Laško. Manjša emisija ob-
veznic bi v nasprotnem pri-
meru pomenila izpad dolo-
čenih sredstev in tako otežila
realizacijo vseh načrtovanih
naložb v občini Laško v na-
slednjih desetih letih. Emisi-
ja obveznic bo obsegala 8 ti-
soč obveznic po 250 DEM,
7 tisoč po tisoč DEM in 600
obveznic po 10 tisoč DEM.
T.VRABL
Višje participacije
Samoplačniških ambulant zaenkrat še nI
še nekaj povišanj partici-
pacij v zdravstvu, pa nas
spremembe, ki se obetajo
na tem področju v prihod-
njem letu, ne bodo več bi-
stveno prizadele. Zdravje
očitno postaja tudi ekonom-
ska vrednota, saj je zdrav-
ljenje iz dneva v dan dražje.
S prvim septembrom ve-
ljajo nove, višje participacije
k cenam zdravstvenih stori-
tev, zdravilom na recept in
pripomočkom. Zaenkrat pa
ni še nič z obetanimi samo-
plačniškimi ambulantami.
Ministrstvo za zdravstvo na-
mreč še ni izdalo podrobnej-
ših navodil o njihovem usta-
navljanju in delu. Na celj-
skem območju je sicer naj-
več zanimanja za oblikova-
nje samoplačniških ambu-
lant v zobozdravstvu. Priča-
kujejo, da jih bodo odprli
prihodnji mesec.
Participacije se niso pove-
čale za vse storitve, zdravila
in pripomočke enako. Prvi
pregled v osnovni zdravstve-
ni službi je po novem 50 di-
naijev, trije ponovni pregle-
di vsak 40 dinarjev. Prvi
obisk pri specialistu, kar ve-
lja tudi za zobozdravnike
speciahste, je 160 dinarjev,
za naslednje tri preglede je
treba odšteti za vsakega 90
dinarjev. Toliko stane tudi
obisk pri zdravniku in zo-
bozdravniku v nočnem času.
Če pa pride zdravnik na dom
podnevi, to stane 160 dinar-
jev, ponoči pa 310 dinarjev.
Posebej je treba plačati tudi
vrsto storitev. Pri zobozdrav-
niku je za večino storitev tre-
ba odšteti po 30 do 50 dinar-
jev, za čiščenje zobnega
kamna 70 dinarjev, za vse
zobno-protetične storitve pa
je treba plačati 55 odstotkov
polne cene.
Še nekaj cen: za nujni reše-
valni prevoz je treba prispe-
vati 80 dinarjev, za nenujne-
ga 310 dinarjev. Za očala je
prispevek 250 dinarjev, za
kontaktna stekla pa 490 di-
narjev. Za zdravila na recept
je treba odšteti 60 dinarjev,
seveda, če so s tako imeno-
vane pozitivne liste - sicer
polovico ali polno ceno zdra-
vila. Sezname so v zadnjem
času spremenili in dopolnili.
Oskrbni dan v bolnišnici sta-
ne 100 dinarjev v prvih dese-
tih dneh, vsak nadaljnji dan
pa 80 dinarjev 1 za oskrbni
dan v zdravilišču pa je treba
odšteti polovico hotelskega
dela cene.
MILENA B. POKLIČ
SVET MED TEDNOM
Piše: Robert Gorjanc
Novi zemljevidi
Avtorjem luksuznega in morda najbolj popolnega atlasa
sveta ugledne britanske založbe Times (The Times Atlas of
the World) bo morda žal, ker so se za novo izdajo tega
mega geografskega projekta odločili v letu 1990. V novi
izdaji je namreč še vedno označena Nemška demokratična
republika in do naslednje izdaje, ki pa najbrž še ne bo tako
kmalu, bosta v istih mejah tudi Sovjetska zveza in Jugo-
slavija, federaciji z največ narodi, ki takšni kot sta sedaj
tudi kmalu ne bosta oziroma že nista več.
CCCP-Razpad z (ne)soglasjem: V Moskvi bi se dan pred
državnim udarom, s podpisovanjem novega zveznega
dogovora, moralo začeti uradno razpadanje in preobliko-
vanje zveze sovjetskih socialističnih držav v Zvezo sovjet-
skih suverenih republik. Kratice bi sicer ostale iste, zato
pa bodo združevale ne več 15, marveč le 9 oziroma v naj-
boljšem primeru 11 ali 12 republik. V Kremlju bi naj 20.
avgusta novi zvezni dogovor, ki bi nadomestil tistega iz
leta 1922 po formuli, prvi podpisali predsedniki republik
Boris Jelcin (Ruska federacija), Nursultan Narzabajev
(Kazahstan), Islam Karimov (Uzbekistan) in Mihail Gorba-
čov (predsednik federalne oblasti). Po 20. avgustu naj bi
novi zvezni dogovor podpisala še Tadžikistan in Beloru-
sija, v drugem krogu pa še Azerbajdžan, Turkmenija, Kir-
gizija in Ukrajina. Podpisati pa ga niso nameravale Litva,
Latvija, Estonija, ki jih je mednarodna skupnost praktično
že priznala, Moldova, ki je izkoristila kaos ob prevratu in
razglasila suverenost, Gruzija, ki je to storila že prej in
Armenija, ki še mora izvesti referendum, vendar se že
sedaj ve rezultat odločitev za odcepitev in neodvisnost.
Kazalo je, da bo spodleteli državni prevrat že vse priprav-
ljeno porušil, tudi zato, ker so se nekatere ključne repu-
blike, kot so Ukrajina, Kazahstan in Belorusija hotele
odločiti za popolno samostojnost in ne za zvezo suverenih
držav. Vendar zdaj izredno avtoritativni Boris Jelcin je
zagrozil z vprašanjem ureditve notranjih meja teh repu-
blik z Rusijo, nakar so s podpisom meddržavnih sporazu-
mov z največjo republiko v nekdanji CCCP odstopile od
popolne osamosvojitve, hkrati pa kot temeljne, največje
republike postavile skelet preoblikovani sovjetski zvezi.
Te štiri republike predstavljajo tri četrtine dosedanje SZ,
pred zasedanjem izrednega kongresa ljudskih deputatov
pa je Gorbačov dobil pristanek še šestih republik, z odho-
dom Pribaltika pa so se že tako ali tako vsi sprijaznili.
Zgodovinskost novega zveznega dogovora v Sovjetski
zvezi je prav v tem, da imajo dosedanje članice zveze
možnost, da pogodbe ne podpišejo, lahko se same odločijo
za obliko povezanosti s centrom in zaradi tega ne bodo več
proti njim navalili tanki. Za razliko od republik, ki bodo
s podpisom dobile pravico, da postanejo suverene polno-
pravne članice mednarodne skupnosti (z možnostmi za
sprejem v OZN), kar pomeni, da bodo lahko navezovale
lastne diplomatske, konzularne, trgovinske, kulturne in
druge stike v svetu, in bodo lahko »uporabnik« skupnega
trga, monetarnega, carinskega, posojilno-denarnega in
varnostno-obrambnega sistema, bodo secesionistične
republike za te ugodnosti prikrajšane oziroma bodo
odvisne od dobre volje mednarodne skupnosti in ostalih
republik (Litva je vendarle kljub temu podpisala spora-
zum o trgovinskem sodelovanju z Rusko federacijo, brez
katerega bi ji naj družbeni proizvod padel kar za 10 odstot-
kov). Gospodarske posledice so dejstvo, zaradi katerih še
dvomijo oziroma so dvomili v nekaterih republikah.
YU-Pasovi združljivosti: Jugoslavija je dolgo časa pred
Sovjetsko zvezo imela iniciativo pri reševanju ustavne
krize in oblikovanju novega modela za sobivanje narodov
na ozemlju dosedanje skupnosti. Vsaj kar tiče predlogov
(:^onfederalni, asimetrični itn. v odcepitveni formuli pa je
'bil Pribaltik sicer hitrejši) in tudi spopadi, ko je šlo že za
dogovarjanja o novi ureditvi, še niso bili tako srditi, kot
v nekaterih puntarskih sovjetskih republikah. Zdaj pa je
ravno nasprotno, v implementaciji novega modela nas je
Sovjetska zveza krepko prehitela, saj v Jugoslaviji sploh
še ni soglasja o novih odnosih, kaj šele dokumenta, ki bi ga
po pravih pogajanjih, ne pa pogovorih podpisovali pred-
sedniki republik. Zaenkrat so podpisali samo sporazum
o premirju in pristali, da se na mirovni konferenci, ki naj
bi bila še ta mesec, začnejo pogajati o novih odnosih ob
arbitraži Evropske skupnosti. Na Hrvaškem pa kljub pre-
mirju še naprej divja prava vojna, medtem ko v Sovjetski
zvezi pravzaprav sedaj ni kritičnih spopadov.
Za Jugoslavijo verjetno res ni druge možnosti, kot da se
razdeli v pasove z različnimi privlačnostmi, kot to pred-
laga slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel
v memorandumu Ugotovitve in predlogi Republike Slove-
nije za pogovore s »trojko« Evropske skupnosti. Ti pasovi
naj bi bili obenem tudi meje novih skupnosti, po vzoru na
nekatere že uveljavljene v Evropi in v svetu.
Ena enota naj bi bila tako Jugovzhod Jugoslavije ali fede-
racija (Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina ter Make-
donija), ki je povezana trdneje kot preostala dela Jugosla-
vije. Zaradi nekaterih posebnosti in težko ločljivih sesta-
vin je mogoče, kot pravi Rupel, Hrvaško razumeti kot
razločno, vendar rahlo povezano enoto z Jugovzhodom
v konfederacijo oziroma Jugoslovansko gospodarsko
skupnost (zaradi mešane nacionalne sestave bo Hrvaški
težko uspelo, da bi se popoloma odcepila od Jugoslavije)
Slovenija, ki je nacionalno homogena in že danes nadzo-
ruje svoje ozemlje, pa naj bi bila najbolj ohlapno povezana
s Hrvaško in Jugovzhodom v tako imenovano Konferenco
o varnosti in sodelovanju jugoslovanskih republikah (po
vzoru na KEVS), saj si želi ohraniti trg in gospodarske
tokove z deli dosedanje Jugoslavije. To naj bi bil hkrati
tudi model za vključevanje jugoslovanskega prostora
v procese evropske in politične integracije.
Bržčas bo potrebna še ena Jalta (morda v obliki izredne
konference KEVS-a), da bi se veliki in manj veliki dogovo-
rili, kako hitro bodo narisali nove zemljevide in vanje
vpisovali nove države in skupnosti. Prva je na vrsti »jugo-
slovanska Jalta«.
4. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991

Odprta vrata za MOS
y Celju priprave na sejemsko manliestacijo že v polnem teku
Prihodnji petek, 13. sep-
tembra, se na razstavišču
celjskega Zavoda ŠRC Go-
lovec začenja 24. mednarod-
ni obrtni sejem. Organiza-
torjema - podjetju Step slo-
venske obrtniške zbornice
in celjskemu Golovcu - je
kljub zaostrenim gospodar-
skim razmeram in politični
negotovosti uspelo pripra-
viti vse potrebno za letoš-
njo sejemsko manifestacijo,
ki naj bi v Celje privabila
blizu 230 tisoč obisko-
valcev.
Poročali smo že, daje zani-
manje razstavljalcev za sode-
lovanje na sejmu precejšnje,
organizatorja beležita le
upad tujih gostov. A 24.
mednarodni obrtni sejem
v Celju vseeno ohranja svoj
mednarodni značaj, saj se
bodo na sejmišču Golovca
predvidoma predstavile tudi
vse obrtne zbornice dežel iz
prostora Alpe-Jadran.
Novosti na 24. MOS bo kar
precej - o tem bomo podrob-
neje pisali v prvi sejemski
prilogi NT prihodnji četr-
tek, 12. septembra, ko bomo
predstavili tudi vse sejem-
ske programe in dogajanje
v Celju do 22. septembra,
zadnjega sejemskega dne.
Zaenkrat le toliko, daje letos
organizatorjema uspelo v ce-
loti ločiti razstavno-poslovni
ter prodaj no-zabaviščni del
sejma, celotno sejmišče (po-
kriti in zunanji razstavni pro-
stori) pa z letos dodatno ure-
jenimi 7 tisoč kvadratnih
metrov površin dosegajo 45
tisoč m^.
NT-RC v času 24.
MOS
Sejemski utrip med 13. in
22. septembrom v Celju bo-
mo beležili in delno sou-
stvarjali tudi v naši novinar-
ski hiši. Že za prihodnji četr-
tek (dan pred odprtjem sej-
ma) pripravljamo prvo se-
jemsko prilogo v Novem ted-
niku, druga - prav tako vse-
binsko in poslovno obarvana
- pa bo predvidoma izšla
v času sejma, 19. septembra.
Za 24. MOS pripravljamo
za naše bralce in poslušalce
bogato nagradno igro, ki jo
bomo še podrobneje pred-
stavili, zaenkrat naj izdamo
le-to, da jo bomo izvedli
v povezavi obeh medijev.
Nagrad, ki bodo tako kot
prejšnja leta bogate, vam da-
nes še ne izdamo, srečneže
pa bomo izžrebali zadnji se-
jemski dan, v nedeljo, 22.
septembra, na našem sejem-
skem razstavnem prostoru.
Srečko boste našli že prihod-
nji teden na straneh Novega
tednika.
Med 13. in 22. septembrom
bo Radio Celje utripal v zna-
menju sejma, saj bomo v tem
času dodobra prilagodili ves
radijski program. Zjutraj bo-
mo začeli z oddajanjem ne-
koliko prej (predvidoma ta-
koj po 2. jutranji kroniki Ra-
dia Slovenije), v spored bo-
mo vključevali 13 ekonom-
sko-propagandnih blokov,
ob rednih opoldanskih ma-
vricah pa bomo pripravljali
še mini jutranje mavrice ter
večerni sejemski vrtiljak.
Naš razstavni prostor na
24. MOS bodo tri hiške na-
zarskega Glina, na 250 m^
razstavišča se bomo predsta-
vili s svojo redno dejavnost-
jo, imeli pa bomo tudi radij-
ski studio in sprejemnico za
goste. Svoj prostor smo si ta-
ko kot za spomladanski obrt-
ni sejem izbrali pred stopniš-
čem dvorane A, torej v sre-
dišču sejemskega dogajanja.
IVANA STAMEJČIČ
Najnovejši podatki o raz-
stavljalcih na 24. MOS potr-
jujejo, da se bo med 13. in
22. septembrom v Celju
predstavilo skupno tisoč
320 razstavljalcev, od tega
87 iz tujine, držav Alpe-Ja-
dran in od drugod. Nekateri
se bodo predstavljali samo-
stojno, zvečine pa so se le-
tos odločili za nastop na 24.
MOS v okviru svojih za-
stopništev širom Jugosla-
vije.
IZJAVE, MNENJA...
Emil Milan Pintar, pred-
sednik vlade v senci:
»Pred tednom dni je naša
vlada v skupščinsko razpra-
vo poslala alternativni zakon
o privatizaciji, ki se od vlad-
nega bistveno razlikuje v pe-
tih točkah. Predlagamo ka-
pitalizacijo dolžniških raz-
merij, upniki bi kot nadome-
stilo za srednje in dolgoroč-
na posojila dobili delnice.
Dotaknili smo se tudi lastni-
njenja predelovalne indu-
strije v kmetijstvu in delav-
cem namenili precejšen, ne
pa tudi odločilen delež del-
nic. Podjetja bi imela pravi-
co, da 35 odstotkov delnic
razdelijo ali prodajo na inter-
ni ravni. Denar bi nato na-
menila za dokapitalizacijo,
polovico pa v sklad za tehno-
loško obnovo. Umekov za-
kon je do podjetij, ki so že
lastninila po takoimenovani
Markovičevi zakonodaji, ne-
smiseln. Zahteva izplačilo
revaloziranih vrednosti, te-
daj pa nikakor ni šlo za pla-
čevanje marveč za papirnate
transakcije. Državo bi v za-
kon vključili kot zadnjo. Ni-
kakor ne bi imela vloge na-
silneža in upravitelja, tem-
več bi bila le v pomoč. Naš
zakon je veliko bolj enosta-
ven, ima samo 34 členov, de-
lo in kapital sta popolnoma
uravnotežena. Poslali smo
ga tudi nekaterim direktor-
jem, ki niso skrivali navdu-
šenja. Če ga bo vlada izločila
iz skupščinske razprave, se
bo zgodilo ravno to, kar ji
očitamo. Ni upoštevala opo-
zoril strokovnjakov kot so
Bajt, Mencinger, Ribnikar in
Omerza, zasleduje samo svo-
je politične cilje. Za razvoj
gospodarstva in upravljanje
ji je malo mar, dejansko jo
zanima samo oblast.
BORZA
Vrste
prednostnih
delnic
Komulativne - nekomulativ-
ne prednosti prednostne del-
nice. Pri komulativnih pred-
nostnih delnicah je imetnik
upravičen do devidende v pri-
meru, če družba ima ali če ni-
ma dobička. Če v kakšnem ob-
dobju družba ne izkazuje do-
bička, dividenda za imetnika
take delnice ni izgubljena. Če-
prav ni izplačana v istem letu,
mora biti izplačana v kasnejših
obdobjih, ko dobiček bo in to
za nazaj, preden so izplačane
imetnikom navadnih delnic
kakršnekoli dividende. Večina ,
prednostnih delnic je kumula-
tivnih.
Pri nekumulativni prednost-
ni delnici pa je imetnik take
delnice upravičen do dividen-
de le, če ima družba v določe-
nem obdobju (letu) dobiček in
se ta izplačuje. Če dobička ni,
se pravica do dividende ne ku-
mulira, ampak zapade.
Participativne - nepartici-
pativne prednostne delnice.
Pri participativni prednostni
delnici je imetnik poleg fiksne
dividende upravičen tudi do
deleža na preostalem dobičku,
ki ga zasluži družba in ki bi bil
sicer razdeljen med imetnike
navadnih delnic. Participativ-
ne prednostne delnice niso
v širši uporabi oz. jih družbe
redko izdajajo. Uporabljajo se
zlasti, če se delnice določene
družbne težko prodajajo in se
želi na tak način povečati nji-
hovo privlačnost.
Če je prednostna delnice re-
participativna, take pravice ni.
Konvertibilne prednostne
delnice so takšne, ki jih je
možno zamenjati za vnaprej
določeno število navadnih del-
nic pri določeni ceni. Lastnik
konvertibilne prednostne del-
nice, ki jo je kupil po ceni 85
leta 1991 z možnostjo za^,
ve v naslednjih petih letih^
ko to delnico npr. leta 1991^
menja za navadno, ki ietJ'
no po 100. Na ta način je J
nost njegove predno^
- konvertibilne delnice r^
enako kot so rastle cene
vadnih delnic, kar pa ne biLi
možno, če prednostna deU
ne bi bila zamenjljiva. Te a
niče so dobra naložba i
omogočajo zaslužek priV*
tržne vrednosti podje^a^
hkrati zagotavljajo prednoJ
izplačilo ob njegovi likvid^
Prioritetne prednostne^
niče so takšne delnice, kis
jo prednost pri izplačilu!
dend ali pri razdelitvi premj
nega pred drugimi prednost
mi delnicami. Delnice se lafij
izdajajo na ime ali na princ
nika.
Imenska delnica se prem
z indosamentom, prenos di
ce je,treba vpisati tudi v deli
ško knjigo.
Prinosniške delnice oz. 4
niča na prinosnika se prena
jo z izročitvijo. Naš zak
o vrednostnih papirjih posel
ne ureja, na koga se mon
glasiti kuponi za izplačilo i
dende ali na ime ah na prin
nika oz. ali tako kot to velja
delnico. To vprašanje zak«
d^a prepuča statutu del
škew družbe.
Opozoriti velja še na 11. fl
zakona o vrednostnih papir
ki za delnice uvaja valul
klavzulo. Ta člen določa, da
delnice lahko glasijo na dii
je ali na tujo valuto, vendar
v Jugoslaviji na trgu kupuj
in prodajajo za dinarje.
Piše Darja Orn,:
Prva zmaga v embalažni vojni
Firmi Vepro in Veline pričeli proizvoilnjo naravi prijazne embalaže
v Sloveniji že nekaj časa
vihra prava embalažna voj-
na med izdelki iz polivinil-
klorida in tistimi iz naravi
bolj prijaznih materialov.
Sredi pregovarjanj o po-
trebnosti ali nepotrebnosti
velikih vlaganj v proizvod-
njo embalaže iz ene izmed
zamenjav polivinilklorida,
v orientirani polisteren, je
kot strela z jasnega prišla iz
Slovenskih Konjic novica,
da sta tamkajšnji firmi Ve-
pro in Veline že pričeli pro-
izvajati embalažo iz tega
naravi prijaznega materi-
ala. Po enomesečnem po-
skusnem obratovanju je
v ponedeljek že stekla red-
na proizvodnja.
Na zahod z OPS
Embalaža iz polivinilklori-
da (PVC) je na zahodu že iz-
gubila svoj primat. Vse bolj
jo zamenjujejo z okolju bolj
prijaznim materiali, še zlasti
v pakiranju živil, kozmetike
in zdravil. V ospredje stopa-
jo steklo, polietileni, alumi-
nij, parafinirani papirji, pre-
šana celuloza in seveda ori-
entirani polisteren (OPS).
PVC na Zahodu opuščajo
predvsem zaradi njegove ne-
primernosti za sežiganje, saj
se pri tem sproščajo škodlji-
vi klorovodik in dioksini. Pri
sežiganju OPS se škodljive
snovi ne sproščajo.
Zaradi zapiranja uvoza,
omejevanja PVC embalaže
in izvoznih potreb sloven-
skega gospodarstva je pov-
praševanje po ustreznejši
embalaži veliko. Kot sta
s tržno raziskavo ugotovili
konjiški firmi, je največje
v živilski industriji, precejš-
nje pa tudi v drugih dejavno-
stih. Ko sta firmi sredi junija
pripeljali iz Kanade nov stroj
za oblikovanje embalaže iz
OPS, sta zraven kupili oro-
dja za izdelovanje embalaže
za pekarsko in slaščičarsko
industrijo. S poskusno proiz-
vodnjo ni bilo nikakršnih te-
žav, zato že v kratkem načr-
tujejo tudi embalažo za mes-
no industrijo in za slovenske
sadjarje.
Konjiška bližnjica
Razlog, da so v Slovenskih
Konjicah pričeli s tistim,
o čemer so drugi razmišljali
že več let, je preprost. Po be-
sedah direktorja Veline Mi-
rana Arzenška so narediU
bližnjico. Embalažo namreč
izdelujejo iz uvožene folije:
»Tovarni v Belgiji in Avstriji,
tretjo gradijo v Italiji, pokri-
vata potrebe vsega evrop-
skega trga. Nesmiselno bi bi-
lo graditi tovarno folije še
v Sloveniji. Brez tega je seve-
da naložba veliko bolj do-
stopna - za stroj in orodja
smo vložili 320 tisoč nem-
ških mark.« Načrtujejo, da
bodo letno predelali 40 ton
folije debeline 0,2 milimetra.
Tri četrtine v izvoz
Embalaža iz ekološko ne-
oporečne plastike pa ni edi-
na proizvodnja dveh mladih
firm. S programi na področ-
ju bioplastike se Vepro uk-
varja že od lanske jeseni, Ve-
line pa je pričel proizvodnjo
za izvoz na italijanski trg po-
mladi. Dejansko sta firmi ne-
ločljivo povezani. Vepro je
predvsem proizvodna firma.
Veline pa skrbi za plasma iz-
delkov. V obeh firmah dela
18 ljudi, že čez leto dni pa naj
bi jih bilo preko 30. Poleg
embalaže iz OPS delajo
predvsem jadralne deske po
zahodni tehnologiji ter vrsto
izdelkov iz armiranega in
injektiranega poliestra, ki so
namenjeni italijanskemu tr-
gu. Pripravljajo pa se tudi na
proizvodnjo hidromasažnih
kadi, prav tako za italijanski
trg.
iVIešano lastništvo
Poudarek na italijanskem tr-
gu je razumljiv, saj sta sou-
stanoviteljici tudi dve zaseb-
ni firmi iz Italije. Poleg njiju
je velik delež prispevala
družbena firma Veplas iz Ve-
lenja, soustanovitelja pa sta
še Miran Arzenšek in v obli-
ki poslovnih prostorov ko-
njiški IMP - ISO. Od tega
podjetja so tudi najeli proiz-
vodno dvorano. O uspešno-
sti obeh firm (verjetno se bo-
sta v kratkem združili) priča
tudi podatek, da bodo letos
izvozili za 70 tisoč mark iz-
delkov, kar je tri četrtine
proizvodnje. V te številke še
ni vključena proizvodnja
embalaže iz OPS.
MILENA B. POKLIČ
Miran Arzenšek
Peter Verhovšek pri poskusnem obratovanju stroja za izdelovanje embalaže iz OPS.
REKLI SO:
Branko Pavlin, direi
Cometa Zreče o lastni^
nju podjetij:	'
»Ko govorimo o las®
skem preoblikovanju pol
tij, se moramo zavedati,!
morajo biti podjetja najpJ
uspešna. Le takšna bodo?
tegnila tudi vlagatelje
podjetja. Ne predstavljal
da bi lahko bilo podjetji'
danes posluje z
uspešno pri uveljavitvi P^
laganega načina lastnin!
ga preoblikovanja. SteH
podjetja si naravnost žele
državljenja. PričakujejOi^
bo država reševala prob^
poslovanja. Na tako širo^
področju pa država ne ^
biti uspešna.	^
Rešitev ni v razdelil j
moženja ampak v boU ^
kovitem poslovanju-
smo se v Cometu lotiH^^
nizacijskega preobliK" .
podjetja. Izdelali bomo^
goročno vizijo P^sa^
delov podjetja in
možnosti njihove uspe
v prihodnje. To bomo^
stavili tistim, za katerejJJ
menili, da bi se morda
no vključih v naše
Prepričan sem, da n^
Ijavitev zakona o
skem preobUkovanjii^
tij pri tem ne bo ovir^
predlog dopušča ^
možnosti za preoDH^^j
različnih podjetij v r^
oblike. Zavedati se mj ^
da ni vse odvisno ^j)
zakona, ampak tudi
sobnosti vodstev v P ^^ 1
in vrste institucij, ^ p
kar najbolje svetov
djetjem. V vsakem V 1
pa je najpomembn J
zakon čimprej spr^^J
Začeti se mora.« J

s. SEPTEMBER 1991 - STRAN 5
republiške
Spendije je
jlaas
,adnjih dneh avgusta
\ Republiki Sloveniji
> menili (nekoliko omili-
KMeriie za dodeljevanje
C^uijških štipendij. Prav
rf^Jaso do 20. septembra
nodaljšali rok za vloži-
rošenj za dodelitev šti-
ft: jii smo jih še pred
^m poznali po imenu
•Jndije iz. združenih
^stev-
J republiške štipendije
kito zaprosijo dijaki in
i^gntje, ki ne presegajo
5 tisoč 680 dinarjev
Jdka na družinskega
L vloge pa morajo od-
^ y enoti Zavoda za za-
Jslovanje občine svojega
aiičnega prebivališča,
pjav tako morajo vsi, ki
,v preteklem šolskem le-
-prejemali republiške šti-
l^dije, vloge za njihovo
jglitev obnoviti do 20.
(ternbra.
Znanja široka cesta
Šolsko leto za osnovnošolce In srednješolce se ie začelo
v ponedeljek je ponovno
zakorakala v šolske klopi
množica osnovnošolcev in
srednješolcev, po občinah
celjskega območja pa se je
tej skupini pridružila še če-
tica tistih, ki so prvič zako-
račili v vrtce.
Številke o tem, koliko šo-
larjev imamo na našem ob-
močju v novem šolskem le-
tu, še niso zbrane - za osnov-
ne šole bodo znane predvi-
doma v teh dneh ali v začet-
ku prihodnjega tedna, za
srednje šole pa sredi septem-
bra, saj se šele prihodnjo sre-
do zaključujejo roki za po-
pravne izpite.
Če si za približno podobo
o tem, koliko šolarjev imamo
na Čeljskem, pomagamo
s podatki prejšnjih šolskih
let, potem osnovne šole
v celjski občini obiskuje
v povprečju 7 tisoč učencev.
v celjske srednje šole je vpi-
sanih nekaj več kot 7 tisoč
dijakov, na celotnem celj-
skem območju pa se število
srednješolcev približuje šte-
vilki 10 tisoč.
In kakšne so razmere v šo-
lah? Pretresljivih sprememb
letos pravzaprav ni čutiti še
nikjer. Kaže, da bo letošnje
šolsko leto zvečine ostalo
prehodno, do konca junija
pa bo čas, da se nekatere za-
deve le razrešijo. Kot prvo
lahko učitelji pričakujejo
sprejem Zakona o osebnih
dohodkih in drugih prejem-
kih delacev v javnih vzgoj-
noizobraževalnih zavodih,
postopoma pa tudi sistem-
sko zakonodajo, ki bo po po-
dročjih urejala šolstvo. Kako
bodo pedagoški delavci
s tem zadovoljni in ali res
lahko pričakujejo kakšno
spremembo na boljše, pa je
zaenkrat težko napovedo-
vati.
Novi normativi, ki naj bi
postopoma začeli veljati
v osnovnem in srednjem šol-
stvu, po besedah pristojnih
še zaenkrat tudi ne prinašajo
večjih sprememb. Na celjski
enoti Zavoda za šolstvo so
nam povedali, da morajo po
posameznih šolah do 1. janu-
arja prihodnjega leta izdelati
sistemizacijo delovnih mest
- iz tega pa bo razvidno, koli-
ko učiteljev je na posamezni
šoli preveč oziroma premalo.
Le za letošnjo generacijo pr-
vošolčkov so po osnovnih
šolah že vpisovali »po no-
vem« 28 učencev na razred.
In za konec? Za začetek
novega šolskega leta bodo
dobre želje še kako prav pri-
šle vsem - učencem in učite-
ljem.
IVANA STAMEJČIČ
ičlieniifov je ietos dovoij
eprav je bilo za letošnje
čiio leto napisanih kar
oj novih učbenikov za
lovne šole, pa so le-ti zve-
:e že nekaj časa v naših
garnah.
i^tos staršem in šolarjem
f>j ni bilo potrebno nešte-
E.at povpraševati po tem,
ij bodo v knjigarnah spet
uli tiste šolske knjige, po
eih je bilo največ pov-
fevanja in so zato najhi-
je pošle.
Iicer pa bodo naši osnov-
iolci letos nabirali znanje
lOvih učbenikov skorajda
»eh razredih. Berilo je na-
ano na novo za 2. in 5.
red, drugošolci in tretje-
tise bodo po novem učili
iimet Spoznavajmo nara-
vi družbo, na novo sestav-
ievaje iz matematike pa
is v rokah obračali četrto-
b Za 5. razred je nov uč-
angleščine, za 7. in 8.
^ pa je tokrat skupen
^nik nemščine. Za letoš--
itelsko leto čaka osmošol-'
^ nov učbenik in delovni
za gospodinjstvo,
Stiar pa še nista v prodaji,
"zakonec še cene! Prvo-
šolček (brez ostaUh šolskih
potrebščin, telovadne opre-
me in šolske torbe) letos sta-
ne tisoč 680 dinarjev, za dru-
gošolčeve učbenike je treba
odšteti tisoč 522 dinarjev, za
tretji razred 2 tisoč 180 dinar-
jev (vštet je tudi Moj prvi at-
las) in za četrti razred tisoč
880 dinarjev. Če malce zao-
krožimo, se cene učbenikov
do četrtega razreda gibljejo
okoli 2 tisoč dinarjev, za viš-
jo stopnjo osnovne šole pa
med 4 in 5 tisoč dinarjev. Za
učbenike petošolcu je na-
mreč že potrebno odšteti 3 ti-
soč 971 dinarjev, za šestošol-
čeve 4 tisoč 401 dinar, za sed-
mi razred (ki je mimogrede
tudi najdražji) kar 5 tisoča-
kov in še 4 dinarje za povrh,
za osmošolčeve učbenike pa
4 tisoč 260 dinarjev.
[čiteljsica stavita preiožena
^Brju pri Jelšah učitelji terjajo Izpolnitev vseh svojih zahtev
^^i^ki osnovnošolski učitelji so
L Začetkom šolskega leta napove-
J''- da bodo v ponedeljek, 2. sep-
začeli stavkati. Za takšen ko-
li^'! se odločili zaradi nevzdržnega
lnj.^^^ga položaja ter pomanjkanja
Ifoju^ 2a pokrivanje materialnih
ij^p^v in investicijskega vzdrževa-
° ^^^"eljitih pogovorih z občin-
svetom, ki je že izpol-
ij .J^jihovih zahtev, pa so se šmar-
odločili, da stavko prelo-
15. oktobra.
V tem času, pričakujejo šmarski učite-
lji, bodo izpolnjene še preostale zahte-
ve. Čeprav občinska vlada podpira
zahteve učiteljev, pa v občini ni dovolj
denarja, da bi lahko pokrivali vse stro-
ške v šolstvu. Učiteljem so tako doslej
že ugodili pri usklajevanju v republiki
dogovorjenega razmerja med njihovi-
mi osebnimi dohodki in povprečjem
plač v gospodarstvu na raven 1,19 pro-
ti 1, saj so učiteljske plače z julijem
dvignili za 18 odstotkov, obljubljajo pa
še_ izplačilo poračuna. Prav tako
v Šmarju tudi obljubljajo, da bodo za-
gotovili dovolj denarja za pokrivanje
materialnih stroškov in investicijske-
ga vzdrževanja po šolah, odprtih pa
ostaja še nekaj učiteljskih zahtev.
Še najprej bo najbrž uresničena uči-
teljska zahteva iz Šmarja po izenačitvi
osebnih dohodkov vseh slovenskih
učiteljev, saj je v republiških poslan-
skih klopeh že predlog Zakona o oseb-
nih dohodkih in drugih prejemkih de-
lavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih
zavodih. Odprta ostaja še zahteva po
izplačilu drugega dela regresa za letni
dopust, šmarski učitelji pa so na zadnji
seji šmarskega občinskega odbora sin-
dikata delavcev v vzgoji in izobraževa-
nju zahtevali še povračilo stroškov za
prevoz na delo (v celoti, saj jim šole
zdaj krijejo le polovično izplačilo) ter
regres za prehrano po obstoječi sindi-
kalni listi.
Te zahteve naj bi v občini Šmarje pri
Jelšah razrešili do 15. oktobra, sicer
bodo v osnovnih šolah tega dne začeli
s stavko, so trdno odločeni v občin-
skem odboru sindikata delavcev
v vzgoji in izobraževanju.
IVANA STAMEJČIČ
^o. otroci, počitnic je konec in pričeli bomo z novim..,
^^''ajkom, tovarišical
OKNO ¥ JUaOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Srbi si Icradejo dolarje
Zmotili so se tisti, ki so upali, da se razmere na Hrva-
škem - točneje rečeno: vojna Velike Srbije zoper Hrvaško
in osvajanje hrvaškega ozemlja s pomočjo armade - lahko
umirijo. Papir pač prenese vse, celo podpise najvplivnej-
ših politikov na tem delu Balkana. Vendar - »avtogrami«
predsednikov še niso poroštvo za prekinitev ognja, kot se
iz dneva v dan še kaže v kruti in krvavi stvarnosti hrvaških
krajev.
Miru še zlepa ne bo, saj niti »vlada Srbskega samostoj-
nega območja Krajina« s sedežem v Kninu niti »vlada
Avtonomnega območja Slavonije, Banije in zahodnega
Srema« s sedežem v Vukovaru ali Šidu - »Ta bo padel
vsak hip, tako da bomo lahko nemoteno poslovali,« je trdil
Goran Hadžič, predsednik te »vlade« - nista pripravljeni
poslušati nikogar, odpovedali sta.celo poslušnost svojemu
gospodarju, Slobodanu Miloševiču.
»Naše ljudstvo je pripravljeno, da se bo še naprej
borilo,« je razlagal »predsednik vlade SAG Kajina« dr. Mi-
lan Babic, zobozdravnik po stroki, prištinskemu dnevniku
Jedinstvo, »dokler ne bo Krajina postala del srbske
države. Za zdaj nas v Beogradu niso pripojili, ker se še
borijo za to, da bi ohranili pomanjšano Jugoslavijo. Ko pa
bodo v Beogradu spoznali, da je to nemogoče, da ne
morejo rešiti ostanka Jugoslavije, bomo ustanovili Zedi-
njeno oziroma Veliko Srbijo, v kateri bodo poleg Srbije še
Črna Gora, naša Krajina, Slavonija, Baranja in del Bosne,
v kateri žive Srbi in jugoslovansko usmerjeni Muslimani.«
Dr. Milan Babic je tudi potožil, da ima njegova »vlada«
težave z denarjem, ki ga sicer dobiva iz tujine in iz Beo-
grada. Zlasti dolarji nikakor ne dotekajo v Knin po načrtu,
očitno je zelena valuta tako vabljiva, da ostaja v žepih
zasebnikov. Dr. Babic med drugim obtožuje Miroslava
Mlinarja (Miroslav Mlinar je »znana oseba« iz Khina, kjer
so ga »ustaši zmasakrirali«, kot je izjavljal, potem pa je bilo
dokazano, da so ga s skalpelom razrezali srbski zdravniki,
da bi prikazali vse »zverinstvo ustašoidnih Hrvatov nad
srbskim prebivalstvom na Hrvaškem« - op. VŠ.) je
v Avstraliji nabral za SAG Krajina kar 70.000 dolarjev
pomoči, Babičevi »vladi« pa jih je izročil le 18.000. Ni jasno
tudi, kje je 300.000 dolarjev, ki naj bi jih nekdanji vodja
hrvaških Srbov dr. Jovan Raškovič šibeniški psihiater, ki
je pred svojimi rojaki pobegnil v Beograd, najbolj znan pa
je postal po uradni izjavi, da so Srbi »nor narod« - prinesel
iz ZDA. Dogaja se celo to, da srbski zdomec iz Nemčije
pošlje tovornjaka piva za »izmučene in goloroke Srbe« (ti
so doslej očitno z golimi rokami pobili že več kot 300
Hrvatov), krajinski »policaji« pa so ga zaplenili in potem
drago prodajali rojakom Srbom. Skratka, Babičeva
»vlada« je v škripcih, saj po besedah »predsednika« ne ve,
kako naj si pomaga, ker »v SAG Krajina ni hrane, tako da
ne vem, kako bomo pričakali jesen in zimo brez hrane za
naše ljudstvo in armado«.
Med tem je vojvodinska vlada že priznala »AG Slavonija,
Baranja in zahodni Srem«, vendar se zna zgoditi, da ji bo
to spodneslo tla pod nogami. Med ljudmi v nekdanji
pokrajini, zdaj vse bolj ropanem delu Srbije, raste nezado-
voljstvo, saj imajo na svojem območju več kot 35.000
beguncev - Srbov iz Samostojne Hrvaške. Te morajo vzdr-
ževati Vojvodinci sami, saj od centralne (srbske) vlade, ki
je z besedami sicer močno zagreta za usodo »teroriziranih
Srbov«, še niso dobili niti dinarja.,
Na vrsti je Dubrovnik?
Dr. Babic je, ko je govoril o Veliki Srbiji, še pozabil, da
so srbska hotenja po hrvaškem ozemlju nenasitna. Tako
zdaj srbski »akademski« krogi ugotavljajo, kakšna krivica
se godi Veliki Srbiji, ker je Dubrovnik postal hrvaško
mesto, čeravno »so ga postavili Slovani, ki so bili Srbi in je
bilo zato mesto stoletja povezano s srbskim narodom;
torej je Dubrovnik srbsko mesto«.
.grbski akademik Miroslav Pantič sicer z žalostjo ugotav-
Ifa, da je »Dubrovnik zdeg mesto, v katerem prevladujejo
Hrvati«, zato pa poskuša najti možnost, da mesto ne bi bilo
hrvaško, če že ne more biti srbsko. Tako je iznašel for-
mulo, da »mora biti Dubrovnik upravna celota, in to iz
gospodarskih in turističnih vzrokov, torej neodvisna repu-
blika, kot je že bila oziroma srbski Hongkong« (odprto
mesto, ki ga bo Velika Britanija leta 1997 vrnila Kitajski;
republiko Dubrovnik pa je Napoleon ukinil leta 1808).
V Dubrovniku se sicer smejijo takim srbskim »akadem-
skim« razpravam, vendar ne od srca. Iz Črne Gore in iz
srbskega dela Hercegovine namreč prihajajo grožnje, da
bodo Srbi iz teh kr^ev zavzeli Dubrovnik, če bodo Hrvati
poskušali zavzeti Knin...
Mlloševlčev blagoslov v prazno
s Srbi imajo hude težave tudi v Bosni in Hercegovini,
vendar se, kot kaže, razmere nekoliko umirjajo. »Zgodo-
vinski sporazum« med Muslimani (odpadniki iz Stranke
demokratske akcije oziroma člani majhne Muslimanske
bošnjaške organizacije) in Srbsko demokratsko stranko,
ki so ga pod pokroviteljstvom Slobodana Miloševiča
z velikim pompom pripravili v Beogradu, je propadel.
Dr.Muhamed Filipovič je - tudi v imenu svojega predsed-
nika dr. Zulfikarpašiča - sporočil, da MBG ustavlja akcijo
za podpis »zgodovinskega sporazuma« med Srbi in Musli-
mani v BiH, ker so se »razvnele strankarske strasti in ker
ni razumevanja za mirovno prizadevanje MBG«. Odpad-
niki iz stranke dr. Alija Izetbegoviča - v Stranki demokrat-
ske akcije so se vodje zdajšnje MBG skregali tik pred
volitvami in na njih neslavno propadli, saj so ostali brez
sedeža v parlamentu BiH - so sicer poskušali vse, da bi
dr.Alijo Izetbegoviča naredili za najhiyšega sovražnika
vseh Srbov v BiH, ponaredili so celo izjavo musliman-
skega verskega voditelja reis ul-ulema hadžija Jakuba
efendija, češ da podpira MBG in »zgodovinski sporazum«,
vendar vse skupaj ni pomagalo. Bošnjaki so zdaj spet tam,
kamor sodijo, celo blagoslov Slobodana Miloševiča jim ni
pomagal. Kakršen je kdo, takšen je njegov Bog, pravi
nemški pregovor. Dr. Muhamed Filipovič in njegovi Boš-
ryaki so si očitno izbrali »boga«, ki sedi v Beogradu, pa
njegova roka ne seže do pametnih Muslimanov v Bosni in
Hercegovini. Tudi drugod po bivši Jugoslaviji in v Evropi
predobro pozn^o zvijače tega beograjskega »bogca«...
6. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991
.
Za otroke zmanjkuje denarja
Celjski vrtci v vse večji finančni stiski - Varčevalnih ukrepov na škodo otrok ne botio Izvajali sami
Celjska občinska vlada je na
svoji zadnji seji potrdila nove, viš-
je ekonomske cene vrtcev, a s po-
gojem, da bo svoj delež za predšol-
sko vzgojo otrok zagotavljala v ok-
viru proračunskih možnosti. To
pomeni, da v Celju zaenkrat ni
možnosti za zagotavljanje dodat-
nih nekaj več kot 14 milijonov di-
narjev, kolikor bi jih vrtci potre-
bovali za nemoteno delo do konca
leta.
Ob tem so člani izvršnega sveta
potrdili tudi sklep, da v vrtcih ne-
mudoma začnejo z izvajanjem vseh
varčevalnih ukrepov, s tem, da za-
enkrat še ne izvajajo tistih, ki bi
znatneje prizadeli in poslabšali
možnosti za otrokov celovit razvoj.
V vrtcih posebej poudarjajo, da se
za te ukrepe (ukinjanje investicij-
skega vzdrževanja vrtcev, poveča-
nja števila otrok na oddelke čez pe-
dagoško-prostorske normative,
opuščanje oblačil in opreme za do-
jenčke, slabšanje količinskega in
kakovostnega obsega hrane ter
opuščanje priprav na šolo za otroke,
ki sicer ne obiskujejo vrtca) ne bodo
odločali sami - nanje pa bodo pri-
stali samo ob soglasju ustanovite-
ljev, to pa je v primeru celjskih vrt-
cev občinska vlada.
Po veljavni zakonodaji je sistem
financiranja predšolske vzgoje raz-
deljen na deleža staršev in družbe,
ki morata skupaj pokrivati ekonom-
sko ceno vrtcev. Vrtci imajo določe-
ne družbeno priznane cene (ki so
pred zadnjim povišanjem znašale le
še nekaj nad 60 odstotkov ekonom-
ske cene), po obstoječem financira-
nju pa starši za svojega otroka v vrt-
cu plačujejo 35 odstotkov dohodka
na družinskega člana v preteklem
letu in ne več kot 60 odstotkov eko-
nomske cene. Preostalih 40 odstot-
kov ekonomske cene naj bi pokri-
vala za vsakega otroka družba. Pred
zadnjim povišanjem ekonomske ce-
ne vrtca se je v Celju že dogajalo, da
so nekateri starši plačevali skoraj
v celoti družbeno priznanj ceno vrt-
cev, v vrtcu Tončke Čečeve, ki
vključuje največ otrok iz socialno
šibkih družin, pa so polletje zaklju-
čili z izgubo.
Sicer pa v celjskih vrtcih kljub
porastu brezposelnosti v zadnjem
času na ta račun niso zabeležili osi-
pa vpisanih otrok. Letošnje šolsko
leto bo sicer obiskovala vrtce skoraj
desetina manj malčkov kot v prete-
klosti, vendar gre to pripisati upa-
danju števila novorojenih otrok.
Za začetek šolskega leta so v celj-
skih vrtcih pripravili celovito raci-
onalizacijo in dodobra izčistili vse
notranje rezerve. To pomeni, da je
v vseh treh vrtcih - Anice Černeje-
ve, Tončke Čečeve in Zaiji - skup-
no 17 oddelkov manj, delovno raz-
merje pa so prekinili 32 zaposlenim.
Od tega jih ostaja 10 kot tehnološki
višek, ostali zaposleni pa so bili
v delovnem razmerju za določen
čas. V vrtcih so zaradi zaostrenega
finančnega položaja opustili naku-
pe didaktičnih pripomočkov, igrač
in strokovne literature, prav tako pa
tudi nimajo denarja za tekoče inve-
sticijsko vzdrževanje oziroma za po-
pravljanje dotrajanih strojev in
opreme.
IVANA STAMEJČIČ
Celjski izvršni svet je soglašal
tudi z ukinjanjem nerentabilnih
vrtčevskih enot, iz katerih lahko
otroke uprave vrtcev prerazpore-
dijo v druge oddelke. Trenutno še
ostaja odprt problem enote vrtca
Tončke Čečeve v Škofji vasi, kjer
so doslej mesečno »pridelali« 32 ti-
soč dinarjev izgube, starši pa se ob
podpori krajevne skupnosti zavze-
majo za ohranitev enote v kraju.
Po besedah ravnateljice vrtca
Tončke Čečeve Emilije Pešec, ki
usklajuje delo vseh treh celjskih
vrtcev, bi morali po zdajšnjih ce-
nah v posamezni oddelek vključiti
25 dojenčkov oziroma 32 otrok od
2. do 7. leta starosti - da bi vrtci
poslovali rentabilno. Za takšen
ukrep, ki čez vse meje presega pe-
dagoško prostorske normative, se
v Celju niso odločili.
Da je resnično težko ekonomsko
poslovati, če za nekoga veljajo, za
drugega pa ne, tržne zakonitosti
- je razvidno tudi na primeru celj-
skih vrtcev. Čeprav so se v tem
času cene komunalnih storitev in
prehrane nekajkrat povišale, je za
vrtce veljala za desetino znižana
decembrska raven cen. To pa po-
meni, da so samo na postavki hra-
ne v vrtcih prejšnji mesec »pojed-
li« 350 tisoč dinarjev oziroma
kljub plačilu staršev zaradi razlik
v ceni imeli toliko izgube.
TRAČ
niče
Zeleni Jožef Jarh kot pe-
dagog ocenjuje, da je pred-
šolska vzgoja izredno po-
membna in če denarja za nje-
no financiranje ni vzeti kje
drugje, je pač potrebno mal-
ce odškrniti osnovnim šo-
lam. Če vemo, da Jarh zdru-
žuje svoje delo v srednjem
šolstvu, nam je takšna pobu-
da že bolj jasna.
Velenju je v soboto grozi-
la vsesplošna mobilizacija.
V teniškem centru sta glavi
vztrajno stikala Janez
Slapar in Viki Kranjc ter
iskala pot, da bi se general
uvrstil v finale teniškega
turnirja dvojic. Grozde so
očitno zalegle, saj se je Sla-
par ob vsakem porazu uvr-
stil v naslednje kolo. Ko pa
je Kranjc zapustil Velenje,
je bilo napredovanja
konec...
Slovensko vlado je na teni-
škem igrišču zastopal samo
fmančni minister Dušan Še-
šok, ki seje ob neuspelih po-
tezah razhudil podobno kot
ob pripombah na rovaš repu-
bliškega proračuna. Njegov
komentar: »Drugi člani vla-
de se zaradi številnih obvez-
nosti niso odzvali vabilu.«
Premor. »Ne, to še ne pome-
ni, da naokrog postopam
brez pravega dela.«
Da se prostorsko-uredi-
tveni dokumenti sprejema-
jo izredno počasi, je zdaj
jasno že tudi Tomažu M. Je-
gliču iz celjskega Zavoda za
planiranje in izgradnjo. Na-
zadnje je člane občinske
vlade opozoril, naj za božjo
voljo iz enega od odlokov
brišejo »sektor za prostor-
sko planiranje republiške-
ga sekretariata za varstvo
okolja in urejanje prostora«
ter pravilno zapišejo »za-
vod za prostorsko planira-
nje republiškega ministr-
stva za varstvo okolja in
urejanje prostora«. Sektor
ali zavod, sekretariat ali
ministrstvo gor ali dol - bo-
lje bi bilo, če bi vsaj nekate-
re postopke za sprejemanje
teb dokumentov malce po-
enostavili.
»Previdnost je mati mo-
drosti«, zavzdihnejo člani la-
škega izvršnega sveta vselej,
ko odločajo o vprašanjih
zdravstva. Tako niso bili či-
sto prepričani, če je vse vre-
du z oblikovanjem Zavoda
Zdravstveni center Celje, in
zdaj nočejo soditi o strokov-
nosti in primernosti mag. dr.
Aleša Demšarja za vodjo bol-
nišnice. Res so čudni - na-
mesto da bi tako kot povsod
drugod (razen v Celju, kjer
tako ali tako vedno kompli-
cirajo) požegnali, kar dobe
na mizo - razmišljajo, če je
tisto res ta pravo. Se sreča,
da se s takšnim ravnanjem
ne morejo zameriti hkrati
vsem v zdravstvu, s^j tako še
vedno ostaja kdo, ki jim bo
lajšal glavobole.
Razprava o cevovodu za
transport odpadne sadre
celjske Cinkarne, ki naj bi
domnevno (dokazov za ali
proti ni, obstaja pa uteme-
ljen sum) potekal preko gro-
bišč na Teharjah, spet buri
duhove. Eni se zavzemajo
za prekopavanje, drugi za
legalizacijo zdajšnje trase.
Ko so se v razpravi celjske-
ga izvršnega sveta le preveč
oddaljili od teme, je premi-
er Mirko Kranjc najbolj raz-
burjene ohladil z vpraša-
njem: »Kakšna pieteta do
ubitih pa je to, da bi zdaj
spet brskali po njihovih ko-
steh? Ne bi rajši razpravlja-
li o tem, kako čim primer-
neje urediti tamkajšnje
okolje?«
Mmuh petek sta se ob vrčkih laškega piva v Laškem zaklepetala slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in
ravnatelj celjske Gimnazije ter predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine Jože Zupančič. Rupel je bolj
poslušal, prof. Zupančič pa takole modroval:
> Veste, gospod Rupel, ko sem bil še samo v prosveti, sem
vedno zaskrbljeno opazoval dijake, ki so popivali na Pivu
in cvetju.«
»Saj razumete, to se za dijake ne spodobi. Še posebej za
celjske gimnazijce ne!«
»Ampak zdaj, ko sem v politiki, in ko vidim, da celo
ministri radi zvrnete vrček laškega, si mislim, da navse-
zadnje to res ni tako slabo in hudo.«
»Celo sam sem ga, po vašem vzoru, pa me zdaj boli glava.
Imate morda kakšen aspirin?«
Zadnji ^
dnevi ^^
hmelj
v začetku tedna
hmelj v zasebnem set, ^
v nedeljo pa naj bi j S
njem končali še na
nem. Hmeljska poH^
tako ostala gola in v ^
bodo štrleli samo siv'^
tonski oporniki. Hmeii' ^
umaknil v sušilnice i« I
če, od tam pa naprej ^
Direktor Hmezad Tf
stvo Edi Omladič je ^
dal, da so se njihova naS?
dovanja o letini hmelja,
ničila, saj bo pridelek^
šen, kot so ga predvideli!
-kohko je zatajila sorta
dinga, medtem ko so ni!
hmelj ske sorte boljše Ž
je pred hmeljarji še prevS
dodelava in prodaja.
V Sloveniji bodo pridrt
okoli 3800 ton hmelja, to,
približno toliko, kot ji
Skoraj 90 odstotkov U
bodo izvozili, z ostalim,
bodo pokrili domače poij
be slovenskih pivovarni
nekaterih na Hrvaškem,!]
mač hmelj odkupujejo zfe
tiste pivovarne, ki želijo p
izvsgati dobro pivo.
V	Jugoslaviji prideluj
hmelj v Sloveniji in V^
dini (tu na malenkosti
površinah okoli 650 ha, I
da okoli 900 do lOOO |
hmelja) ter resnično nd
malega še v Makadonij
Hrvaški.
Slovenija 100 odstU
oskrbuje s hmeljem pii
varne Zlatorog in Unl
nekatere na Hrvaškem
kljub krizi tudi v Črni |
in Srbiji.
V	Jugoslaviji vse pivoi
ne letno proizvedejo 121
lijonov hektolitrov pi
največ v pivovarni Laški
V	Sloveniji so še pon
ne, da bi povečali goja
hmelja, ki ga imajo pM
nega že do leta 2000!
Letos je prišlo do maif
zapletov pri prodaji hm^
s^ se vsi kmetje niso odiol
za podpis pogodb in prod
hmelja preko kmetijske^
druge. Zlasti večji hmeli
niso podpisali letnih pog"
zato, ker je po njihc*
mnenju marža zadruge f
visoka. Hmeljarji pa
zd^ znašU v kar težkem«
nomskem položaju, z^M
razumljivo, da iščejo nio^
sti, kako znižati stroške
pa situacija zelo nevarni
če ne bo enotne poli®^
enotnega nastopa
na področju prodaje, P^
bodo pri tem izgublj^
hmeljarji, kar bi pov^
da bi prišlo do propada -
Ijarstva. To se je že pok^
v Vojvodini in tudi v n^
rih evropskih država^j^
sta predvsem BelgUJ^
Francija, kjer so se
prepolovile in se
novno organiziržoo, ^^
zaustavili.	. j,;
Edi Omladič pra^i-'J
tos niso podpisali P^
v glavnem večji hm^^ p*
im^o možnost direk^l,
d^e. To pa je tudi veUJJ^
ganje in zato je raz^i^^^
da so svoje odločitve
pripravljeni omiliti P ,|
gojem, če bi se naS ^
kompromisni dogoV: p
bi pogojilo, da ne
v samostojno prodaj^' -ji
Hmelj bo torej ^^.!
tedna obran, kako^j
z njim naprej bo P®
Prav gotovo bo še n
de krvi, čeprav bo 0
ob takšni ali druga^J^p
aciji ves hmelj le Pj^
TONli'
Otročički, zdaj greste delat sprejemni izpit za vrtec. Kdor ga ne
bo napravil, si bo moral poiskati kakšno lažjo fizično zaposlitev.
reportaža
s. SEPTEMBER 1991 - STRAN 7
V prijetno urejeni Atomski vasi v Atomskih toplicah je ob slovesu nastal še tradicionalni spominski posnetek prijetne
' [jibe petdesetih izletnikov, ki so bili izbrani preko nagradne igre NT-RC. Zbrani druščini so se tokrat priključili tudi člani
I uamMa Žurnal iz Celja (spredaj), ki so vse popoldne, kljub vročemu soncu, skrbeli za dobro razpoloženje.
Hura za izlet
svilušenje na Kozjanskem - Jeleni, čarovnice, glasba In bazen
Po štirinajstih dneh, ko
loo obiskali Logarsko doli-
ii.smo se še enkrat odpe-
lji na izlet, ki smo ga s po-
ibDO nagradno igro pripra-
ili za bralce Novega tedni-
i in poslušalce Radia Ce-
» Tokrat smo izbrali na-
jrotno stran od Logarske
»line in smo jo v lepem,
inčnem sobotnem jutru
nhnili proti Kozjan-
kemu.
Bila je zadnja avgustovska
ibota. katere se ne bo dolgo
»minjala samo skupina iz-
Rnih srečnežev, ampak tu-
^mi, ki smo jih spremljali,
^aj smo doživeli toliko
fpega, kot že dolgo ne in
lahko zapišemo, da je
'tura, ki smo jo opravili
lašimi izletniki, izredno
^•mema za vsakega posa-
^ika in družino, ki žeh
l^kaj urah čimveč videti in
"^veti kaj izjemno lepega.
Imetnikov šofer Rudi Leš-
« nas je hitro in varno pri-
[^Jal na prvi biser na izletu
na Ježovnikovo domačijo
."""ipju oz. Sopoti, kot pi-
la hišnih številkah. Odpr-
L J® je velika lesa nekaj več
^^ hektarov velike kmeti-
^peljali smo se prav na
•^Jišče, ki ga obdajajo tri
^'opja. Stanovanjsko, ki
"^dobiva končno obliko.
prostor za gojenje šampinjo-
nov in opuščeni hlev, v kate-
rem nameravajo že v bližnji
prihodnosti urediti nekaj
apartmajev za ljudi, ki bi tam
radi preživeli nekaj dni let-
nega oddiha.
S koškom na rami in koru-
zo v rokah nas je najprej
sprejela Andreja Ježovnik,
ki je letos končala srednjo
gostinsko šolo v Celju, nam
pa je dokazala, da je izredno
spretna vodička po domačiji,
kjer na najboljši možen na-
čin opisuje njene ljubljence
jelene, ki so jih sem pripelja-
li 4. novembra 1989 z Bri-
onov. Menjava okolice je bila
za jelene neprijetna, vendar
so se sorazmerno kmalu akli-
matizirali in zdaj so povsem
udomačeni, saj pridejo tako-
rekoč pred kolena obisko-
valcev. So pa bili v začetku
trmasti. Zjutraj so jim name-
tal! peso, pa so jo samo povo-
hali in se umaknili. Zvečer,
ko so bili lačni, so se vrnili,
poskusili in danes jo pridno
jejo.
Andreja in oče Vinko, um-
ni gospodar, tudi povesta, da
so imeli v začetku težave s ti-
stimi, ki skrbijo za varstvo
narave. Ovirali so jih na vse
načine in med drugim tudi
zahtevali, da ograjo, ki uok-
viija pet hektarov prostora
za jelene, zeleno prebarvajo.
Pa so se Ježovnikovi znašli
in ljudem iz doline »pokadi-
li« z jelenjimi salamami in
nekaj kilogrami gob šampi-
njonov pa je bilo takoj vse
v redu.
Na Ježovnikovi domačiji
je vedno kaj novega. Zdaj
urejajo prostor, da bo možno
kaj pojesti in popiti (to je si-
cer možno že sedaj, vendar
ne tako, kot si želijo!), apart-
maje smo že omenili, ker pa
je pri njih veliko otrok, bodo
uredili še prikaz žganja apna
in oglja, spodaj pa bo kmet
Amon uredil poligon s poni-
ji. Tako bosta dva kmeta
družno poskrbela za prijetno
počutje zlasti najmlajših.
Vinko Ježovnik še pove,
da bi morali imeti v Olimju
ali Sopoti najmanj za 50 ljudi
ležišč. »Pri vsakem kmetu bi
lahko bilo po deset, dvanajst
postelj,« razlaga. »Živimo
sredi neizkoriščenega bisera,
vse je naravno, sveže, nepok-
varljivo. Zrak je čist, jabolka
neškropljena... Dovolj je
mleka, domačih dobrot in
kulturnih ter drugih zanimi-
vosti. Saj vse to ponujamo
ljudem, vendar je še premalo
narejenega! Poglejte sosed-
njo Avstrijo! Če bi polovico
tega imeli, bi naredili pravi
cirkus, mi pa...«
S kmečkega turizma
do čarovniške hišice
Hitro smo se spustili z Je-
žovnikove domačije v dolino
in se ustavili na kmečkem
turizmu Franca Jakopine.
Kmetija je velika 14 hekta-
rov, v hlevu pa imajo 25 glav
goveje živine in 30 prašičev.
Ce k temu dodamo še 1,5 ha
vinograda, iz katerega se ob
solidni letini nacedi okoli 10
tisoč litrov vina, potem smo
povedali vse. Že leta 1980 so
pri Jakopinovih začeli
s kmečkim turizmom in da-
nes ne mine dan, da jih ne bi
obiskala kakšna skupina iz
enega izmed mnogih krajev
v Sloveniji.
Ko smo poskusili Jakopi-
nove dobrote (tudi tiste v fra-
keljnu), smo se zapeljali
v gozd, kjer ima svojo počit-
niško čarovniško hišico upo-
kojeni ravnatelj osnovne šo-
le v Podčetrtku Jože Brilej.
Spreten sogovornik je vse
očaral z obilico znanja, ki je
dobesedno navdušilo poslu-
šalce. Ob pripovedovanju pa
se je čarovnica neustavljivo
zibala nad potočkom, ob njej
pa je zbujala strah dolga ka-
ča iz suhe veje. Ob čarovni-
ški hišici je Brilej razstavil
zdravilna zelišča, okostja ži-
vali, stare ljudske predmete.
uredil je pot spominov svo-
jih pokojnih prijateljev...
Zdaj pripravlja še domova-
nje Kekca in Bedanca, pa
Rožleta ter išče nekoga, ki bi
mu pri realizaciji idej poma-
gal. V roke vzame harmoni-
ko in med igranjem pove, da
zdaj raziskuje zapuščino
A.Martina Slomška, ki je
tam spodaj v cerkvi bral no-
vo mašo. »Veliko pesmi je
ponarodelih, zdaj pa odkri-
vam, da jih je napisal Slom-
šek,« pojasnjuje. Prehitro
smo se odpeljali v dolino,
kajti v Brilejevem pravljič-
nem svetu se človek počuti
prijetno, kljub čarovnici in
kači. In Jože Brilej nas po-
spremi z besedami: »Srce se
ne odpre samo ob alkoholu,
mi smo lahko dobre volje tu-
di v naravi. Glavno je, da gre-
mo ven, nazaj k naravi. Na
sprehodu se telo utrudi, du-
ša pa si odpočije.«
Ples pod vročim
soncem
Ne vem, kaj so si tisto so-
boto popoldne, ko je sonce
dobesedno peklo na ploščad,
da bi se še asfalt stopil, misli-
li tisti, ki so iz počitniških
hišic odhajali na kopanje
v bazen v Atomskih Topli-
cah, o nas, ko smo tam plesa-
li. Sam vem, da je bilo prijet-
no. Vrli domačini so nam ob
mizah na vrtu pripravili dol-
go mizo in ob njej nekaj
senčnikov, mi pa smo na
ploščadi poskrbeli za dobro
voljo. Mnogi so nam prisluh-
nili in se nasmejali, nekateri
so se tudi opogumili in se
vključili v dolgo, plešočo ko-
lono. Plesalec na začetku nas
je vodil kot dolgo kačo po
vsem prostoru, med mizami,
okoli fontane in celo na njo
smo stopili. Zraven je odme-
vala nagajiva in prisrčna pe-
sem, takt pa sp dajali fantje
v ansamblu Žurnal in naš
harmonikar Janko Mogu.
Edi Masnec, Vojko Zupane
in Martin Godler so pridno
izvajali družabne igre, v ka-
terih so sodelovali skoraj vsi
izletniki, za kar so dobili tudi
lepe nagrade NT-RC, turi-
stične agencije Dober dan in
Zdravilišča Atomske To-
plice.
Najbolj nerodno pa je to,
da se vedno znova ponovi
ista neprijetnost. Ko je raz-
položenje na višku, pove pe-
vec v mikrofon »dragi moji,
vsake lepe stvari je enkrat
konec in tako tudi našega
družabnega srečanja. Imeli
smo se lepo, hvala vam in
srečno se vrnite na vaše do-
move. Upajmo, da se še kdaj
vidimo in slišimo!«
Vrnili smo se v Celje, si
stisnili roke in največkrat
smo slišali dvoje: hvala za
prijeten izlet in kdaj boste
spet kaj podobnega pripravi-
li! Bomo! Kmalu!
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
ovnik (ob košku), hčerka Vinka Ježovnika, je bila odličen vodič na njihovi doma-
ljubljencih jelenih in košutah pa je pripovedovala s takšno zbranostjo in
kot da njihovo življenje spremlja že nekaj deset let. Največ se je naučila iz
natančnega opazovanja obnašanja jelenov.
Pri čarovniški hišici je bilo prav gotovo najbolj prijetno. V prijetnem hladu med mnogimi
zanimivostmi je lastnik čarovniške koče, upokojeni ravnatelj Jože Brilej, poprijel tudi za
harmoniko in najprej sam, potem pa še z našim harmonikarjem Jankom Mogujem (levo) in
vsemi prisotnimi zaigral in zapel venček prijetnih pesmi.
AtomčkI
z Izleta
NT-RC
Najstarejša udeleženka
izleta je bila 71-letna Kri-
stina Pustinek iz Kavč
4 pri Velenju. Ko je prišla
na avtobusno postajo je
presenečena ugotovila,
da zraven potuje tudi nje-
na hčerka Darinka Bider
iz Dol Suhe. Ta je poslala
kupon zase in za mamo,
izžrebani pa sta bih obe in
sta tako skupaj preživeli
prijeten izlet.
Ida Bitenc iz Zg.Po-
brežja pri Rečici ob Savi-
nji je doma pustila nekaj
mesecev starega otroka
in moža, pa 6500 kokoši,
ki dnevno znesejo pet do
šest tisoč jajc in 32 bikov.
Nad izletom je bila tako
navdušena, da bi bila ra-
da zraven tudi prihodnje
leto, vendar takrat na 20.
izletu 100 kmečkih žensk
na morje.
V središču pozornosti
je bila Marica Lesjak iz
Laškega, ki se pohvah, da
je celotno delovno dobo
od prvega do zadnjega
dne opravila v laškem
zdravilišču. Na izletu je
spletla več šopkov iz su-
hega cvetja ter jih podari-
la šoferju Rudiju Lešni-
ku, NT-RC, turistični
agenciji Dober dan, an-
samblu in najstarejši ude-
leženki. Marica plete šop-
ke za razne priložnosti,
v nedeljo pa je to opravilo
pokazala tudi na Lepi ne-
delji v Šentrupertu.
Ob slovesu nas je prese-
netila Jožica (Junzek iz
Nove vasi pri Šmarju pri
Jelšah. Poklonila nam je
lectovo srce z znakom
NT-RC in lepimi cvetlič-
nimi ornamenti. Srce je
bilo iz medenega testa.
Jožica je še povedala, da
je bila na izletu v Logar-
ski dolini njena mama
Štefka Majcen, zdaj je bi-
la ona, na tretjega pa naj
bi šla hčerka Anica, če bo
imela srečo pri žrebu.
Ansambel Žurnal iz Ce-
lja obstaja že dve leti, to-
krat pa je igral na našem
izletu. V njem so Dušan
Vešligaj (pevec in kitara),
Vojko Završnik (bobni).
Brane Drevenšek (bas ki-
tara), Srečko Mahne (kita-
ra) in Matjaž Krušič (har-
monika, klaviature),
manjkal pa je Jože Justin
(klarinet, saksofon in pe-
vec), ki se je sončil na
morju. Pravijo, da so lo-
kalni bend in da bi radi
postali kaj več!
8. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991	

Poduhovljenost Plečnikovih kelihov
Razstava Je postavljena v Marijini kapeli opatljske cerkve
»Plečnikovih kelihov, pr-
vič zbranih v takem številu
v počastitev Svetovnega
slovenskega kongresa, pod
katerega streho prireditev
še vedno sodi, bi se nam
pred širokim svetom ne bilo
treba sramovati, četudi bi
na umetnostnem področju
ne premogli ničesar druge-
ga. Vsakomur z nekaj ele-
mentarnega posluha za lepo
govorijo sami o ustvarjal-
nem ognju velikega moj-
stra.« Tako je razstavi na
pot med drugim zapisal viš-
ji znanstveni sodelavec pri
Slovenski akademiji znano-
sti in umetnosti dr. Damjan
Prelovšek.
Kljub temu, da je razstava
z naslovom Kelihi arhitekta
Jožeta Plečnika, ki bi morala
biti v Celju v času Svetovne-
ga slovenskega kongresa, iz
znanih razlogov odpadla,
celjska kulturna javnost ne
bo ob ta dogodek. V Marijini
kapeli Opatij ske cerkve sve-
tega Danijela v Celju bodo
namreč jutri, v petek, ob 20.
uri odprli razstavo, ki jo bo-
do na pot pospremili sami
eminentni gostje in govorni-
ki. Med drugimi pričakujejo
slovenskega ministra za kul-
turo dr. Andreja Capudra,
ljubljanskega nadškofa in
slovenskega metropolita dr.
Alojzija Šuštarja, predsed-
nico Konference za Republi-
ko Slovenijo pri Svetovnem
slovenskem kongresu Spo-
menko Hribar, avtoije in so-
delavce razstave in druge.
Kje je Plečnik črpal svoje
zamisli? se bo bržčas vprašal
vsak obiskovalec, ki bo videl
razstavljeno bogastvo.
Strokovnjak dr. Damjan
Prelovšek ve za odgovor:
»Gre za veliko bogastvo idej
arhitekta Plečnika, za svoje-
vrstno filozofijo, za vrsto
praform, za izvir iz umetne
obrti, iz katere izhaja tudi
monumentalna arhitektura
in prav Plečnik je bil tisti, ki
je znal iz umetne obrti
ustvarjati velike forme. Te so
natančno premišljene, nič ni
prepuščeno naključju. To je
vehka kultura, ki je Slovenci
najbrž nikoli več ne bomo
dosegli. Bila je enkratna
v vsej naši zgodovini prav po
zaslugi Plečnika, ki je še na
smrtni postelji zatrdil, da je
prvi kelih naredil leta 1913 za
brata Andreja in to v tistih
časih, ko je bila pred vrati
vojna, ko ni imel posebnih
naročil za druga dela in se je
pač ukvarjal s kelihi. Njego-
vo glavno ustvarjalno ob-
dobje kelihov je bilo po dru-
gi svetovni vojni, ko spet ni
imel dela in se je moral uk-
varjati z malimi umetno
obrtnimi predmeti. Hkrati
pa je tudi dokazal, da je
kljub visoki starosti še ved-
no sposoben ustvariti nekaj,
kar je edinstveno v Evropi.«
Da je nastala razstava o ke-
lihih, ima veliko zaslug štu-
dent in mladi raziskovalec
Rok Kvaternik, ki pozna tu-
di zgodbo vsakega od zbra-
nih kelihov posebej. »Veliko
kelihov je narejenih za novo-
mašnike. Večinoma so bili
kelihi narejeni za župnije, za-
to razen novomašniških in
župnijskih kelihov skoraj ni
drugod v lasti. Res pa je, da
so kelihi raztreseni po vsej
Sloveniji, vendar iz varnost-
nih razlogov na razstavi ni-
smo opisovali od kod je kate-
ri od njih. Pri postavljanju
razstave pa smo, na veselje,
odkrili tri kelihe tudi v Celju.
V Plečnikovi zapuščini je
okoli osemdeset načrtov za
kelihe, vendar sledi za njimi
nismo našli. Apeliramo pa
na morebitne lastnike Pleč-
nikovih kelihov in drugih sa-
kralnih posod, da se zglasijo
na sedež Svetovnega sloveri-
skega kongresa, ali pa kar
k celjskemu opatu.«
Plečnikovi kelihi so pogo-
sto dobesedno posuti s pol-
dragimi kamni. Ker je arhi-
tekt način prevzel iz češke
srednjeveške umetnosti in je
tudi vse kamnito okrasje do-
bival iz Prage, se zdi, da je
bilo v tem gotovo nekaj želja
po slovanskem, oziroma slo-
venskem umetnostnem izra-
zu. Pravo bogastvo pa ni
skrito v okrasju, ampak v po-
duhovljenosti Plečnikove
posode, so si enotni strokov-
njaki. Med njimi je tudi dr.
Janez Šumrada, ki se je, ve-
rujoč v kulturni policentri-
zem, močno zavzemal, da bi
bila ta razstava prav v Celju.
Razstava že zdaj zbuja pre-
cejšnje zanimanje v Evropi
in še letos jo bomo najbrž
prenesli na Dunaj, nato pa
bo potovala še po drugih
evropskih mestih.
Razstavo v Marijini kapeli
Opatij ske cerkve v Celju je
z vsem spoštovanjem do
Plečnika in Slovenstva po-
stavil arhitekt Matej Vozlič,
ki mu je bil ta projekt svoje-
vrsten izziv: »Izziv zato, ker
Slovenci prvič samostojno
razstavljamo Plečnika. Na
srečo smo našli tudi izjemen
prostor za razstavo in temu
prilagodili tudi vitrine in vse
ostalo.«
Tako je zakladnica po-
polna.
MATEJA PODJED
Za varnost zbirk
Odmevne razstave Muzeja novejše
zgodovine Celje
Muzej novejše zgodovine
Celje je že nekaj časa tudi
manjše gradbišče. Potem,
ko so na novo prekrili stre-
ho, so se lotili gradnje depo-
jev na podstrešju, ki prej ni
bilo izkoriščeno.
Stari depoji niso zadoščali
za bogato gradivo, ki ga mu-
zej hrani oziroma jih niti niso
imeli. S preureditvijo pod-
strešja bodo pridobili 400
kvadratnih metrov prostora,
kar so si zastavili že v sred-
njeročnem načrtu. Novi de-
poji bodo ustrezali vsem zah-
tevanim predpisom za varno
shranjevanje dragocenih
zbirk in gradiva, med kate-
rim je tudi stalna zbirka slik
Likovnega salona.
Projekt za depoje je izdelal
arhitekt Božo Podlogar, iz-
vajalec del pa je Mizar Celje.
Naložba bo veljala okoli tri
milijone dinarjev. Polovico
denarja je prispevala repu-
blika, drugo polovico pa naj
bi zagotovila občina Celje, ki
pa zaenkrat tega denarja ni-
ma. Zato depojev še ne bo
mogoče opremiti in urediti
ustrezne instalacije, vendar
pa bodo muzealci del zbirk
vseeno preselili v nove pro-
store. To bo predvidoma
v sredini prihodnjega mese-
ca. Konec oktobra pa v mu-
zeju že načrtujejo novo raz-
stavo, ki jo bodo namenili
predvsem srednješolski mla-
dini. To bo razstava o politič-
nem plakatu, na tematiko
OZN. Plakate je muzeju po-
daril Viki Kranjc.
Med letošnjimi akcijami,
kijih še načrtujejo v muzeju,
je tudi razglasitev ateljeja
Foto Pelikana za tehnični
spomenik mesta Celja. Raz-
stava o mojstru PeUkanu, ki
bo v muzeju na ogled še do
konca meseca, pa je bila do-
bro obiskana, saj jo je videlo
več kot tri tisoč obiskoval-
cev. Ta mesec pa pričakujejo
še obisk učencev iz osnovnih
in srednjih šol. Potem pa bo-
do razstavo preselili na Do-
brno. Prav tako odmevna je
njihova razstava Vojak po si-
li, ki v tem času gostuje
v Slovenj Gradcu, nato pa se
seli v Maribor.
MATEJA PODJED
Posoiiiništvo in hranilništvo
v Savinjski dolini
Izšla Je nova knjiga Aleksandra Videčnika
Publicist Aleksander Vi-
dečnik nas je spet presene-
til z novo knjigo. Tokrat je
obedelal nastanek in razvoj
posojilništva in hranilni-
štva v Savinjski dolini.
V	uvodu je zapisal, da je
zamrl spomin na mnoge po-
končne, pa vendarle prepro-
ste ljudi, ki so s svojimi deja-
nji prispevali k osamosvaja-
nju slovenskega gospodar-
stva in k politični zrelosti na
šega naroda. In prav Videč-
nik je v svojih tehtno napisa-
nih publikacijah poskrbel,
da se ohrani naša preteklost
na gospodarskem, narodo-
pisnem, pa tudi na drugih
področjih.
V	novi knjigi piše uvodo-
ma o zadružništvu na sploh.
Le to je nastalo že zelo zgo-
daj - leta 1855, najmočnejše
pa je bilo v tridesetih letih,
ko je bilo 1128 zadrug z 257
tisoč člani. Pomembne so bi-
le za razvoj denarništva, saj
se jih je kar 505 ukvarjalo
tudi s hranilništvom in poso-
jilništvom. Te zadružne de-
narne organizacije so poslo-
vale z minimalno opremo,
a z obvezno ognjevarno bla-
g^no in največ s honorar-
nim ali pa celo brezplačnim
delom svojih odbornikov. Še
posebej pomembno pa je bi-
lo to združništvo, ker ni slu-
žilo zgolj članom, temveč je
vsestransko odpiralo svoja
društva, čitalnice in krajev-
ne potrebe, pa tudi revne di-
jake in študente.
V	nadaljevanju je opisano,
kako so Nemci pri nas go-
spodarsko ogrožali sloven-
stvo, da pa vendarle niso mo-
gli zatreti razvoja slovenske-
ga denarništva. Opisana je
tudi vloga dr. Josipa Vošnja-
ka in njegovega brata Miha-
ela, pa dr. Janeza Evangeli-
sta Kreka in Zveze posojilnic
v Celju, kije vsako leto izda-
la svoj tiskani letopis, s kate-
rim je člane temeljito sezna-
nila s svojim poslovanjem,
kar današnje banke le redko
počno.
Videčnik nadaljuje z ob-
dobjem po prvi vojni, ko so
bile prisotne težave zaradi
medvojnih obveznih posojil,
opiše uspehe v tridesetih le-
tih in sledeče obdobje go-
spodarske krize, ko so prav
slovenske posojilnice rešile
marsikaterega slovenskega
gospodarja in obrtnika in
imele pomembno vlogo pri
odpisovanju	kmečkih
dolgov.
Med drugo svetovno vojno
so Nemci med prvimi zaple-
nili slovenske hranilnice in
posojilnice in začeli ustanav-
ljati svoje, pri čemer pa niso
imeli pomembnega uspeha,
ker jim ljudje niso zaupali.
Takoj po vojni so nekdanji
posojilničarji želeli obnoviti
poslovanje predvojnih poso-
jilnic, pa pri novi oblasti za
to ni bilo zanimanja.
V knjigi je opisan tudi na-
stanek Denarnega zavoda
Slovenije in menjava mark
in lir v dinarje. Tiste hranil-
nice, ki so se vsem težavam
navkljub le obnovile, je nova
oblast preprosto ukinila,
zadnje leta 1947. Tu avtor tu-
di zaključi splošni opis in na-
daljuje z opisi posameznih
hranilnic in posojilnic
Y Sv. Pavlu pri Preboldu,
Šempetru, Gotovljah, na
Vranskem, v Braslovčah,
Žalcu, Grižah, Petrovčah in
Št. Jurju ob Taboru.
V vsakem primeru knjiga
ni samo prikaz denarništva
v Savinjski dolini, pač pa tu-
di pričevalec takratnih raz-
mer in borb za Slovenstvo.
ZORAN VUDLER
Razstava za mir
Bogata pozno poletna kulturna ponudba
v Rogaški Slatini
Do prihodnjega petka je
v Razstavnem salonu Zdra-
vilišča Rogaška Slatina na
ogled zanimiva Razstava za
mir.
Na njej sodelujejo priznani
slikarji iz dežel, ki so članice
združenja Alpe-Jadran. Iz
Avstrije sta to Franz Berger
in Sandro Bianchet, iz Italije
slikarki Flego Lucija Rober-
to in Bernarda Visentini ter
iz Slovenije Jože Šubic in
Franc Železnik. Ideja za to
razstavo se je porodila pred
letom dni na srečanju slo-
venskih in italijanskih sli-
karjev ter kritikov. Razstava
je že bila planirana v mesecu
juliju, vendar je zaradi zna-
nih dogodkov odpadla. Pri-
zadevni organizatorji pa so
jo kljub enomesečni zamudi
pripraviU in upajo, da bo po-
stala tradicionalna.
V ponedeljek pa so se za-
čeli tudi 6. dnevi keramike.
Ta zanimiva lončarsko-ki-
parska prireditev bo tudi le-
tos v zdraviliškem parku ob
lončarski peči vse tja do 15.
septembra. Udeleženci letoš-
nje lončarsko-kiparske pri-
reditve bodo lončar Hernija
iz Ptuja, Vilbald Kranjc, iz-
delovalec reliefnih plastik iz
Celja, Liza Vrane, ki bo po-
slikavala keramične krožni-
ke, lončar Franc Zelko iz
Prekmurja ter gospod Gre-
benšek iz Velenja, ki bo
predstavil delovno mizo kot
učilo. Vse izdelke, ki jih bo-
do lončarji in kiparji izdelali,
bo mogoče kupiti, organizi-
rana pa bo tudi razstava,
predvidoma marca prihod-
nje leto.
BERNARDA STOJAN
ZAPISOVANJA
Video uganka
Naj vam tokrat razkrijem
dve »skrivnosti«. Pravzaprav
je popolnoma vseeno s katero
bi začel, katero bi postavil na
mesto številka ena, pravzaprav
obe izhajata iz neke tretje
skrivnosti, posebej tista, ki jo
bom razkril kot prvo. Skratka,
kadarkoli pišem kakršenkoli
že tekst, naj bo to kolumen ali
pa recenzija, kritika ali pa esej
oziroma čisto navaden novi-
narski člančič, poslušam glas-
bo; v glavnem tisto, ki prihaja
iz zvočnikov televizorja. Reci-
mo, da je to bila ena taka mala
skrivnost iz katere retrospek-
tivno izhaja druga skrivnost,
velika skrivnost, ki bi pa brez
vsakršnih problemov lahko
eksistirala tudi brez tiste prve.
Toda v danih razmerah je nuj-
no posledica prve skrivnosti.
Ko sem pisal pričujoči tekst
sem kot ponavadi poslušal
glasbo z MTV programa; in
med vsemi ostalimi spoti seje
ravno v trenutku, ko sem že
imel namen odtipkati prvo be-
sedo pričel verjetno eden naj-
boljših, naslednjič bomo ugo-
tovili, da brez izjeme najboljši,
video spotov v zgodovini tega
popularnega in po zadnjih sta-
tističnih podatkih najbolj gle-
danega programa: video spot
Sadeness skupine Enigma. In
ne vem kako mi je prišlo na
misel, da bi bil vendarle čas
napisati tudi nekaj o pričujo-
čem spotu - še posebej sedaj,
ko na taistem programu vrtijo
že drugi spot te enigmatične
skupine, za katero je širša jav-
nost šele pred kratkim ugoto-
vila, da j i svoj vokal posoja pop
zvezda Sandra, Mea Culpa.
Da je spot režiral mlad fran-
coski režiser Michel Guimbard
najbrž sploh ne bi bilo treba
posebej omenjati; podobno ve-
lja za protagonista, za igralca,
ki v spotu nastopata (Mario Ta-
foto in Catherine Tastet) in naj-
brž tudi za producenta, za ve-
leznano produkcijo Une de
plus. Med skrivnosti Enigme
spadajo bolj kot to dejstva, ki
so bolj kot tehnične umetniške
narave. In sicer, spot Sadeness
je bil kljub nemškemu naroč-
niku, nemški diskografski hiši,
realiziran v Franciji. Taka
mednarodna kooperacija pa je
za video spot omogočila raz-
meroma visok budžet, 450 ti-
soč frankov; temu pa je svoje
dodala še CNC Nouvelles
Technologies (Oddelek za no-
ve tehnologije francoskega Na-
cionalnega centra za kinema-
tografijo), kar je omogočilo re-
lativno ambiciozen projekt.
Glasbeno besedilo Sadness
pripoveduje precej preprosto
zgodbo pisca, ki seje med pi-
sanjem oziroma popravlja-
njem rokopisa tako zelo moč-
no zasanjal, da so sanje imagi-
narno zasedle prostor okrog
njega. Znajde se v vlogi meni-
ha sredi ruševin, v vlogi meha-
nika, ki čuva vrata pekla. Pre-
ganja ga podoba ženske r
tazma, ki seji ne more up
zaradi česar zapade v skuf^''
vo. Tako odpre vrata, ki voT
v pekel; ta ga pogoltne in .ri
paj z njim tudi ves posvet '
prostor. V bistvu nič kaj ne
vadnega, kar pa še ne po^^
daje tudi spot ah vsaj realizj^^
ja spota popolnoma navadn'
Namreč, Guimbard se je^ I
šel pred problemom, taicon!
rediti umetniško kvaiiteU
spot ob danih fmančnih poJ
jih, pa da ob tem ne bi
scenaristični predlog. Zato »
je poslužil makete cerJcve!
polistirona (vzor zanjo pa je^jj
la slika Jeana GourmenfaAdJ
ration des bergers. ČaščeJ
pastirjev, 1483-ki jo lahkon]i
hajate v pariškem Lovru). VrJ
ta pekla so narejena po v^oJ
Augusta Rodina in to taJco.J
jih je mogoče odpirati in za^
rati; podobno tudi maic^
cerkve, ki se lahko na nekatf
rih mestih razpre, kar omogi
ča svobodno gibanje Jcamaj
po začrtanih smereh, oseil
Produkcija torej neposredj
ni bila možna. Montaža in spi
cialni efekti - mimogrede po
vedano, ravno efekti so tisti.k
spot Sadeness razvrščajo
prvo mesto med video spotj
o tem pa kot že povedano, m
slednjič - so tako stvar pos)
produkcije, zakaj le tako i
mogoče inkrustirati oseti
v želeni dekor. Da pa sejesm
malo s 35mm kamero in daj
bil uporabljen m^kakovostn^
ši numerični video matem
(navsezadnje gre zgolj za vi
deo-difuzijo) pa ni več nobea;
skrivnost.
Skratka, v čem je skrivnost'
Prva enota GuimbardovegaS
maje risba, narejena po um
Jeana Gourmonta, kipovzenii
ves koncept spota. Druga e/ic
ta je maketa iz polistireri
(90 X 180x130) in premična p«
klenska vrata, ki omogom
kameri neomejen in neotež&
vstop in morebiten izhod: itfl
tretja faza pa nastopa zakljuia
kader spota, zaključna apom
lipsa, ki pogoltne tako fanw
mo kot njenega zasledovala
in nenazadnje tudi ves posi«]
čeni prostor. Skrivnost je.
rej, zgolj v teh treh enotah al
v budžetu, kije bil na razm
go režiseiju Michelu GuimbA
du. Konec koncev je pa
nost »skrita« že vimenu skuf'
ne, ki spot Sadeness izvaja-^
v vseh parafernalijah, kigs^
krožajo.
Piše Tadej čate*
NA CELJSKIH PLATNIH
Krik v temi
ZDA - Avstralija, 1988
melodrama
Režija: Fred Schepisi
Igrajo: MERYL STRE-
EP, Sam Neill, Bruce
Myles
Avstralija, 1. 1980. Mlada petčlanska družina Chambej^
lain - oče, mati, sinova in dvomesečna hčerka Azar
- tabori pri Ayers Rocku, znani avstralski turistični toC _
Neke noči zashšijo Azarijin jok, mati Lindy vidi sen
di\jega psa dinga in sklepa, da je ta odnesel Azario, k'J
izginila iz šotora. Prva preiskava potrdi Lindyjino do
nevo, vendar pa se nad oblasti zgrinja vse večji P^'L.
javnosti, ki uprizori pravi »lov na čarovnice«; Chambe
inovi namreč pripadajo verski ločini Adventisti sedn^ K
dne, dekličino ime pa naj bi pomenilo »žrtvovana v
jini«. Lindy obtožijo ritualnega umora in jo obsodij"
dosmrtno ječo...	. .rindv
KRIK V TEMI je ekranizacija zgodbe o tragediji
in Michaela Chamberlaina, ki sta bila po nesrečni s^j
svoje hčerke povrhu še po krivici obsojena za umor. Se ^
1988 so ju oblasti končno oprostile vsake krivde za s
male Azarie.	. j^di
Še ena odlična vloga Meryl Streep (zanjo je bila
nominirana za Oskarja), kritiki pa so KRIK V TEMI
čili za najboljši film Freda Schepisija (Roksana,
dom).	.
kraji in ljudje
5. SEPTEMBER 1991 - STRAN 9
piaik za slikarje
lerija Mozaik pričenja jesensko sezono z novimi
tovarni in novim prodajnim programom. Jutri
j ob 19- u" odprli razstavo platen akademskega
bO®" ja Črtomirja Freliha iz Ljubljane, ki je tudi
fesor na ljubljanski likovni akademiji.
P 7 začetek jesenske sezone so se odločili ravno zanj
ker ta slikar ustvarja zadnje čase s slikarskim
prialom Maimeri, katerega odslej prodajajo v gale-
I vjozaik. Tako lahko slikarji kupijo razne vrste barv,
larska stojala in tudi platna v Celju in jim po ta
aterial ni treba več v tujino.
"'falerija Mozaik pa je te dni doživela še eno medna-
dno priznanje. Organizatorji festivala Flemish
asters v Belgiji so to galerijo in slikarja Staneta
? rka. ki veliko razstavlja v njej, kot edino slovensko,
vabili prihodnji teden v goste. Gre za festival slikar-
ja turizma, glasbe, umetnosti, golfa in drugih sorod-
h aktivnosti, na katerem sodelujejo predstavniki
il^sarneznih regij iz celega sveta.
Preprosta pesem hogati
V Anilražu so tuUI letos prepevale slovenske tiružine
v Andražu, vasici pod Go-
ro Oljko, je v nedeljo izzve-
nela že osma prireditev
Družina poje. Namen vsako-
letne prireditve je srečanje
družin, ki ohranjajo in goji-
jo domače petje slovenskih
pesmi in skrbijo, da se bodo
slovenske narodne pesmi
prenašale na nadaljnje ro-
dove.
Letos je nastopilo 18 dru-
žin iz vse Slovenije: bratje
Gregorc iz Frankolovega,
družini Rihar in Malovrh,
obe iz Polhovega Gradca,
družina Genorio iz Stične,
Gregorc iz Topolšice, druži-
na Marije Marinko iz Borov-
nice, sestre Kruk in družina
Viktorja Breznika iz Slovenj
Gradca, bratje in sestra Žni-
darič iz Ormoža, družina Av-
gusta Vidriha iz Sevnice,
Betke Božank iz Raven na
Koroškem, Feguš iz Podleh-
nika pri Ptuju, družina Ivana
Pečnika iz Mozirja, Šmangli-
novi iz Mislinje, Lisjakovi iz
Kopra, družina Francka Krt
iz Kamnika ter družini Hen-
rika Pižorna in Ivana Plaska-
na iz Andraža.
»Prireditev Družina poje
ima dve bistveni značilnosti:
je vseslovenskega značaja,
saj sodelujejo družine iz
vseh slovenskih pokrajin, je
pa tudi prva tovrstna priredi-
tev v svobodni in samostojni
državi Sloveniji. Kdor poje,
zlo ne misli. Ta pregovor je
še kako pomemben v seda-
njih kriznih časih in vsi sku-
paj si želimo čim več petja in
čim manj sovraštva. Ravno
sedanje negotove razmere so
tudi vzrok, da nismo uspeli
pridobiti nastopajočih med
Slovenci iz sosednje Italije
in med našimi prijatelji iz av-
strijske Koroške, katerih
družine so sodelovale na pri-
reditvi že vrsto let. Naše ge-
slo Peli so jih mati moja bo
tudi tokrat opravičeno, saj so
pevci z izborom pesmi in na-
činom izvedbe nedvomno
prispevali k ohranjanju tra-
dicije preprostega, izvirnega
slovenskega ljudskega petja.
Je pa tudi izziv, da se da več-
glasno petje oživljati in ne-
govati po materinem izročilu
prav v družini, ki je osnovna
celica naše družbe,« je pove-
dal predsednik organizacij-
skega odbora prireditve
Slavko Pižorn.
Srečanje je potekalo kar
na vaškem igrišču pod cerk-
vijo, kamor so prizadevni do-
mačini prinesli stole. Prire-
ditve so se udeležili stari in
mladi, nekateri so se posedli
kar na travo ob igrišču, naj-
bolj žejni pa so zasedli pro-
stor ob stojnicah z različnimi
pijačami. Učenci osnovne
šole Andraž so pripravili sre-
čelov, izkupiček pa bodo po-
rabili za nakup učil.
Častni gosti prireditve so
bili svetnica Inštituta za na-
rodopisje dr. Zmaga Kumar,
duhovni oče prireditve in
dolgoletni predsednik orga-
nizacijskega odbora Konrad
Brunšek in član predsedstva
Republike Slovenije Ciril
Zlobec, ki je o prireditvi de-
jal: »Slovenci imamo dve
strasti, ki nas ločujeta od
drugih. Ena je lazenje v pla-
nine in druga je petje. Tudi
ko Slovenci prepevajo pesmi
o smrti, in teh je največ, je
vendarle v njih in na njiho-
vih obrazih vidno tohko ne-
zadržanega veselja. To je ta
slovenska lastnost, ki zna ža-
lost prekriti z veseljem, kajti
žalost človeka plemeniti, po-
glablja njegova čustva, vese-
lje pa mu pomaga živeti in
prav je, da je človek vesel.
Torej, vsaka stvar ima dva
obraza - resnobnega in ve-
drega. In življenje je drago-
ceno ravno takrat, ko se
medsebojno izpopolnjujeta,
ko se za žalostjo vedno ogla-
ša veselje, ko po veselju tudi
resnobnost, s katero se lote-
vamo svojih življenjskih
težav.«
META RAJŠP
I dražbo do umetnin
jRS AETERNA - umet-
ni je večna! To je ime no-
0tanovljene slovenske
ptionalne avkcijske hiše,
ijo je v okviru Stanovanj-
j, komunalne banke SKB
gbljana ustanovilo po-
šlje SKB Aurum. Sloven-
II in mednarodni javnosti
,bo predstavila s prvo jav-
jiilražbo umetnin in starin
(r nakita v sredo, 25. sep-
wbra, v veliki dvorani
l^aviliškega doma v Ro-
uški Slatini.
Pnfa dražba je bila sicer
jčrtovana že za sredino av-
sta, pa so vojne razmere
Sloveniji preprečile njeno
^edbo. ARS AETERNA je
stala iz potrebe po tržišču
ietnin (likovna umetnost
•semi svojimi zvrstmi), sta-
s (pohištvo, steklo, pleme-
se kovine in nekovine), nu-
ianatike in podobno. Uk-
ijala se bo tudi s trgova-
čm plemenitih kovin pre-
•	ljubljanske Borze. Ko bo
Ljubljani pridobila svoje
ine prostore, bo odprla tu-
^'odajno galerijo, kjer bo-
ina voljo naštete umetnine
'fimge dragocenosti. Omo-
fela bo tako strokovni (in-
^cionalizirane galerije in
eji ter privatne galerije)
*	laični javnosti posredo-
v nakupovanju in prQ-
? umetnin. Imela bo torej
'5]no vlogo: tržno in kul-
^o-umetniško. Ob tržni
"Kciji pa bo ustvarjala tudi
'^^ben sklad za intervenci-
nakupe tistih dragoce-
^na tujih dražbah, za ka-
v naših galerijah in mu-
zejih primanjkuje takoime-
novanega sistemskega de-
narja. Sodelovala bo tudi
z drugimi dražbenimi hiša-
mi, od pri nas že uveljavljene
zagrebške, pa preko dunaj-
skega Dorotheuma, do lon-
donskega Sauthebyja.
Sodelovala bo z vsemi slo-
venskimi in drugimi umetni-
ki, galerijami in muzeji. Za
umetniško raven in neopo-
rečnost odkupljenih del, bo
skrbel umetniški svet, v ka-
terem so eminentni sloven-
ski likovni kritiki in strokov-
ni cenilci. Vsa odkupljena
dela bo spremljal ustrezen
certifikat, ki bo hkrati infor-
macija o lastništvu in garan-
cija za originalnost in ustrez-
no kakovost prodanega draž-
benega predmeta. ARS
AETERNA bo delovala trž-
no, obenem pa bo stimulira-
la likovno ustvarjalnost in
sponzorirala nacionalno po-
membne kulturne in znan-
stvene institucije oziroma
njihove programe in akcije,
posamezne dražbene projek-
te pa bo namenjala, ko bo za
to ustvarjen ustrezen kapi-
tal, tudi dobrodelnim in hu-
manitarnim akcijam.
ARS AETERNA, kar pove
že ime, spodbuja vlaganje
denarja v trajne dobrine, kar
umetnine brez dvoma so. Za-
gotavlja tudi njihovo kako-
vost. Avkcije bodo potekale
na določenih in izbranih lo-
kacijah, pa tudi na mestu
matične lokacije, ki je pred-
videna v strogem središču
Ljubljane. Njena tržna in
marketinška usmeritev bo
vsaj na začetku v slovenski
prostor in v prostor skupno-
sti Alpe-Jadran. Idejo, ki je
nastala in je last firme SKB
Aurum, so zaupali v izvedbe-
ni projekt celjski firmi FIT-
MEDIA.
Prva javna dražba bo torej
v sredo, 25. septembra
v Zdravilišču Rogaška Slati-
na, ki tudi organizacijsko so-
deluje pri njeni izvedbi. Pre-
mierna izvedba bo bolj slav-
nostna, kot se za takšno pri-
ložnost, kije zelo pomembna
za slovensko kulturno življe-
nje, tudi spodobi. Slavnostni
govornik bo član predsed-
stva Republike Slovenije dr.
Matjaž Kmecl, dražbo bo vo-
dil Mitja Meršol, program
bo povezovala Miša Molk.
Dražba bo imela tudi svojo
glasbeno avizo, ki jo je napi-
sal Urban Koder, na otvori-
tveni slovesnosti pa bo glas-
beni program izvajal ansam-
bel Trutamora Slovenica.
Naprodaj bodo grafike, slike
in skulpture slovenskih in
drugih likovnih umetnikov,
staro pohištvo, nakit in dru-
ge dragocenosti. Tri dni pred
začetkom dražbe bodo neka-
teri dražbeni predmeti tudi
razstavljeni. Na dražbi bo na
voljo katalog prodajnih
predmetov.
25. septembra bo Slovenija
odprla novo stran v vzpo-
stavljanju trga za umetnine
in se tudi na ta način vključi-
la v že utečene evropske in
svetovne poti na tem po-
dročju, ki praviloma ne sme
poznati meja.
DRAGO MEDVED
Prebold je praznoval
Ob praznovanju praznika KS Prebold so se
minuli teden zvrstile številne prireditve. Pred
rojstno hišo znanega slovenskega pisatelja
Janka Kača je bila slovesnost ob 100-letnici
njegovega rojstva. Po položitvi venca je zbra-
nim spregovoril Anton Ajdič, sledil je kulturni
program in otvoritev razstave o Janku Kaču
v gasilskem domu na Groblji. O pisatelju je
spregovorila Božena Orožen. Pripravili so tudi
kulturni večer z dramatikom Ervinom Fritzem
in znano gledališko igralko Jerco Mrzel, ki je
kulturni večer popestrila s pesnikovimi uglas-
benimi pesmimi in songi. V soboto je športna
sekcija gasilskega društva Kaplja vas pripravi-
la otvoritev novega teniškega igrišča, v nedeljo
pa je bil v Gornji vasi naprej promenadni kon-
cert godbe iz Prebolda nato pa slavnostna seja
krajevne skupnosti, kjer so med drugim kraj
Gornja vas preimenovali v Sv. Lovrenc. Na sli-
ki s slovesnosti pri rojstni hiši pisatelja Janka
Kača.
T.TAVČAR
SOS za invalide
^^aterl že živijo v bedi
težje živijo ljudje, ki
jjJJ® službe in so zdravi.
Pa povežejo začetek
(j s koncem invalidi,
^ ® Več ali manj odvisni
tij^validnine, katere naj-
znesek je 4 tisoč dinar-
' ^^ samo bog.
t|V'!^štvu invalidov Celje,
hhi^ tri tisoč članov, je
ki dobivajo za
lof ^elo tako visoko plači-
tf^j. ^f^validnino, zato pa je
(1ki živijo pod ravni-
^enjskega minimuma.
Prihaja na društvo vse
i Nošenj za nakup kurja-
je to postavka, ki je
H u oseba ne zmore,
J Ker Kurivo ne prodaja
•df,ke. Trenutno imajo
Hm ^ 15 prošenj, lahko
rešili le tri.
fjpf ozimnice imajo
f^rij, veliko pa je tudi
prihajajo s prošnja-
'lačii	stanovanja ali
' '^kih ^^^ktrike. Društvo
"fl primerih posreduje
eKtru Celje, da zadrže
izplačilo ali pa ga odobrijo
na obroke, kajti zgodilo seje
že, da so invalidom elektriko
odklopih.
Vse več je tudi prošenj po
starih oblačilih. Rešujejo jih
v dogovoru s celjsko Karitas,
veliko pomoči te vrste pa
pride tudi iz tujine.
Društvo invalidov Celje se
vzdržuje s članarino, ki zna-
ša od 10 do 20 dinarjev, in
z dotacijo republiške zveze
društev invalidov. Le-ta je
minimalna in v bodoče vpra-
šljiva.
Da je zdravstveno stanje
članov društva slabo, ni po-
trebno posebej poudarjati.
Zato organizirajo izlete
v zdravilišča. V Laškem so
jim omogočili izdaten po-
pust, izleta pa se je udeležilo
kar tristo članov.
Društvo v tem mesecu na-
črtuje tudi izlet za težje po-
kretne člane (50) v zdraviliš-
če Zreče, kjer se tudi dogo-
varjajo za cenejše storitve.
ZDENKA STOPAR
Do you speaif English?
šola se je že začela, z njo pa muke učenja tujih jezikov. Nekateri pa so celo
počitnice prebili delovno in skušali v poletnih jezikovnih šolah tujih jezikov
pridobiti čimveč potrebnega znanja. Ena izmed takšnih šol je bila tudi v hotelu
Slovenija v Rogaški Slatini, organiziral pa jo je Center za permanentno izobraže-
vanje Cene Štupar iz Ljubljane. Značilnost te poletne šole je, da so udeleženci
ves dan govorili v tujem jeziku, tudi pri razvedrilu, športu in pri mizi. Vsak
udeleženec je dobil tudi poseben učbenik, svoje znanje pa so izpopolnjevali tudi
z videokasetami ter vzorčnimi plakati. Cilj te poletne šole je bil naučiti udele-
žence vsakdanjega sproščenega komuniciranja v tujem jeziku, brez strahu pred
napakami.
B. S., Foto: E. M.
Večja varnost in
ponudba
V Slovenskih Konjicah bodo (veijet-
no) prihodnji teden odprli prenovljen
bencinski servis. Pravzaprav je pov-
sem nov, saj so zamenjali dotrajane
enoplaščne rezervoarje z dvoplaščni-
mi, ki so za okolje dosti bolj varni.
PorušiU so staro prodajno stavbo in
zgradili novo, večjo, ki ima nadstrešek
preko vsega prodajnega prostora. Sta-
re pretočne črpalke so zamenjali z di-
gitalnimi.
Za vse to je moral Petrol odšteti bli-
zu 8 milijonov dinarjev. S tem pa je
pridobil bencinski servis, kije varnejši
za okolje, ki omogoča pestrejšo po-
nudbo in boljše delovne pogoje sed-
mim zaposlenim. Kupcem pa bo na
voljo tudi neosvinčeni bencin, ki ga
prej v Slovenskih Konjicah ni bilo mo-
goče kupiti. Prodajali bodo 95-oktan-
skega in 91-oktanskega, ki je nadome-
stilo za tako imenovan navaden ben-
cin. Ostala ponudba je nespreme-
njena.
Servis v Slovenskih Konjicah je bil
zaprt od 1. aprila, preskrba pa ni bila
bistveno motena, saj so v bližini servi-
si v Tepanju, podaljšali pa so tudi pro-
dajni čas v Zrečah. Z odprtjem servisa
v Slovenskih Konjicah bo prodajni čas
v Zrečah spet po starem, konjiški ser-
vis pa bo odprt vsak dan od 6. do 20.
ure ter ob nedeljah od 8. do 12. ure.
MBP
10. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991
NAŠI KRAJI IN
Radi se družijo
Srečanje članov aktiva mladih Medobčinske
organizacije sleplb In slabovidnih
Decembra lani so v okviru Medob-
činske organizacije slepih in slabo-
vidnih Celje ustanovili aktiv mladih.
Člani tega aktiva so vsi šolajoči se ne
glede na starost in mladi do 25. leta
starosti.
Na uvodnem sestanku so sprejen
program dela, izvolili so vodstvo,
predvsem pa so si zastavili nalogo, da
se dvakrat letno sestanejo vsi člani,
drugo takšno srečanje članov aktiva
mladih je bilo v soboto. Po pregledu
uresničitve programa dela in obšir-
nem pogovoru članov in staršev o pro-
blemih, ki jih tarejo in katere poskuša-
jo rešiti s pomočjo Medobčinske orga-
nizacije, so se odpravili še na piknik
z družabnim srečanjem.
»Naš aktiv deluje sed^ že devet me-
secev,« pripoveduje njihov predsed-
nik Viki Vertačnik. »Čeprav se zave-
damo, da smo z našim delom šele na
začetku in kljub temu, da se srečuje-
mo z določenimi problemi, smo pri-
pravili že kar nekaj stvari. Organiziran
smo tečaj nemščine, v počastitev kul-
turnega praznika smo pripravili glas-
beno-recitacijski nastop Trenutek
svetlobe, medse smo povabili mari-
borskega pesnika Boga Rakiča, en-
krat mesečno pa imamo družabna sre-
čanja. Imamo 60 članov, s tem, da rno-
ram dodati, da žal niso vsi aktivni. Že-
limo si več sodelovanja vseh članov in
tudi njihovih staršev.«
Po sestanku so se iz prostorov Med-
občinske organizacije preselili na vrt
Ulice 29. novembra 53a. Vrt je organi-
zaciji odstopila Ana Pleterski, tam so
si lahko postavili vrtno kegljišče in
tam se večkrat srečajo. Sonja Pušnik
je kulturna referentka pri aktivu mla-
dih, skrbi pa tudi za družabne stike
med člani. »Da ne bi vedno samo čepe-
li na suhoparnih sestankih, smo se od-
ločili, da pripravimo še piknik. Gre
tudi za to, da se med seboj čim bolj
spoznamo tudi s tistimi, ki pridejo
med nas redkeje. A žal ugotavljam, da
smo tudi danes pretežno isti. Pripravi-
li smo tudi odprto prvenstvo aktiva
v vrtnem kegljanju za moške in za žen-
ske ter različne družabne igre. Ob tej
priložnosti se v imenu aktiva zahvalju-
jem našemu članu Franciju Pungart-
niku, kije poskrbel za to, da nismo bili
lačni.«
GRETA SENIČ
Nov toplovodni sistem
v mestu Žalec že nekaj časa gradijo toplotne kinete(E
sliki), ki naj bi med sabo povezale 21 objektov, kjerjeoki|
380 stanovanj. Sistem povezave je takšen, da bodo, ko boj
dela končana, imeli namesto petih kurilnic samo dv
V	letošnjem letu naj bi zgradili toplovodne kinete, nasledil
leto pa bi prvi del že priključili na nov toplovodni sistei
V	stanovanjskem gospodarstvu v Žalcu pravijo, da bodo
dela veljala okrog 7 milijonov dinarjev.
T.!
Slavje žalskih
gasilcev
Gasilci v Žalcu bodo
v nedeljo, 8. septembra
praznovali že 110 letnico
obstoja, s tem praznikom
pa se uvrščajo med resnič-
no najstarejša tovrstna dru-
štva v Sloveniji. Jubilej bo-
do združili z Dnevom gasil-
ca občine Žalec. Dopoldne
ob 10. uri bodo pripravili
slavnostno sejo gasilskega
društva, ob 15. uri pa bo
velika gasilska parada po
mestnih ulicah. Po 15.30
uri bo pri gasilskem domu
slavnostni govor ob dnevu
gasilca in 110 letnici dru-
štva ter prevzem novega
gasilskega vozila.
TV
Postavljajo jih za vzor
Med gasilskimi organizaci-
jami v občini Velenje je ga-
silsko društvo iz Topolšice
eno tistih, ki ga postavljajo
za vzor.
Če so bili v letih 1931 in
pozneje najdejavnejši gasil-
ci, ustanovitelji gasilskega
društva v Topolšici dr. Ko-
run, Franc Mazej, Jože Za-
ger, Ferdo Delopst, Alojz
Menhart, Gašper Kotnik,
Ferdo Pergovnik, Martin
Golob, Anton Menih, Jakob
Napotnik in številni drugi,
lahko sedanjemu vodstvu
izrečemo priznanje za vzor-
no društveno delo in pri tem
pomlajevanje gasilskih vrst.
Društvo, ki mu predseduje
Herman Pergovnik, se je
z malo denarja bogato spom-
nilo 60-letnice dela tega dru-
štva in so tako pred dnevi
povabih številne goste, pre-
dali namenu prapor mladih
gasilcev ter novo orodno vo-
zilo »Ford«. Ob svoji 60. let-
nici so s prijateljskim dru-
štvom Podkoren podpisali
listino o prijateljstvu in so-
delovanju, slovesnosti pa so
prisostvovali predstavniki
gasilcev iz republike in obči-
ne, velenjske občinske
skupščine in duhovnik, ki je
gasilsko vozilo blagoslovil.
Slovesnost je bila v zname-
nju slovesne parade gasil-
skih ešalonov in tehnike.
JOŽE MIKLAVC
V Topolšici se letos spominjajo 60-letnice gasilskega dru-
štva. Na slovesnosti je njihovo delo predstavil predsednik
Herman Pergovnik.
Od iglavcev do zdravilnih rastlin
Hotel Planja na Rogli organizira kot eno izmed razvedril
za svoje goste tudi biološki izlet. Pod vodstvom diplomirane
biologinje Darinke Gilčvert-Bernik se je približno dvajset
gostov, tako staršev kot otrok, odpravilo raziskovat rastlin-
stvo na Rogli. Stari vrhovi Rogle skrivajo sicer bogato rast-
linsko odejo, vendar pa malo rastlinskih vrst. Zato so se
raziskovalci po dveh urah sprehoda po megleni in hladni
Rogli vrnili s petindvajsetimi vrstami rastlin. S seboj so
prinesli iglavce, ki so na Rogli najbolj številčni, Ušaje, ki
zaradi čistega zraka še množično rastejo, strupene ter zdra-
vilne rastline. Slednje so udeležence biološkega izleta naj-
bolj zanimale. Eden izmed udeležencev biološkega izleta je
dejal, da ga zdravilne rastline zanimajo, ker so neodkrit in
skrivnosten del narave. Za vse goste, ki so se slabega vre-
mena ustrašili, pa so na koncu biološkega izleta še pripravili
razstavo nabranih rastlin.
BERNARDA STOJAN
Za pokal
Prožinske vasi
člani gasilskega društva
v Prožinski vasi, ki obstoja
že 53 let, bodo v soboto,
7. septembra pripravili 3. tra-
dicionalno tekmovanje za
pokal Prožinske vasi po pro-
gramu šolskega trodelnega
napada. Pričakujejo nastop
več desetin iz občinske gasil-
ske zveze Celje. Tekmovanje
se bo začelo ob 16. uri, po
njem in razglasitvi rezulta-
tov pa bo še veselični del,
katerega izkupiček bo name-
njen za nadaljnjo izboljšavo
opreme gasilskega društva.
V zabavnem delu bo igral an-
sambel Trobentica.
Konec	^
septembra
v Gardaland
Občinska zveza prijateljev
mladine iz Celja pripravlja
v soboto, 28. septembra, izlet
z zabavnim otroškim avto-
busom v zabaviščni park ob
Gardskem jezeru v Italiji
- Gardaland.
Otroški zabavni avtobus
bo konec septembra iz Celja
odpeljal le v primeru, da se
bo prijavila skupina 40 otrok
in njihovih staršev, zaradi
nekoliko višje cene izleta pa
so v Občinski zvezi prijate-
ljev mladine poskrbeli tudi
za obročno odplačevanje.
Cena izleta za otroke je 600,
za odrasle pa 650 dinarjev,
ob tem pa bo potrebno za
vstopnino v Gardaland od-
šteti še 15 tisoč lir za otroka
in 18 tisoč lir za odrasle. Za
ta denar pa si bodo izletniki
lahko ogledali večino zaba-
viščnega parka, skupaj z na-
stopom delfinov, le ogled hi-
še strahov je potrebno pose-
bej plačati.
IS
Predelava divjačine v Žalcu
Junija je Stane Juh v Žal-
cu odprl prvo obrtno delav-
nico v Sloveniji za predela-
vo in sortiranje divjačine.
Tehnologija temelji na
nemški, s katero se je Stane
spoznal v minulih letih, ki
jih je preživljal tam.
Delal je v firmi Bernet, ki
oskrbuje Zahodno Evropo
z divjačino vseh vrst. Tam
imajo tudi kuhinjo, v kateri
pripravljajo divjačino. Stane
se jo je tako naučil tudi sam
pripraviti.
Ko se je vrnil v Slovenijo,
se je Stane Juh odločil, da
s tovrstnim delom nadaljuje.
Tako sedaj naroča divjačino
pri različnih lovskih druži-
nah, povezan pa je tudi z Za-
vodom za živinorejo in vete-
rinarstvo Celje, ki mu opravi
veterinarsko-sanitarni pre-
gled divjačine. Očiščeno in
pakirano zloži nato v karton-
ske škatle, po deset do pet-
najst kilogramov mesa, ki ga
sortira po dehh. Največje
povpraševanje je po srnjadi.
Meso kupujejo predvsem
gostinski obrati, sicer pa Sta-
ne ugotavlja, da kuharji v ho-
telih, in tudi zasebni gostin-
ci, ne razlikujejo srne od sr-
njaka in da tudi kuharjev, ki
bi znali pripravljati di\jai
no, ni veliko.
Trenutno lahko pri Sta«
tu kupujejo divjačino hote
in zasebni gostinci, razmisli
pa o tem, da bi odprl nek
vrste mesnico z divjačin:
vendar je v dvomih, kerpn
vi, da je za žep povprečne?
Slovenca divjačina draga
Si
3000 ljudi na Planini
v nedeljo je bila na Planini pri Sevnici uspela turistifj^
prireditev, ki jo je pripravilo domače Turistično društvo.^
dopoldne so odprli razstavo starih razglednic tega kr^a«
19. in 20. stoletja, ki govorijo o živahnem utripu Plan"^
v preteklih časih. Popoldne so pripravili povorko krnefki-
kočij in vozov, ki je nazorno pokazala nekdanja prevo^
sredstva, potem pa so organizirah še več družabnih iger
prireditev je prišlo več kot tri tisoč obiskovalcev, kar je«
tak kraj zelo visoka številka.	Z^
Obnavljajo Delejev jez	J
Delavci Nivoja obnavljajo Delejev jez v Mozirju, dela pa naj bi bila končana v z ^^^
septembra, seveda, če jim ne bo nagajala narasla Savinja. Delejev jez Mozirjani
pričakujejo, saj bo šele z njegovo izgradnjo ponovno pritekla voda tudi v ribnik v ^^pijti
skem gaju, je pa le eden izmed številnih jezov v mozirski občini, ki jih je po lanski P ,j;i
potrebno temeljito obnoviti, večino tudi na novo zgraditi. Delavci Nivoja se narri^ j
odpraviti še v Radmirje, kjer naj bi popravili dva jezova.	.
tonet^
KRAJI in ljudje - akcija
5. september 1991 - stran 11
ffoki z Ljuliečne je spet doma
eljske javnosti so bi-
•ini uprte v Ljubečno.
II kot tekmovanje za
z "" harmoniko Ljubečne
Ji zanimalo, kaj je
< kodilo*"' ki so ga neka-
f i^eli v mlaki na Lju-
potem pa, ko se je
okoJi zgnetlo več sto
jjj bilo videti ničesar
K'
. šlo za fata morgano? Šlo
'^egavščino, ali pa se je
'jVgtični kroki skril rado-
'^Lžem, in bivšim lastni-
0iariborksemu akvari-
jezik kot simpatični
J^Gator iz risanke, ki
U^o pobegne pazniku iz
jpškega vrta. Ampak tudi
usoda mariborskega Wallya
v ujetništvu je bila podobna
oni iz risanke, Wally je te dni
namreč zopet na varnem, po-
leg svojega brata, in sedaj
družno plavata. Po besedah
direktorja mariborskega ak-
varija, Branka Kolarja, je
porednež že »ta pravi«, saj
pri hranjenju nevarno šavsa
naokoli in kaže znamenja
normalnega krokodiljega
obnašanja.
Wally je pravzaprav doži-
vel čudno usodo. Najprej ga
je odkupil mariborski akva-
rij in je bil iz prvotne domo-
vine preseljen v kraje, kjer
sta doma vinska trta in vino.
Potem pa so ga, zaenkrat še
neznanci, ukradli in ga očit-
no opazovali in občudovali,
verjetno doma, v kadi. Ko je
Waliy pričel rasti in dobivati
zobe, vse ostrejše in vse dalj-
še, so nepridipravi spoznali,
da postaja prenevaren. Odvr-
gli so ga v mlakužo na Lju-
bečni in tako poskrbeli, daje
vendarle preživel, čeprav so
mu bili dnevi, ob mrazu ka-
kršen je ob večerih in pono-
či, šteti.
Krokodilček se je po bese-
dah očividcev rad sončil, za
to pa so ga radovedneži pri-
krajšali, ko so začeli trumo-
ma dreti ob umazano in za-
nemarjeno mlako. Wally se
je skril, ampak gasilci so ga
ugnali v kozi rog, ko so pri-
čeli v torek izčrpavati vodo.
To je bila draga zadevščina,
zato so sredi minulega tedna
akcijo ustavili, saj mziribor-
ski akvarij, ki trenutno širi
prostore in kupuje nove ek-
sotične plazilce in insekte, ni
zmogel tega stroška, obenem
pa niso niti vedeli, ali gre res
za njihovega Wallya. Gasilci
iz ŠkoQe vasi so bili dobrega
srca in so ponudili, da akcijo
izpeljejo do konca praktično
brezplačno. V petek se je
iskanje nadaljevalo in okoli
18. ure je bil Wally ujet. Od-
peljali so ga v Maribor, v ak-
varij, ugotovili da gre za isto-
vrstnega krokodila kot je bil
njihov ukradeni in tisti, ki je
v akvariju ostal, zato so ga
kar obdržali.
V zahvalo vsem, ki so v ak-
ciji iskanja, pomagali, pa so
delavci mariborskega akva-
rija Wallya peljali še enkrat
na izlet na Ljubečno, v nede-
ljo, in ga za dobro uro posta-
vili na ogled. Na harmoniko
pa ga, hvala bogu, niso raz-
peli. In ker je Wally izjavil,
da narodno-zabavne glasbe
ne prenese najbolje, da so
mu ljubši zvoki tam-tama, so
ga odpeljali nazaj v maribor-
ski akvarij. Slednji bo razšir-
jen in prenovljen ponovno
odprt za ogled nekje v začet-
ku oktobra in takrat lahko
vsi tisti, ki simpatičnega
Wallya niste videli, sedete
v jeklenega konjička in se
odpeljete tja na izlet. Zlikov-
ce, ki so Wallya ukradli, pa
miličniki še išč^o.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
illyje dolg meter in kakšen centimeter več, zobovje pa ima kar preveč zdravo. Pihal in
ital je, ko so ga nadležneži ujeli.
Branko Kolar, direktor mariborskega akvarija, je bil
v petek zvečer zadovoljen. Po dobrem letu dni so Wallya
našli. Konec dober, vse dobro.
Gradijo nov
most in
kflmte
Delavci Cestnega po-
djetja iz Celja so pred
dnevi pričeli z gradnjo
novega mostu in križišča
v Preboldu. Most bo širok
11 metrov, kar pomeni,
da bosta na mostu poleg
šest metrskega voznega
pasu še pločnika za varen
prehod pešcev. Posodo-
bili bodo še križišče, zgra-
dili avtobusno postajališ-
če ter seveda cestni prik-
ljuček za nov most. Kot
pravijo Preboldčani, se
jim je sedaj uresničila že-
lja, stara več kot petdeset
let. Investitor tega pro-
jekta je republiška upra-
va za ceste, skupna vred-
nost pa je kar 11 milijo-
nov dinarjev. Ker bo Pre-
bold drugo leto praznoval
600 letnico obstoja, je to
nedvomno ena izmed po-
membnih pridobitev za
kraj.	T. TAVČAR
PLANINSKI
KOTIČEK
Na Krim in v Iški Vintgar
pripravlja izlet PD Zlatarne
Celje 15. septembra. OdšU
bodo v nedeljo 15. septem-
bra ob 6. uri, prijave pa spre-
jema do 10. septembra Ro-
man Turk (tel. 35-359).
Na Sonnblick, na visoko-
gorsko turo, pa lahko odide-
te s planinci Zlatarne Celje
v soboto in nedeljo 21. in 22.
septembra. Roman Turk (tel.
35-359) sprejema prijave do
10. septembra oziroma do-
kler bo v avtobusu na voljo
dovolj prostih mest.
Brezplačno v Gardaland
Prvih deset srečnežev, ki so se prijavili na
naš natečaj za izlet v Gardaland smo izžre-
bali.
S sodobnim avtobusom z video opremo se
bomo podali na pot ob Gardsko jezero v Italijo,
v mesto zabave, 14. septembra v zgodnjih juta-
njih urah skupaj z ostalimi potniki, ki so se
prijavili tudi pri turistični agenciji DOBER
DAN iz Šempetra in POPOTNIK v Celju. Akci-
ji seje priklučil še CUKERČEK, bomboniera iz
Velenja, ki pripravlja za vse udeležence veliko
sladko presenečenje. Naslednjih deset srečne-
žev bo potovalo na podoben izlet z štirinajst
dni kasneje, danes pa objavljamo drugi kupon.
Akcija je namenjena našim mlajšim bralcem,
zato vabimo k sodelovanju predvsem šolarje.
V	obeh agencijah še sprejemajo prijave za prvo
potovanje 14. septembra.
V	Gardaland potujelo z NT - RC:
Damjana Kosi iz Velenja, Jernej Marovt iz
Podvrha pri Braslovčah, Petra Ppdhraški iz
Rogaške Slatine, Mateja Brečko iz Žalca, Mate-
ja Bec iz Rimskih Toplic, Aleš Golouh iz Celja,
Mateja Vanovšek iz Celja, Anica Gunzek iz
Šmarja pri Jelšah, Jasmina Videnšek iz Šmart-
na v R. d. in Alenka Valant iz Griž. Tolažilne
nagrade v obhki majica DOBER DAN pa prej-
mejo še Simona Oset iz Šentjurja, Sašo Arapo-
vič in Nives Poredoš, oba iz Celja.
'nof/Va je najpomembnejši element
Vslikamo življenje, se naj LIFE
J^l^ čim bližje foto aparatu, ker bi nam
"p/zV okolja lahko pokvaril sliko.
'^^svef za uvod. V nadaljevanju pa še
oesed o poteku akcije FOTO LIFE, ki
pričeli prejšnji teden s pomočjo po-
Co/of labaratorija FONDA. Dobili
»^aše izdelke in danes tudi že objav-
ah ^°iografijo iz kupa fotografij, ki nam
Po^/^os/a/ Ivan Strmole iz Celja. Ko sem
pregledal izdelke, sem tudi dobil
Se	uvodni stavek, kar pomeni, da
približa objektu snemanja.
Sem fotografijo, ki se mi je zdela kom-
pozicijsko privlačna s posrečenim izborom
barv, objekt pa je zaradi nenavadnosti tudi
zanimiv.
Ker smo obljubili nagrade vsak teden, bo
naš nagrajenec prejel pismo naše redakcije
in priloženo vizitko Foto Fonda, ki ima pro-
store pri celjski poročni dvorani. Ta vizitka
pomeni brezplačno razvijanje in izdelavo
barvnih fotografij iz enega filma. Vsak teden
bomo podelili tri takšne nagrade, ob zaključ-
ku leta pa še deset praktičnih, med katerimi
bo najpomembnejši fotoaparat.
Če filma še nimate razvitega, vam FONDA
izdela fotografije tudi v eni uri, fotografije za
dokumente pa v nekaj minutah.
12. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991
reportaža
Terapija za
sproščanje
Prireditve tradicionalnega praznika Pivo in cvetje so lepo
uspele
čeprav Piva in cvetja naj
ne bi bilo, je bilo. In to
uspešno. Čeprav je prvi dan
žalostno kazalo in so gostin-
ci obupano vili roke, kra-
marji grdo gledali naokoli
in obiskovalci zmrzovali, se
je 27. turistično-zabavna
prireditev Pivo in cvetje,
v organizaciji laškega Turi-
stičnega društva in pod po-
kroviteljstvom Pivovarne
Laško, lepo razvila.
Tudi večjih izgredov ni bi-
lo in tisti, ki so spletali govo-
rice o kopersko celjskem
obračunu (po pretepu z ubo-
jem na portoroški noči) so se
ušteU. Ni ga bilo. Žal seje že
v noči iz četrtka na petek pri-
petila v bližini bencinske čr-
palke v Laškem huda pro-
metna nesreča, v kateri sta
ugasnili dve mladi življenji.
Davek na mladostno razpo-
sajenost, nepremišljenost in
morda žalosten opomin
vsem v prihodnje.
Prireditelji so poskrbeli za
obilo zabave in številna zna-
na imena slovenske zabavne
glasbe, ljudje pa so v Laško
prihajali najprej sramežljivo,
saj jih je bilo v četrtek le oko-
U sedem tisoč, v petek dva-
krat več, v soboto kar 35 ti-
soč in v nedeljo še deset ti-
soč. Skupno torej 65 tisoč
obiskovalcev, kar je za tako
mrzle večere, kakršni so bili
minule dni, izjemno veliko.
Ljudje so mrazu navkljub
pridno praznili pivske sode
in izpili za 160 tisoč vrčkov
piva ali. izračunano v hekto-
litrih, osemsto hektolitrov
piva. Prireditev je uspela, za-
dovoljni so bili obiskovalci
in gostinci, čeprav so slednji
imeli gotovo manjši izkupi-
ček kot minula leta, saj tudi
na teh prireditvah odseva
slabša kupna moč povpreč-
nega Slovenca.
(čeprav naj bi pivo stalo 25
dinarjev, sta se zasebnika, ki
sta imela v zakupu oba veli-
ka šotora, odločila prodajati
ga za trideset dinarjev, po-
tem, ko sta ugotovila, da bo-
sta morala ukiniti vstopnino
za šotor. Nastopajoči bi na-
mreč v nasprotnem primeru
prepevali pred praznimi mi-
zami. Kljub temu se je tudi
tam potem gnetlo ljudi.
Vrhunec je prireditev doži-
vela v soboto, še posebej pa
gre letos pohvaliti zares kra-
sen ognjemet z gradu Tabor,
ki je med občinstvom vzbu-
jal vzklike občudovanja.
Letošnja prireditev, skraj-
šana na štiri dni, je bila v pri-
merjavi s prejšnjimi leti ne-
okrnjena, uvedli so tudi turi-
stični vlak, ki je obiskovalce
popeljal v krožni vožnji po
Laškem. Organizatorji niso
pripravili le tradicionalne
povorke. Poletja je konec in
zato ni več toliko cvetja kot
so ga Laščani in Hortikultur-
no društvo zagotovili za po-
vorko minula leta, ko je bila
prireditev sredi julija. Kljub
vsemu so tisti, ki so v Laško
prišli, odhajali domov zado-
voljni.
Omeniti velja še obisk slo-
venskih politikov, ki so se
odzvali povabilu Laščanov
v petek, ko je Vinko Križnik
s pomočniki spekel občin-
skega vola, kot so šaljivo
pravili Laščani. Med gosti
politiki tokrat ni bilo Milana
Kučana, prišli pa so številni
drugi, med njimi šest sloven-
skih ministrov, na čelu z Di-
mitrijem Ruplom.
Največja slovenska veseli-
ca, kot nekateri pravijo Pivu
in cvetju, je torej uspela, če
bi želela o njej napisati še
kakšno moralko, v smislu
kulture pitja predvsem pri
golobradih mladcih, bi to se-
veda lahko storila. Pa ne
bom. Ker je Pivo in cvetje
največja slovenska veselica
in ker je popivanje sestavni
del le-teh. Moraliziranje pa
vedno tudi ni na mestu.
V teh časih je pomembno, da
so se ljudje razvedrili, vsak
po svoje pač, in da so napol-
nili akumulatorje za prihod-
nje, nič kaj lepe, dni. Zato:
Piva in cvetja je za letos ko-
nec, živelo Pivo in cvetje!
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
Dobrote iz kmečke kuhinje, RszstsvB, ki so jo pripravila dekleta in žene iz 4if •
kmečkih žena. Tisti, ki so na dieti, v dvorano raje niso vstopili. Skušnjava ie ll
prehuda.	^ 1
S pivom bi že hitro opravil, cvetje me je pa čisto
dotolklo.
Takole so na raženj nataknili občinskega vola. Vam izdamo skrivnost? Pravzaprav ni šlo
za vola, temveč za teličko. Okusnejša je, je povedal Vinko Križnik, kije peko nadzoroval.
Politikom je meso teknilo, kako šele ostalim obiskovalcem!
O Pivu in cvetju, o Lašifem in še čem so reldi:
Nace Junkar: »Običaj ni da bi nastopal na
tovrstnih prireditvah, glede na to pa, da se
tukaj zbere veliko ljudi, rad pridem, saj z ve-
seljem nastopam pred številnim občin-
stvom. V Laškem sem na Pivu in cvetju že
nastopal pred kakšnimi štirimi leti in več-
krat v Zdravilišču, in občinstvo je bilo ved-
no super, zato rad pridem. Všeč so mi prizo-
rišča kakršen je Aškerčev trg v Laškem, kot
nekakšen avditorij. Žal piva ne pijem, ker
tega ne prenese moj glas, kadar pa ne po-
jem, si poleti rad privoščim Fructalov mare-
Učni sok pomešan z laškim pivom.«
Damjana Golavšek: »Zadnje čase, odkar
je izšla kaseta, ki sem jo posnela s skupino
Hot hot hot, prihaja tudi za nas vse več
ponudb za tovrstne špile. Pivo in cvetje sem
obiskovala že pred leti, saj sem doma iz
okolice Celja. Lahko rečem, da je vedno
dobro pripravljeno in da lahko vsak najde
tisto kar ga zanima, poleg tega pa Laško
postaja vse lepše mestece.«
Tatjana Matejaš-Tajči: »Že lani sem so-
delovala na Pivu in cvetju in bila krasno
sprejeta, zato sem se povabilu z veseljem
odzvala še letos. Lani je bilo vse drugače,
drugačno razpoloženje, ker smo imeli v dr-
žavi manj problemov. Kljub temu da na
Hrvaškem divja vojna, menim da moram
peti ravno sedaj, kajti če bi utihnila in se
povlekla vase, bi to pomenilo, da so me
zlomili, da so zmgali. Sicer pa imam rada
Laško, saj se ga spominjam še iz tistih ča-
sov, ko še nisem bila popularna Tajči in ko
sem se sprehajala po parku, si ogledala stari
grad, občudovala Savinjo, doživela sem ga
kot pravljico, zato se rada vračam.«
Aleš Klinar, Agropop: »Že tri leta hodi-
mo na Pivo in cvetje v Laško in vedno je
bilo fajn vzdušje, fajn folk in fajn žur.«
Šerbi, Agropop: »Ne, ne pijem piva, am-
pak Šerbi colo. Ja, če izdam kaj je to, bodo
rekli, da sem notorična pijanka. Pa naj bo.
To je deci Stocka in deci Čoca Cole.«
Na muzejski vlak
Proslavili bomo 100 let savinjske proge
28. decembra 1891 je prvič
odpeljal vlak iz Celja do
Dravograda na progi dolgi
75 kilometrov. Proga je bila
izredno pomembna zato,
ker je bilo možno v Celje
dovažati rudo in les, oboje-
ga pa je bilo dovolj na Koro-
škem, Velenju in v Zg. Sa-
vinjski dolini.
100-letnico vlaka, ki žal vo-
zi samo še do Velenja, želijo
železničarji dostojno prosla-
viti. Tako so ob tej priložno-
sti izdali tiskano brošuro,
v kateri so zbrani vsi podatki
o nastanku in razvoju te že-
lezniške proge. V jubilejnem
letu bosta peljali dve vlakov-
ni kompoziciji in sicer mu-
zejska in turistična. V prvi
bo prostora za 180 potnikov
in v drugi za 250. Zbirno me-
sto bo v Celju v soboto, 14.
septembra ob 10. uri. Prvi
vlak bo odpeljal ob 10.45 in
drugi takoj za njim, ob 11.
uri. Prvi daljši postanek bo
v Žalcu, kjer bodo vsi potni-
ki izstopili in se odpravili na
ogled mesta. Nato bo kosilo
na železniški postaji s tradi-
cionalnim golažem in pivom.
Priložnostne proslave pri-
pravljajo tudi na Polzeli,
v Šmartnem ob Paki, Šošta-
nju in za konec še na končni
postaji v Velenju, kamor bo
prvi vlak pripeljal ob 15. uri
in drugi sedem minut za
njim. Obe vlakovni kompo-
ziciji se bosta vrnili v Celje
ob 17.20 oz. 17.40.
V prvem, muzejskem vla-
ku, se bodo predvsem peljaU
voditelji Slovenije, v drugem
pa predstavniki številnih
sponzorjev, ki so omogočili,
da bodo železničarji kljub fi-
nančni krizi, ki jih tare na
vseh koncih in krajih le izpe-
IjaU proslavo 100-letnico pro-
ge Celje-Dravograd. Tako
bo zelo malo mest v prosti
prodaji. Pri NT-RC smo si
v sodelovanju z ŽG, sekcijo
za promet Ce^e izborih dvaj-
set mest. Tisti, ki bodo sode-
lovali v nagradni igri in pra-
vilno odgovorili na zastavlje-
no vprašanje, bodo imeli
možnost, da jih bo zbral žreb
in da se bodo peljaU z muzej-
skim vlakom, kar bo prav
gotovo posebna zanimivost.
V uredništvu že imamo pri-
pravljene spominske vozov-
nice, posebej pa jih bodo ve-
seli tisti, ki takšne sporaj
ske stvari zbirajo. j
Proslavo 100-letnice vU
Celje-Dravograd bodo sM
jim obiskom počastili najl
ji slovenski državniki, s?jj
v Celju govoril podpredM
nik IS republike SloverJ
dr. Andrej Ocvirk, v Za
predsednik skupščine isJ
venije dr. France Bučar
v Velenju predsednik j
venskega predsestva M^J
Kučan.	,
Železničarji pa so oblj^
da bo muzejski vlak 1»
tudi kdaj prihodnjič. čet»
zanimanje zanj. Zanimiv^
da so takšni starinski w
in vožnja z njimi v tujini
va turistična atrakcija./"!
lezničarji pravijo, zakaj
bi postali tudi pri nas. '
tone vb*
Potujte s turističnim vlakom ob
100 letnici proge
Celje-Dravograd, kar vam
omogočata NT-RC in ŽG, sekcija
za promet Celje
Vprašanje:
Na kateri železniški postaji ob progi
Celje-Dravograd stoji muzejska lokomotiva sefil
25?
Celje	Žalec	Veleni^
Obkrožite pravilni odgovor in kupon pošljite v
ništvo NT-RC, Trg V. kongresa 3 a v Celju najkas^ i,
do ponedeljka, 9. septembra. Izžrebali bomo
potnikov, ki bodo potovali s turističnim vlakom
Ije-Velenje v soboto, 14. septembra!

5. SEPTEMBER 1991 - STRAN 13
ima hudič mlade...
^pm jih ima devet, pra-
^Ljti pregovor. No, na-
diiska hiša je v zad-
i f^/su na hudi preiskuš-
if . zadeva raznih ne-
iji \iedtem ko po skoraj
^mici požara še vedno
I* • iiio v zasilnih studiih
^'itorih, je minuli četr-
*K eni uri in dvajset mi-
pas udarila še strela.
I«' ^ lii so bili ta čas v sre-
mesta, so jo dobro sli-
^ ali celo čutili njen
jli. "
Mčujoči zapis bo kronolo-
^Jogodka, ki se je blisko-
odvijal po zaporedju:
.b udar, stotinka sekun-
'V razmislek, kaj je sploh
i m nato hitra akcija teh-
'fgv za usposobitev po-
''^ega studia od koder še
5no oddajamo.
.Sašo, si cel? Cel, samo
bel! Boli me komo-
fampak zdaj ni čas za to.
^^ je udarilo? V mizo!
jsmemik. Maso!_Daj ma-
golj! Še! Manj! Še vedno
'brum- Ne gre. Miza je šla
hudiču. Scvrla se je. Jutri
, peljemo v Zagreb. Tele-
' Ne dela! Da bi ga koklja!
se bomo pa pogovarja-
;poslušalci? Drugi še dela.
^vežimo ga v mali
Ob štirinajsti uri in dvajset
put se je že oglasil napo-
(dovalec Theo Bostič iz
malega studia z opravičilom
našim poslušalcem, ki ga je
napisal odgovorni urednik
Mitja Umnik in ki ga občas-
no še objavljamo. Smola pač,
ni kaj. In to v času, ko smo
imeli polne roke dela s pri-
pravo studia v Laškem za
prireditev Pivo in cvetje,
prav tako s postavitvijo stu-
dia na Ljubečni za Zlato har-
moniko. Ker smo uporni in
vztrajni, če ne že kar trmasti,
smo načrtovano izpeljah do
konca in ker smo tudi opti-
misti, smo prepričani, da bo-
mo zdržali še naprej, ne gle-
de na to, da vemo, kako je, če
ima hudič mlade...
MATEJA PODJED
Sredi razdejanja v zasilnem studiu - tehnika Sašo Matelič in Benjamin Rakun.
RADIJSKI
OPOMNIK!
Pivo in cvetje je za nami in
na vrata že trka obrtni sejem,
ki bo v času, ko se bo odvijal,
barval naš radijski spored,
toda še prej bomo pripravili
nekaj vsebinsko zanimivih
oddaj. Že v soboto bo vse
v znamenju pohoda v Lo-
garsko dolino. Od tam bomo
pripravili radijsko Mavrico.
V	nedeljo bomo v čaju za
dva gostili župnika Dorija iz
Brez nad Laškim. Z njim se
bo pogovarjala Nataša Ger-
keš, pred mikrofon pa ga na-
merava povabiti zato, ker je
posebnež med duhovniki.
Ljudje ga imajo izredno radi,
pa čeprav obleče duhovni-
ška oblačila samo kadar
opravlja cerkveni obred, pa
čeprav se rad poveseh, se vo-
zi s kvalitetnimi avtomobili,
igra nogomet in neortodoks-
no katoliško razmišlja.
V	torek vas bo Mateja Po-
djed v rdeči niti radijskega
popoldneva povabila v Bo-
hinj, v radijski Mavrici pa
nas bo Nataša Gerkeš z gosti
povabila na ogled razstave
Rimsko steklo.
leometrilsko poročanje
Kaj že pravi Arhimedov
ion? Da dve stvari ne mo-
(a stati hkrati na enem pro-
Dru. No, in ker ta zakon še
rino neizpodbitno drži, tu-
rni nismo mogh biti v ne-
Ijo na vseh prireditvah, ki
se odvijale na Celjskem.
Kolilcor je bilo tehnično in
iifno mogoče, pa smo le
Mkrili«. Andraž nad Polze-
i!ia primer tudi z neposred-
en telefonskim kontaktom,
uterem je bil poročevalec
traja dogodka kar eden od
Knizatoijev prireditve,
fejan Verdel je bil prijeten
'sovernik. Kako pa smo
^li v stik z njim? Mislili
"0. mislili in si okoU četrtfe
^slili...
' telefonskem imeniku
smo pod Polzelo izbrah nak-
ljučno telefonsko številko
v Andražu in tako prišli do
Kristine Kužnik. Razložih
smo ji, zakaj kličemo in jo
prosih za pomoč, da nam bi
pomagala priti do telefonske
številke v bUžini prizorišča,
kjer so prepevale družine.
Kristina je hitro razumela za
kaj gre in tudi izbrskala tele-
fonsko številko družine Obu
Ferdinanda. S Kristino smo
se poslovili in pocingljali
k Obujevim in tudi naleteli
na polno mero razumevanja.
Nekdo od Obujevih se je na-
mreč odpravil na prizorišče
in že čez nekaj minut je po-
cingljalo v našem studiu. Na
oni strani je bil kajpak Mar-
jan Verdel. Tako smo skupaj
s poslušalci po njegovi zaslu-
gi izvedeh, kaj se dogaja na
osmi prireditvi Družine po-
jo, na katero so povabih
dvajset družin, prišlo jih je
osemnajst, med njimi mnoge
zelo številčne in z obljubo,
da se prihodnje leto spet pri-
javijo.
In tako smo ugnali samega
Arhimeda, volk je bil sit, ko-
za cela, poslušalci in mi pa
zadovoljni. Tako je pač vča-
sih z našimi viri in poročanji,
in če kaj ne gre tako gladko
kot bi želeli, pa ima to pred-
nost, da dlje časa ostane
v spominu. Kot telefonska
pot do Andraža, na primer:
studio - Kristina - Ferdi-
nand - Marjan. Geometrija!
Vsem hvala.
MATEJA PODJED
^KRATKI
^den so bih Škratki kar
na delu. Šarih so po
^"^in tudi na terenu, kjer
^mudile naše ekipe. Do
^^^ redakcije Novega ted-
"^stnojih vendarle ukroti-
•	• ^^ razdejanje v stu-
2 še vedno kaže sledi
radijskih naga-
Ojpj
•	to, da smo minuli
I tudi radijci bih v zna-
^"Ju iova na Ijubečenske-
t^^^^odila, ki seje tudi po-
tf skrivnostno nagaji-
Je tehnik Benjamin
.^^javil, da po naših
^ Hffh ne rogovilijo
ampak Krokodilčki.
naž studio trešči
' JP zaropotalo ko grom-
%f.fk se zabliskalo, da
tj p! vsi ožarčeni, tehni-
je prestavilo za
metra nazaj od
Jsse^^ mize, še istega dne
Mo/;? prijelo ime: Strel-
je ta krst do-
^l^^^Povedovalec Theo
''"^(jA	vse bolj ro-
Od ^^ ^ svojih napovedih
kjj^Povedih sporeda. Le
^^^n vzrok? Tudi rime
rojjSfedo kar dobro od
^j^^ecimo takole: »...
vse dobro obeta,
° iekoče in brez zaple-
ta.« Kaj bo šele po dopustu,
kamor se odpravlja te dni?
Radio Celje oddaja redni
program iz pomožno pomož-
nega studia, mimo katerega
je treba hoditi po prstih,
v sosednjih pisarnah pa go-
voriti neslišno. Vmesne ste-
ne do sosednjih pisarn so na-
mreč domala iz lepenke.
Ampak, ker smo vsega hude-
ga vajeni, nas ena strela z jas-
nega pač ni mogla utišati.
Naši tehniki so preuredili
studio v manj kot eni uri.
Odpadla je le otroška oddaja
ob pol dveh, kar naj najmlaj-
ši pripišejo kar radijskemu
Škratku, ki jim je torej dol-
žan en dober izbor glasbenih
želja.
Da zlomek ni miroval tudi
v Brezah oziroma v Šentru-
pertu in tudi na Ljubečni ne,
ste verjetno tu in tam sami
opazili. Enkrat je bil bolj na-
klonjen Nataši drugič Tone-
tu, katerih glasovi so se v ča-
sih čudežno izgubljali v etru,
dokler Škratku naši tehniki
v studiu in na terenu niso
stopili na prste.
Kam se je potuhnil potem, bi
bilo težko reči. Če ga je naze-
blo kot Natašo, ki jo zdaj ku-
ha prehlad, si tudi on zdravi
vneto grlo in leži pokrit do
vratu v kakšnem kotu naše
hiše. Ko si bo opomogel, pa
se bojimo, da spet kaj na-
klepa.
Odgovorni urednik Radia
Celje Mitja Umnik jejmel
v nedeljo pester dan. Še ob
začetku fmala Zlata harmo-
nika Ljubečna 91 je bil na
izletu na vrhu Menine plani-
ne, radijska javljanja z Lju-
bečneje poslušal med vožno
v Celje oz. na Ljubečno, ka-
mor je prispel uro pred zak-
ljučkom, se najdlje pogovar-
jal z urednico za ljudsko
\ glasbo Radia Slovenija šar-
: mantno Jasno Vidakovič,
obiskal terenski studio Ra-
dia Celje na balkonu gasil-
skega doma ter izročil priz-
nanje NT-RC, nagrado ob-
činstva harmonikarju Mihi
Debevcu iz Rakitne, zaradi
česar je tudi moral prekiniti
nedeljski vikend v naravi.
MARJAN
TERŽAN
svet je lepši,
če ga opazujete skozi prava očala
-	od 2. 9. smo nasproti vojašnice na
Mariborski 54
-	poslujemo vsakdan od8. do 12. ure in od
14. do 18. ure, ob sobotah do 12. ure
telefon-31-354
SVET JE LEPŠI!
EMC, p.o. je holding družba, ki
združuje podjetja različnih
dejavnosti:
predelava kovin, izdelava
toplotne tehnike, nudenje
intelektualnih storitev,
vzdrževalna dela in drugo.
V	DELOVNO RAZMERJE
SPREJMEMO DIPLOMIRANE
EKONOMISTE
Naša heterogena organiziranost nudi veliko področij
dela primernih za dipl. ekonomiste - finančnike,
komercialiste, vodilne delavce. Na voljo so vam
naslednja delovna mesta: poslovodni delavec, finančni
svetovalec, vodja ekonomike, vodja komerciale,
komercialist ZT, planer in analitik.
V	DELOVNO RAZMERJE
SREJMEMO INŽENIRJE TEHNIČNIH
STROK
K sodelovanju so vabljeni strojni in elektroinženirji,
ki bi uresničili svoje ambicije in hkrati učinkovito
zasedli naslednja delovna mesta: poslovodni dela-
vec, vodja strateškega razvoja, vodja prodaje, vodja
priprave proizvodnje.
Za opravljanje nalog na naštetih delovnih mestih je
predpogoj izobrazba VII ali VI zahtevnostne stopnje
ustrezne smeri in nekajletne delovne izkušnje. Zelo
zaželeni so strokovnjaki z izkušnjami na zunanjih
tržiščih.
Poleg širokega izbora področij dela boste, na najod-
govornejših delovnih mestih, deležni še dodatnih
benificij iz vsebine individualne pogodbe o zapo-
slitvi.
Oglasite se na naslov: EMO Celje, Mariborska 86,
kadrovska si. tel. (063) 32-112, int. 604.
UPI
LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
Usposabljanje in permanentno izobraževanje
tJlica Ivanke Uranjekove 6
63310 Žalec
Tel.: 063/711-417, 711-343,
711-385
1.	TEČAJI ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA
ZA VSE GENERACIJE:
-	za predšolske in šolske otroke (40 ur)
-	začetni za odrasle (60 ur)
-	nadaljevalni za odrasle (60) ur
-	priprave za pridobitev mednarodno priznanega certifikata ICC (NE) (40 ur)
-	specialni (poslovni jezik; za gostinske delavce, za tajnice)
-	po dogovoru za podjetja
2.	PRIPRAVLJALNI TEČAJ ZA VERIFICIRANI IZPIT
IZ SLOVENSKEGA JEZIKA (50 UR)
3.	SPLOŠNI TEČAJI
-	šivanja in krojenja: začetni in nadaljevalni (40 ur)
-	strojepisni: začetni in nadaljevalni (60 ur)
Vpisujemo in svetujemo do 20. septembra, od 8.-16. ure, tel. 711-417 ali 711-343.
14. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991	

Kraljevič in berači
KoUko zaslužijo najboljši slovenski nogometaši?
Enajsterica Ingrada Kladi-
varja je preteklo sredo pred
več kot tisoč gledalci razkrin-
kala lažne nogometne zvezde
ljubljanske Olimpije, ki so na
Skalni kleti v poldrugi uri
ostali brez 500 mark (seveda
dinarske protivrednosti, tak-
šen preračun pa velja tudi za
vse naslednje zneske). To je
bila kazen za slabo igro, ki sta
jo takoj po tekmi izrekla
predsednik kluba inž. Ivan
Zidar in v. d. direktor Peter
Ameršek.
Prvi remi Prašnikaijevega
moštva v letošnjem prvenstvu
je tako dobil novo razsežnost,
kajti točka je bila osvojena
v predstavi kraljevičev (Olim-
pija) in beračev (Ingrad Kladi-
var). Ljubljančani so se po iz-
stopu iz I. ZNL odločili za pro-
fesionalni status, premije pa so
nenormalno visoke celo za
zvezno konkurenco: zmaga za
Bežigradom 400 in v gosteh
600 mark.
Celjani se o nagradah še niso
posebej pogovarjali, najveijet-
neje pa bodo ostale na lanski
ravni. Za vsako prvenstveno
zmago po 40 mark, za točko
pol manj. Fantje v rumeno-mo-
drih dresih o denarju še ne raz-
mišljajo, svoje nogometno zna-
nje v Celju razkazujejo za
skromnih 50 dinarjev (takšna
je vstopnina). Vodstvo kluba
že nekoliko zaos^a za rezulta-
ti, kajti za tekmi s Primorjem
:n Olimpijo ni bilo v mestu no-
benega plakata.
Novi slovenski prvak bo iz
>lagajne Nogometne zveze
Slovenije dobil 50 tisoč mark,
>ranilec naslova Rudar iz Ve-
lenja pa je med moštvi, kr rma-
jo najnižje nagrade. V lanski
sezoni so za vsako točko dobili
po 150 dinarjev, za naslov pr-
vaka pa skupina najboljših
igralcev po 5 tisoč dinarjev,
drugi ustrezno manj. Letos
pravilnika o nagrajevanju še
nimajo izdelanega, za zmago
na štartu proti Slovanu pa je
vodstvo kluba obljubilo po 600
dinarjev in takšne bodo nagra-
de najbrž tudi v prihodnje.
Na Celjskem se očitno naj-
bolje godi nogometašem Ste-
klarja, ki za vsak prihod na tre-
ning dobijo po 80 dinarjev.
zmaga pa jim zagotavlja po ti-
soč dinarjev. Resda imajo tudi
zeio stroge kazni, toda za neka-
tere posameznike iz Rogaške
Slatine in okolice je igranje no-
gometa kar lep vir dodatnega
zaslužka.
Nogometni praznik
v Rogaški Slatini
Po odličnem štartu je Ste-
klar prvi test resničnih zmož-
nosti slabo prestal (0:3 v Izoli),
nedeljsko gostovanje Olimpije
pa bo v Rogaški Slatini stvari
postavilo na realna tla. Domači
bodo maksimalno motivirani,
zaradi velikega zanimanja je
v nevarnosti celo rekord štadi-
ona, toda Olimpija si novega
spodrsljaja ne sme dovoliti.
Rogaška Slatina pa je že tako
ali tako eno najbolj vročih slo-
venskih nogometnih igrišč.
Celjani so v nedeljo prosti,
prihodnjo sredo pa se bodo na
Skalni kleti pomerili z ljub-
ljansko Svobodo, kije kot prva
zamenjala trenerja. Podpred-
sednik kluba Tone Hrovatič je
pravzaprav alfa in ornega eki-
pe z Viča, kije organizirana po
zahodnem modelu. Vse niti so
v Hrovatičevih rokah, ki je
lastnik podjetja Novice in seje
proslavil z lansko org^anizacijo
tekme Jugoslavija - Španija.
ŽELJKO ZULE
Polna tribuna na derbiju Ingrad Kladivar - Olimpija (0:0). Z leve: S.Bevc, Hudarin,
Pevnik, Čeh in Vrabec.
POGLEDI
S sovjetizacijo
v Evropo
Najboljša slovenska hokej-
ska moštva bodo prihodnji
petek štartala v novousta-
novljeni Alpski ligi, ki bo
pod pokroviteljstvom Med-
narodne hokejske zveze
(IIHF) in je prvo redno liga-
ško tekmovanje v Evropi
s sodelovanjem moštev iz
treh držav. Poleg Slovenije
(Olimpija Hertz, Acroni Je-
senice in Bled) sta z desetimi
klubi zastopana še Avstrija
in s sedmimi Italija.
Ideja seje porodila lani, re-
alnejšo podobo pa je dobila
v Ljubljani med letošnjim
svetovnim prvenstvom sku-
pine B. Alpska liga je nekak-
šen »poskusni zajec« in naj
bi dala odgovor mednarodni
hokejski zvezi, ali lahko
v prihodnjem letu štarta
z veliko evropsko ligo, v ka-
teri bi imela vsaka država
svojega udeleženca.
Alpska liga je nedvomno
sanjska rešitev za kakovost-
ni napredek najboljših slo-
venskih moštev. Vse tri klu-
be je zajela prava sovjetizaci-
ja, saj imajo v moštvih po
štiri igralce iz SZ, v Ljubljani
in na Jesenicah pa še ruske-
ga trenerja.
Jeseničani so dolgo prise-
gah na češko šolo in se napo-
sled odločili za »perestroj-
ko«. Kupih so trenerja Kri-
kunova ter igralce Borisova,
Varjanova, Varnavskega in
Povčerovskega. Pri Ljub-
ljančanih je trener Astašev
že stari znanec. Novinci so
vsi štirje igralci: Gimajev (tu-
ri reprezentant SZ), Mstrtim-
janov, Maslov in Šihanov.
Na Bledu so pridobih že pre-
izkušene Paramanova, Stol-
buna, Anfjorova (lani so igra-
li pri Medveščaku) in Rožko-
va (lani Olimpija).
Sovjetizacija sJovenstp-
hokeja je dvorezen meč M
di igralci se nedvomno jaU
veliko naučijo ob dobrih!:
kejistih iz tujine. Ofasta,, j
nevarnost, da bodo freni
pod pritiskom uspehov ,
vsako ceno v odločilnjjj'
najtežjih trenutkih na led^
šiljah le Ruse, medtem h
bodo domači igralci ^
klop. V vseh treh klubih^
namreč kupih takšne komi
nacije igralcev, da Sovjeti^
stavljajo celoten napadi
polovico branilskega pa^"
Po zaključku Alpske h
(končnica fmala bo od 22. (j
24. novembra) je vprašai^
kje bodo slovenski kJubi«
daljevali s tekmovanja)
Z razpadom Medveščaka\
pokalu evropskih prvake
ga bo zamenjala Olimpijai
izginil še en resen tekmec]
razmišljanje o morebitni si
vensko-hrvaški ligi je nesa
selno. Preostaja samo si
venska liga, zanjo pa inn
velike načrte tudi hokeja
celjske Cinkarne.
Piše: Jože Okom
(Neodvisni DneL
PANORAMA
Kolesarstvo
'rvenstvo
Jugoslavije
Kranj: dirkališče 1000 m: 2.
Rovšček 1:11,52; Zasledoval-
nas vožnja na 4000 m: 2. Ugre-
novič (oba Medrx) 5:06,62;
ekipno (4000 m): 1. Merx (Ba-
loh, Ugrenovič, Melanšek,
Rovšček) 4:40,65 - nov jugoslo-
vanski rekord; mladinci - za-
sledovalna vožnja na 3000 m: 2.
Sviben (Merx) 3:58,27.
Nogomet
Slovenska liga
3. kolo: Rudar (V) - Rudar
(T) 1:0 (1:0); strelec: Goršek;
Steklar ,- Primorje 2:1 (1:1);
strelec: Šmid 2; Ingrad Kladi-
var - Olimpija 0:0; 4. kolo:
Medvode - Rudar 1:1 (1:0);
strelec: Cvikl; Domžale - In-
grad Kladivar 0:0; Izola - Ste-
klar 3:0 (1:0).
Vrstni red: Izola 8, Naklo 7,
Vozila in Steklar 6, Proletarec,
Olimpija, Rudar (V) in Potroš-
nik 5, Mura, Svoboda in I. Kla-
divar 4, Maribor, Slovan, Naf-
ta in Koper 3, Ljubljana, Pri-
morje in Medvode 2, Rudar (T)
in Domžale 1, J. Lama 0.
11. slovenska liga
2. kolo: Partizan Hmezad
- Impol 2:1 (0:1); strelca: Dru-
škovič in Majal; Dravinja - In-
termarketing 1:1 (0:0); strelec:
Zore. Vrstni red: Korotan in
Železničar 4, Dravinja in Tur-
nišče 3, Ojstrica, Impol, Veržej,
Intermarketing, Partizan (SG)
in P. Hmezad 2, Pohorje in Sre-
dišče 1, Kovinar in Rače O.
Rokomet
Škerjančev
memoriai
Kozina - predtekmovanje:
Celje Pivovarna Laško - Pala-
mano (Trst) 32:19 (12:11); strel-
ci: Novak 5, Ivandija, Vešligaj
in Šafarič 4;CPL - Mulhouse
26:20 (11:11); finale: CPL - Ka-
detten (Švica) 27:15 (12:8);
strelci: Šerbec 5.
Tenis
Prvenstvo Slovenije
Prva finalna tekma končni-
ce: Medvode - ŠTK Velenje
5:4; točke za Velenje: Dovšak,
Grosman, Camloh in Gro-
sman-Dovšak.
Rogla - veterani nad 35 leti:
2. Pinter, 4. Širca (oba Konj);
Slovenske Konjice - veteran-
ke nad 30 let: 4.. Pajenk
(Konj); nad 40 let: 3. Vučer (Zl.
Ce); nad 50 let: 2. Prelog (Kovi-
nar Štore), 4. Žilnik (Leveč).
Slovenski pokal
Domžale - četrtfinale: Do-
beršek (Zl. Ce) : Por (Trig) 3:6,
1:6.
Streljanje
Prvenstvo Slovenije
Celje: MK puška (trojni po-
ložaj 3x2) - člani: 1. Kamnik
1589, 2. Celje 1501 (Jager 492,
Jeram 502, Malec 507)... 4. Ko-
• vinar 1451 (Kočevar 467, Deč-
man 474, Ravnikar 510); mla-
dinci: 1. Pomurka 1422... 3.
Celje 1400 (Seršen 453, Marko
Dobovičnik 460, Matej Dobo-
vičnik 487); posamezno: 1.
Kandare (Brest) 510... 3. Matej
Dobovičnik (Ce) 487, -. Keber
(T. Meliva, SI. Konj.) 473.
Balinanje
Območna liga
10. kolo: Trebeliško - Vele-
r\je 11:6, Šampion 85 - Vegrad
6:11, RLV- Žalec 15:2. Končni
vrstni red: Trebeliško 18, RLV
in Velenje 14, Vegrad 10, Šam-
pion 85 in Žalec 2. Ekipa Tre-
beliškega bo oktobra nastopila
v kvalifikacijah za vstop v slo-
vensko ligo - sever.
Atletika_
Celje 91
Zmagovalci: moški - 100 m:
Buinjac (Din. Zg.) 11,38; 200 m:
Novak (Ol) 21,82; 300 m: Še-
stak 35,12; 1000 m: Šestak
(ŽAK Lj) 2:29,80; 1500 m: Celic
(Ml. Zg) 3:51, 75; 5000 m: Pešič
(Din) 14:31,81; 400 m ovire: Ko-
cuvan (KI) 51,83; 4 X 100 m: Di-
namo 44,57; višina: Miloševič
(Post) 210; daljava: Ergotič
772; troskok: Kožul 16,25; pali-
ca: Radovanovič (vsi Ml) 480, 2.
Lorenci (TAM Mb) 470 - jug.
ml. rek.; krogla: Doki (Ptuj)
16,19; kopje: Mustapič (Ml)
74,28; ženske - 100 m: Pere
(ŽAK) 12,23; 200 m: Lenko
25,51; 400 m: Mlinar (obe KI)
60,19; 800 m: Škorjanc (Kam)
2:33,75; 1500 m: kršek (Din)
4:29,92; 400 m ovire: Domine
(TAM) 58,56; 4x100 m: Kladi-
var 52,14; višina: Lihteneger
(ŽAK) 174; daljava: Predikaka
(obe ZAK) 584; krogla: Erjavec
(01) 14,95; kopje: Koren (TAM)
49,64.
Šah
Mednarodni turnir v Bistri-
ci ob Dravi (Avstrija): 4. DI
Žalec I (Skok, Štorman, Setni-
kar, Peternel), 8. DI Žalec II
(Florjane, Pevnik, Grobelnik,
Kisič)- posamezniki - skupina
A: 1. Črepan... 7. Skok, 8. Set-
nikar; skupina B: 4. Štorman,
5. Pevnik; skupina C: 2. Flor-
jane, 3. Kisič.
Prvenstvo Šoštanja: Šo-
štar^ II 22, Šentilj 21, Gorica
20, Šalek I 14,5, Šmartno - Ve-
lerye 13,5, Šoštanj I 10, DU Šo-
štanj 6, Šalek li 5.
Mali nogomet
Prvenstvo Celja -16. kolo: Pe-
likani-Cakani 2:3, Umetni-
ki-Zvezdaš 1:2, Klateži-Skav-
ti 10:0, Aškerčeva-Škorpioni
1:2, Penal-Črički 2:0, Marine-
ro-Triglav 1:0, Grafika prosta.
Vrstni red: Klateži in (trafika
24, Penal 20, Pelikani in Umet-
niki 19, Marinero 18, Aškerče-
va 17, Triglav in Skavti 11,
Zvezdaš in Cakani 8, Škorpi-
oni 6, Črički 5.
ŠPORTNI
KOLEDAR
Sobota, 7. 9,
Atletika:
Tabor: 4. nočni tek v poča-
stitev praznika občine Žalec
(ob 19.00).
Nogomet:
štore: Kovinar - Hrastnik;
Brežice: Svoboda - Era Šmart-
no; Radeče: Papirničar - CR
Krško (1. kolo MNZ Celje, ob
17.00).
Rekreacija:
Celje: 7. pohod Celje-Logar-
ska dolina (75 km). Štart ob
01.00 na Trgu V. kongresa.
Tenis
Rogla: 6. rekreativni turnir
Teniške zveze Slovenije (od
9.00). Zreče: otvoritev igrišč
s turnirjem dvojic (od 9.00).
Nedelja, 8. 9.
Mali nogomet:
Škale pri Velenju: 1. prven-.
stvo Slovenije za ženske (od
10.00).
Nogomet:
Rogaška Slatina: Steklar
-	Olimpija; Velenje: Rudar
-	Mura (5. kolo SNL, ob 16.30);
Slovenj Gradec: Partizan
-	Partizan Hmezad; Turnišče:
Turnišče - Dravinja (3. kolo II.
SNL - vzhod, ob 16.30).
Ponedeljek, 9. 9.
Mali nogomet
Celje: 17. kolo I. občinske li-
ge. Od 16. ure na Skalni kleti.
Sreda, 11. 9._
Celje: Ingrad Kladivar
-	Svoboda; Dekani: Jadran
Lama - Rudar; Domžale:
Domžale - Steklar (6. kolo
SNL, ob 16.30).
Sodobni karate z dr. Jakhlom
v telovadnici Gimnazije Center (Ul. 29. novembra l.v-h
z dvorišča) se bo v ponedeljek, 16. t. m., ob 19.15 zate
jesenska šola sodobnega športnega karateja. Tečaj boj
najbolj sodobnem evropskem modelu vodil nosilec naj\f
mojstrske stopnje v Sloveniji dr. Rudi Jakhel (6. dan),kii
pred dvema desetletjema celjski karate močno uveljai
v domačem in evropskem prostoru. Tečaj pripravlja n^
ustanovljeni klub Celeia in je namenjen predvsem mla«
spodnja starostna meja je 13 let. Informacije: tel. 742-301 ii
18. do 21. ure), vpis vsak ponedeljek in sredo med 19. in 18^
v telovadnici Gimnazije Center.
trgovina z metražnimi tkaninami
Zidanškova la - Celje
(Friderikov atrij)
tel.: 29-596
PREDSEJEMSKI POPUST
PAPILON NUDI SVOJIM ZVESTIM
KUPCEM V ČASU OD 6. DO 13. 9.
1991 POSEBEN 10% POPUST NA
VSE TKANINE
VELIKA IZBIRA TKANIN ZA JESBH
IN ZIMO!
MOŽNOST NAKUPA NA VEČ
ČEKOV
PAPILLON

SEPTEMBER 1991 - STRAN 15
Grand Slam za 5000 dolarjev
boljša slovenska teniška igralka
h čas®^'	Mima Jaušovec-Puš-
' je še predlani na pokalu Federation
""fokiu i&rala za jugoslovansko reprezen-
co si®®*"	nekaj let zvezni trener
trane ženske vrste. Mnogi pričakujejo,
hO njena slovenska naslednica Barba-
''Nlulej) nekdanja šampionka mladi
ne napoveduje blesteče pri-
llnosti-
.Barbara Mulej je res veliko obetala, toda
rtdi pomanjkanja denarja njen razvoj
^dnjem obdobju ni bil posebej skokovit.
1^17 letih bi morala biti že med najboljših
'' na svetu, zdaj se na svetovni računalni-
^lestvici WITA šele prebija do 200. mesta
' ob urejeni finančni situaciji se bo v pri-
^idnjern letu dni videlo kaj zmore.«
"ja celoten jugoslovanski in slovenski
^rt - tudi za tenis - so značilne zmage
^največjih pionirskih in mladinskih pr-
Jfjstvih ter zaton v absolutni konkuren-
,j 2a vas to ne velja, je vzrok v denarju,
Nezadovoljstvu, miselnosti...?
•Vsak dejavnik po svoje zavira razvoj,
janes je nemogoče uspeti na samorastni-
način. Trenerji so nuji spremljevalci so-
dobnega tenisa, vse se začne in konča pri
,enarju. Ivaniševičev oče je celo prodal
jnižinsko hišo, to je najbolj slikovit primer
takšen finančni vložek je potreben za
fstop med najboljše teniške igralce. Danes
se lahko osredotočiš samo na eno reč - igra-
nje. Razmišljanja o nastanitvi, letalskih vo-
lovnicah, pogodbah in še marsičem prepu-
stiš trenerju, ki je obenem tudi menadzer,
poslovnež in še kaj.«
Jugoslovanski tenis v zadnjem obdobju
spremlja bržčas kar največji paradoks
v zgodovini belega športa: najboljša igral-
ka na svetu Monika Seleš se vztrajno iz-
mika nastopu v nacionalni vrsti. Zvezni
selektor bi moral vedeti za vzrok?
»Seleševi so ob odhodu iz Novega Sada
in Jugoslavije odšli dobesedno s trebuhom
za kruhom. Monika je bila leta 1985 stara
komaj 12 let in izbrana za najboljšo športni-
co Jugoslavije, toda Teniška zveza se jo je
»spomnila« šele, ko je zaslužila nekaj sto
tisoč dolarjev. Zaradi nekorektnih odnosov
zdaj klan Seleš obrača hrbet reprezentanci,
a se je očitno tudi Monika zelo spremenila.
Težko je razumeti, da bi se zaradi takšnih
principov odpovedala nastopu na olimpij-
skih igrah, ki je bil pogojen z igranjem na
letošnjem pokalu Federation, kjer pa Moni-
ke ni bilo.«
V Sloveniji ima že skoraj vsak zaselek
svoje teniško igrišče, objekti pa sami po
sebi očitno še ne pomenijo dviga kvalitete?
»Kaj pomagajo igrišča, ko pa nam pri-
manjkuje trenerjev. Beckerja je teniških
osnov naučil Ljubljančan Breskvar, torej
slovenska pamet nekaj velja. Teniška zve-
za Slovenije je prevetrila in posodobila
programe, ki so zastavljeni velikopotez-
no. Vključila sem se v ta strokovni team,
toda nujno potrebujemo pravi teniški
'center. V nasprotnem bo ves trud zaman.«
Po sklenjeni karieri ste se želeli kar naj-
bolj zapisati tenisu. V Zagrebu ste zgradili
igrišča, toda takratna oblast jih je razglasila
za črno gradnjo in podrla. Tenisu kljub te-
mu niste obrnili hrbta?
»Za ekipo Heidelberga še igram v nem-
ški Bundes ligi. Ostajam v svetu belega
športa, tenis je del mojega življenja, če-
prav sem se v zadnjih letih bolj posvetil?
družini.«
Od vaših največjih uspehov je minilo poJ
drugo desetletje. Tedanje in današnje raz
mere je nemogoče primerjati: drugačn;
oprema, vedno večje denarne nagrade..
Ali je v sedemdesetih letih tretja igralka
sveta z igranjem tenisa zaslužila dovolj de-
narja, da lahko brezskrbno živi?
»Zaslužki so bili v mojem obdobju bi-
stveno manjši. Za zmago na Rolland Garro-
su leta 1977 sem dobila 5 tisoč dolarjev,
danes je to nagrada za nastop v 1. kolu.
Uspehov je bilo kar precej, po zaslužku
sem na lestvici vseh časov še vedno okoli
25. mesta. Če je dovolj za življenje? Odvis-
no kakšno si želiš. Toliko denarja imam, da
mi vselej ne bo potrebno delati za sprotne
stroške, nekaj še ostane za investicije in
s tem sem zadovoljna.«
ŽELJKO ZULE
Največji uspehi Mirne
Jaušovec
Zmagovalka mladinskih prvenstev Rol-
land Garrosa 1973, Wimbledona 1974 in
Orange Bowla 1974. Prvakinja Rolland Ga
rossa 1977 in skupaj z Romunko Ruzici
finalistka iger dvojic v Wimbledonu 1978.
Športnica Jugoslavije v anketi Sportskih
novosti 1976. Leta 1977 tretja igralka na
svetovni računalniški lestvici WITA.
Srečno pohodniki
v soboto, 7. septembra, ob
Luri zjutraj bo na Trgu V.
iongresa v Celju živahno,
uj se bo zbralo nekaj sto
pohodnikov, ki bodo sode-
lovali na 7. pohodu iz Celja
lo Logarske doline v dolži-
Sii M km. Pohodniki se bodo
ačeli zbirati že v petek zve-
ttr, sprejemna pisarna pa
io v pisarni taborniškega
tdreda nasproti hotela Tur-
ia mačka. Tam bo vsak po-
iodnik dobil startno listo
m vsa potrebna navodila.
Za letos je organizator pri-
fravil nekoliko spremenjeno
pohoda, kar posebej
za spodni del iz Celja
jO Mozirja. Tako se bodo po-
iiHlniki izognili magistralni
^sti, pohod pa bo zaradi te-
is varnejši in bolj sproščen,
'lasti od takrat dalje, ko se
^ napravil dan, bodo lahko
%ali v lepi pokrajini vse
^ cilja pri Planinskem do-
i^u v Logarski dolini.
Pohod bo speljan skozi šti-
občine - Celje, Žalec, Mo-
in (letos prvič) Velenje,
bo v Celju na Trgu V.
^JJgresa, od tam pa bodo
Jhodniki krenih po Ljub-
J^ski cesti skozi Medlog,
^vec, Drešinjo vas, Petrov-
Dobrišo vas, Žalec, Vrb-
spodnje in Zgornje Roje,
Šempeter mimo tovarne
Aero in gostilne Plevčak
skozi podhod magistralne
ceste Celje-Ljubljana, mimo
avtopoligona skozi Ločico
ob Savinji, Breško gmajno.
Breg pri Polzeli, Polzelo mi-
mo tovarne nogavic in Ga-
ranta do odcepa ceste na
Podvin pri Polzeli, Podgoro,
Rečico ob Paki, Šmartno ob
Paki, Paško vas, Gorenje do
križišča cest Velenje-Mozir-
je, Mozirje, Savinjski gaj, Na-
zarje, Trnovec, Sp. in Zg. Po-
brežje, Melišče, Radmirje,
Ljubno, Luče, Šolčava, Lo-
garska dolina, s ciljem pri
Planinskem domu Izletnik.
Na progi bodo štiri kon-
trolne postaje (na Polzeli,
v Mozirju, na Ljubnem in
v Lučah), ter okrepčevalnice
v Žalcu, Šempetru, Polzeli,
Šmartnem ob Paki, Mozirju,
Pobrežju, Ljubnem, Lučah,
pri Rogovilcu in Solčavi. Or-
ganizator pripravlja tudi ne-
kaj tihih kontrol, da si kdo
med pohodom ne bi poma-
gal z vožnjo v avtomobilu,
prvič pa bosta tudi dve iz-
stopni postaji v Savinjskem
g£OU v Mozirju (36 km) in Lu-
čah (60 km). Vsi pohodniki
bodo dobili spominsko me-
daljo.
Glavni pokrovitelj poho-
da, ki je najdaljši v Sloveni-
ji in bo tudi letos z medna-
rodno udeležbo, je NT-RC.
Prijavnina je 300 din, dru-
žinski člani, študentje in di-
jaki pa imajo 50 odstotni po-
pust. Prijaviti se je možno
tudi na startu.
Pohodnike bo spremljalo
vodstvo pohoda s premični-
mi redarji in policaji, reda^i
po občinah in krajevnih
skupnostih, zdravniška eki-
pa, ekipe na okrepčevalni-
cah in ekipe za prevoz one-
moglih maratoncev in prt-
ljage.
TONE VRABL
Vsi celjski osnovnošolci bodo te dni dobili natančne programe športne šole, ki bo svoja
vrata spet odprla 15. septembra.
Šola z enim predmetom
v Celju že tri leta deluje športna šola za otroke od 7. do 12.
leta starosti, ki jo vodi proL Tone Goršič
Problematika športa mla-
dih je že od nekdaj na stran-
poti in v globokem ozadju
tekmovanj vrhunskih šport-
nikov, ki so za večino edino
merilo pri vrednotenju raz-
sežnosti športa kot celote.
Kriza športa v šolah je v zad-
njem obdobju še bolj poudar-
jena in v največji meri posle-
dica slabega vrednotenja dela
na športno-vzgojnem področ-
ju, toda vsaj v Celju je stanje
predvsem zaradi športne šole
prof. Toneta Goršiča nekoliko
bolj spodbudno.
Tone Goršič je kot bivši vse-
stranski športnik (v isti sezoni
je za celjska moštva v republi-
ški ligi uspešno igral košarko,
rokomet in vaterpolo) ter pe-
dagog na srednji šoli Borisa
Kidriča doumel bistvo večine
zagat osnovnošolcev, ki ali ni-
m^o pravih možnosti za redno
vključevanje v šport ali jih togi
in preširoko zastavljeni pro-
grami ne mik^o, a jih redna in
kvalitetna vadba v prostem
(popoldanskem) času vendarle
zanima. Pred tremi leti je tako
zaživela zasebna športna šola
za otroke od 7. do 12. leta staro-
sti, ki je ob pomanjkanju to-
vrstne splošne vadbe poveza-
na s športnimi vsebinami nale-
tela na dober odziv in lani pre-
rasla začetne okvire.
Strokovni svet za tekmoval-
ni šport pri ZTKO Celje je s po-
kritjem dela stroškov za najem
telovadnic prisluhnil hvale-
vredni zasebni pobudi in obe-
nem razbremenil finančne pri-
spevke staršev, s^ v športni
šoli mnogi vidijo primerno
strokovno zaledje celjskega
športa in tudi zametek bodoče
osnovne šole s športnimi od-
delki. V preteklem šolskem le-
tu je vadbo na štirih celjskih
koncih (dvakrat tedensko po
eno uro) v desetih skupinah
obiskovalo približno 250 otrok,
celoten proces pa jih je skozi
vse leto opravila več kot polo-
vica.
»Pri vpisu ni nobenih omeji-
tev, vadba je prilagojena vsem
učencem, tako da morebitno
skromno predznanje ni ovira
za sprejem v šolo. Pač pa
športno ncubolj sposobnim in
nadarjenim brezplačno nudi-
mo dodatno vadbo atletike in
rokometa ter jih ob prekorači-
tvi starostne omejitve usmerja-
mo v klube. Staršem zagotav-
ljamo redno in kvalitetno delo,
udeležencem pa dobro športno
izobrazbo in boljše startne
možnosti pri vključevanju
v športne klube. Vsebina vad-
be je zapolnjena s športnimi
igrami, gimnastiko in atletiko,
pri dekletih pa je več poudarka
tudi na plesu,« pravi prof. To-
ne Goršič.
Načrti so predvsem poveza-
ni z oblikovaryem novih vad-
benih skupin za n^mlc^šo os-
novnošolsko populacijo od 7.
do 9. leta. Izkušrvje s celjskih
osnovnih šol govorijo, da ima-
jo prav učenci prvih in drugih
razredov n^mary možnosti za
redno vključevanje v športne
klube, toda omejene prostor-
ske možnosti, stiska s pokriti-
mi športnimi objekti in po-
manjkanje kvalitetnih kadrov
bodo krojili obseg športne šole
prof. Toneta Goršiča in celjske
ZTKO, ki je bila pred tremi leti
novost, zdcu pa se po ^ej zgle-
dujejo po vsej Sloveniji.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
TatamijI oživeli
Celjski judoisti se že vneto
pripravljeno za nov ligaški štart
(28, t. m.) v republiški ligi, saj
so se skupeg z Impolom in
Olimpijo odrekh jugoslovan-
ski konkurenci. Na seminarju
v Strunjanu je Eisenbacher
uspešno opravil izpit za II. dan
črnega pasu, Beltram, Šekora-
rua, Košir, Hudej in Mlinarevič
pa bodo odslej tekmovali z rja-
vimi pasovi.
16. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991	
Nazal v preteklost
Lepa nedelja v Šentrupertu uspela
Le reka jeklenih konjičkov, ki so minulo nedeljo
polnili travnike okoli farovža v Šentrupertu nad
Laškim, je pričala o tem, da se piše leto 1991, sicer bi
naključni obiskovalec lahko pomislil, da se je v hipu,
ko je vstopil v Šentrupert, znašel na prelomu stoletij,
iz devetnajstega v dvajseto. Vrvež okoli cerkve v Šen-
trupertu je bil silen, godba na pihala iz Laškega je
vžigala slovenske pesmi, štanti, na katerih so proda-
jali lectova srca, pa lončarske izdelke, šopke, ki so jih
pred očmi obiskovalcev izdelovale kranceljpinterice,
in še marsikaj, je dajalo osmemu prikazu ljudskih šeg
in običajev pravi nadih starinskosti.
Kulturno-umetniške
skupine občine Laško so
se ,tudi tokrat zbrale, in
v Šentrupertu, po zamisli
Jureta Krašovca, vnetega
zbiralca ljudskega blaga in
šeg iz Marija Gradca, pri-
pravili zanimivo etnograf-
sko prireditev, ki si jo je
ogledalo toliko ljudi, da so
bili prireditelji po eni stra-
ni ponosni, po drugi pa
skoraj nekoliko nejevoljni,
saj se je občinstvo zlilo
z nastopajočimi in včasih
je bilo tažko najti ločnico
med obojimi.
Lepa nedelja je farni
praznik, ki so ga v vsaki
vasi praznovali na poletje
ali jesen. Takrat so se obi-
čajno zbrali v domači vasi
tudi tisti, ki so se z ženitvi-
jo ali možitvijo odselili
kam drugam. Domačinka
Frančiška Zaje iz Brez je
povedala, da so takrat do-
ma imeli tudi okusnejše
kosilo, kozarec vina pa so
si na ta dan smeli privoščiti
celo otroci. Veliko ljudi je
prišlo, toda kljub temu
mnogo manj kot letos, ko
so ta običaj po več desetlet-
jih obudili iz spanca, ki ga
je po drugi svetovni vojni
zaukazala uradna politika.
Težko je opisati dogaja-
nje v Šentrupertu za tiste-
ga, ki običajev ob farnem
prazniku ne pozna. Slišati
je bilo tijančenje, razlegala
se je slovenska pesem, žu-
pan je imel govor, licitirali
so, tudi pravi fantovski
pretep je izbruhnil, ljudski
plesi so oživeli, dekleta in
fantje v narodnih nošah so
sedeli za mizami, na kate-
rih seje s prihajajočo jese-
njo spogledoval domač
kruh, pa jabolka, tu in tam
kakšen grozd in kupica
vina.
Fantje so se ustavljali ob
štantu z lectovimi srci, ki
jih je prodajala Lea Perger
iz Slovenj Gradca, izdeluje
pa jih njen mož Hrabro-
slav. Lea je povedala, da je
za pripravo lectovega srca
potrebno najprej zamešati
medeno testo, ki mora po-
čivati najmanj štirinajst
dni, nato se lectovo srce
speče in pobarva; tako je
obstojno kot spomenik vsaj deset
let. Lectova srca so vedno oprem-
ljena z lističem, na katerem so za,,
pisani verzi, običajno vzeti iz za-
kladnice ljudskih pesmi, pa tudi
kakšen Prešernov ali Gregorčičev
je vmes. Lea pravi, da rada opazu-
je, kako skrbno fantje izbirajo srca
za svoje izvoljenke in pazijo, kakš-
nega, s kakšnim verzom, jim bodo
poklonili. Njej je najljubši tisti, ki
pravi: »Če hočeš me ljubi, če no-
češ pa ne, saj nisem gor zrasla za-
voljo tebe.«
Nastopajoči in \g
koli pripomogli, da
Ija v Šentrupertu tji
la, si zaslužijo prizn
so ga vložili v to pr
hodnje bi veljalo i
krat le še razmišljji
ševca in župnika D
perta da bi to priii
še v sosednjih fani
nat;
Foto:
Pičkurin v dalmatinski nosi je prodajal kramo in žel odo-
bravanje in obilo smeha. Ne, celo življenje pa ne bi bil rad
v tej vlogi, je povedal, še posebej zato ne, ker je moral za to
vlogo kar ves teden trpeti, da so mu rasle kocine; sicer je
gladko obrit, je pristavil. Morda zato, da ga kakšno žensko
oko ne bi prekritično pogledalo.
Bidermajer šopki z vrtnicami iz krep papirja. Pravi moj-
strici za to sta bili gospa Lojzka in Milica iz Rečice pri
Laškem, ki sta te umetnosti še vešči.
Na lepo nedeljo pridejo na svoj račun tudi berači. Kakšn
tam kanil v nastavljeni klobuk, pa tudi kakšna drobti
v beračeva usta.
Lepa nedelja v Šentrupertu je privabila množico ljudi od blizu in daleč. Z zanimanjem so spremljali program, ki so ga
pripravila tista društva iz občine Laško, ki se ukvarjajo z ohranjanjem ljudskih šeg in običajev.
Devica Mariu
in trije otroci
Franc Hanjšek Iz Celja Je vzel za svoj^
zaščitnico Marije - Rešila ga Je iz m
stiske In postavil JI Je kapelico J
v nedeljo je bila na Lis-
cah v Celju, pred hišo dru-
žine Hanjšek, posvetitev
kapelice, zgrajene v čast
devici Mariji. Franc Hanj-
šek jo je postavil zato, ker
se je pred leti tako zaob-
ljubil. Želel je namreč
otroke, pa jih ni bilo. Se-
daj jih ima. Prepričan je,
da mu je pri tem pomaga-
la njegova zaščitnica, de-
vica Marija.
Barbara (6), Primož (4) in
Urška (2 leti) Hanjšek so
srečni otroci. Starši jih
imajo radi, radi se imajo
med sabo, v vrtcu so vsak
dan samo tri ure, toliko, da
»se navadijo na druge otro-
ke«. Drugače so z mamo
doma. Ko pride domov še
očka, je sreča popolna. Ma-
ti in oče otroke vzgajata
v krščanskem duhu.
Prepričana sta, da jima je
vera pomagala, da sta te
otroke sploh dobila. Oče
Franc se je odločil, da bo
zgradil kapelico, še preden
je na svet privekala Barba-
ra. Zaobljubo je uresničil
v nedeljo, ko mu je pater
Pavel iz Celja kapelico po-
svetil.
Zbralo se je okoli sto lju-
di, pater Pavel pa je ob tej
priložnosti povedal: »Ko se
je gospod Hanjšek odlow
da bo zgradil kapelico, seni|
bil kar presenečen. To
resnično lepa gesta. Splc|
pa se mi zdi, da je družina
Hanjškovih zelo tesno pj
vezana, živijo lepo družig
sko življenje, kar je v tS
časih vedno bolj redko. 1
Pred leti so pač bili v sfl
ski, za zaščitnico so vze^
Marijo, bili so uslišani, zal
so sedaj zgradili to kapel':|
co. Družini Hanjškovih "i
bilo potrebno čestitati. saJ
je to njihovo dejanje zna-
menje ljubezni do tradicij
in vere, pa tudi ostalim o";,
čanom za zgled, kako neka^^
teri kljub vsemu še zn^ j
skrbeti za vse tisto, kar
bij o in kar jim veliko p"'
meni!«
Franc Hanjšek, oče
dežno dobljenih otrok«'^
je povedal: »Marijino ka^
lico sem dal zgraditi v ^
svojim otrokom, ki jih
bim. Kapelica je bila zg ,
jena v desetih dneh,
vil mi jo je prijatelj. 2e
otroštva verujem, jj
sem se zahvalil Mariji' j
sem dobil, kar sem n^ i
želel - otroke.«
mNA-UA^f^l
Foto: EDI
s. SEPTEMBER 1991 - STRAN 17
Sanje lemberškega graščaka
fTJ wolfgang Galle, potomec nekUanjfh lastnikov Lemberga, Išče svoje korenine In se želi vrniti v staro domovino
j niogoče »dvakrat
sto reko«, ima tudi
J ' odba iz preteklosti
P 5 ko je pisana in bra-
' ^e jo hočemo razume-
1" j^o vedeti kam sodi.
kar na začetku po-
' jja se naša zgodba
I® in končuje na Lem-
"'pri Dobrni, vmes pa
Iraj polstoletna tragič-
^da mnogih, ki so po
vojni ostali oropa-
'JJoje premoženje, a tu-
' jvojo identiteto. In
fizmed njih je tudi mož,
Lzfodbo pripoveduje:
J^t vvolfgang Galle iz
L potomec nekdanjih
^ov graščine in pose-
iLemberg pri Dobrni,
g stara starša Hubert in
j Galle sta graščino
^rg s pripadajočim po-
'}in kupila za štiristo ti-
^ron že davnega leta
. Oba sta izvirala iz zna-
ji premožnih družin,
ftnati Netta je bila hči
^a ljubljanskega us-
; 3 in podjetnika Ivana
I ^ha, stari oče Hubert
;i2\-iral iz kranjske (ljub-
ke) rodbine Galle, ki je
>vl9. stoletju ena izmed
možnejših družin na
I •iškem.
ročila sta se leta 1900
iibljani in najprej živela
anniku. Leta 1901 se ji-
' r rodil sin Hardo in leto
lije sin Hubert. Leta
 ie na Lembergu, pa je
itala na svet še deklica
iMarija.
;; predniki so na Lem-
: uspešno gospodarili
in tudi po smrti deda (1921)
je babica Netta brez težav
upravljala veliko posestvo,
ki je na začetku okupacije
merilo okoU 350 hektarov.
Pri tem sta ji pomagala sino-
va Hardo in zlasti moj oče
Hubert, ki sta se tako kot
ded dobro spoznala na kme-
tijstvo. Potem pa je prišla
okupacija in to je bil začetek
tragičnega konca...«
Hubert Wolfgang Galle se
zazre skozi okno in si prižge
novo cigareto - čeprav zara-
di slabotnih pljuč ne bi smel
kaditi - potem pa globoko
izdihne in spet živahno na-
daljuje.
Rodil sem se v Celju
»Na svet sem privekal
usodnega leta 1943, in sicer
v celjski bolnišnici. Moja
mati lisa Galle, rojena Mit-
terhammer, hči poštnega
ravnatelja iz Rogaške Slati-
ne, je bila odločna in izobra-
žena žena (po poklicu je bi-
laa učiteljica in je poučevala
na ljudski šoli na Sv. Joštu),
pa vendar smo se z očetom
že leta 1944, ko je življenje na
samotni graščini postajalo
vse bolj nevarno (s Paškega
Kozjaka so se partizani spuš-
čali vedno bliže), preselili
v Gornjo Radgono. Babica
Netta je ostala na Lembergu
in vodila posestvo, moja ma-
ti pa se je v Celje vrnila le za
nekaj dni, ko se je februarja
1945 v celjski bolnišnici rodil
moj mlajši brat Hardo. Še
pred veliko nočjo 1945 pa
smo morali zbežati tudi iz
Gornje Radgone. Rdeča ar-
mada je prodirala bliskovito
in zgolj čakati na usodo ni
bilo najbolj pametno. Z vo-
zom, ki nam ga je posodil
vinski trgovec Bouvier, smo
se mimo Gradca, ki so ga
v tisith dneh zavezniki moč-
no bombardirali, odpravili
k očetovi teti v Seewalchen
pri Atterseeju na Gornje Av-
strijsko. Tu smo tudi izvede-
li, da so v Brezovici pri Voj-
niku konec maja 1945 parti-
zani brez razloga ubili staro
mamo Netto (stara je bila 70
let) in da so nam nove oblasti
konec avgusta 1945 zaplenile
naše posestvo.«
V Avstriji so nas
zmerjali s »čuši«
čeprav Hubert Wolfgang
Galle še zdaleč ni (pre)obre-
menjen s tragično usodo
- morda je bil premlad - pa
vseeno nekoliko prizadeto
doda: »Moji starši (seveda pa
tudi stara mati) so bili pred
vojno jugoslovanski držav-
ljani, njihova nacionalna ori-
entacija pa je bila - kot pri
večini plemstva in večjih ve-
leposestnikov na Sloven-
skem - izrazito nadnacional-
na. Kakršnakoli nacionalna
ideologija jim je bila tuja, bih
so široki in tolerantni, če-
prav nekoliko zaprti v svoj
svet. Moj oče je odlično ob-
vladal nemško, slovensko in
italijansko (mati je študirala
v Zagrebu in je znala poleg
tega še srbohrvaško) in če-
prav smo se v krogu družine
pogovaijah v nemščini, se je
na Lembergu vseskozi čula
tudi slovenska beseda.
O tem govori tudi dejstvo, da
je bila moja stara mati po
materini strani, Anna Mitter-
hammer, sestra prvega slo-
venskega umetnostnega zgo-
dovinaija dr.Augustina Ste-
genška. Da ne pripadamo
povsem v »nemški svet«, pa
smo se lahko prepričah v pr-
vih povojnih letih na gor-
njem Avstrijskem, kjer so
nas zaničljivo zmerjali s »ču-
ši« ... Takšna je bila pač uso-
da večine prebežnikov iz
Slovenije, ki marsikje v Av-
striji niso naleteli na odprta
vrata in razumevanje.«
Trnova pot
Seveda pa je moralo prete-
či še precej let, da si je druži-
na Galle v »novi domovini«
zagotovila vsaj osnovno ek-
sistenco. To je bila trnova
pot, povezana s številnimi
travmami.
»Na gornjem Avstrijskem
je naša družina ostala do
konca leta 1948. Nato smo se
presehh nazaj v Gornjo Rad-
gono, kjer je mati dobila me-
sto učiteljice na ljudski šoh.
Oče je še eno leto ostal v Se-
ewalchenu, kjer je bil zapo-
slen v veliki tovarni celuloze,
ob večerih pa si je služil de-
nar kot pianist v Litzelberški
kleti, kazinu za ameriške ofi-
ciije. Ko se je leta 1949 pri-
družil družini v Gornji Rad-
goni, je zaradi neke nerodno-
sti že kmalu postal brezpo-
seln. Brez dela je ostal vse do
leta 1952, ko smo se preselili
v Lipnico. Tu je mati pouče-
vala na ljudski šoli, oče pa je
dobil mesto profesorja na šo-
li državne tajne službe.
Moja povojna življenjska
pot pa je bila še bolj razgiba-
na. Kmalu po vojni (1946) so
me starši poslali v Švico, ker
sta v Avstriji vladala lakota
in pomanjkanje. Tam sem ži-
vel pri neki kmečki družini
in opravil tudi prvi razred os-
novne šole. Drugi razred
sem obiskoval v Gornji Rad-
goni, tretjega in četrtega
v Lipnici, realno gimnazijo
sem končal v Gradcu, nato
pa sem diplomiral še na viso-
ki tehnični šoli v Modlingu,
smer notranji arhitekt. Leta
1967 sem dobil službo pri
znani firmi v Angliji, vendar
mi ni uspelo dobiti dovolje-
nja za delo. Zato sem se za-
poslil pri fimi Assmann
v Lipnici, leta 1971 pa sem se
odpravil delat še v Nemčijo,
v Aschaffenburg ob bavar-
skofrancoski meji. Po vrni-
tvi v Avstrijo leta 1976 sem
se znova zaposlil v Lipnici,
delal od leta 1979-1981 spet
v Nemčiji, leta 1981 pa sem
se zaradi bolezni upokojil.
Od takrat se ukvarjam
predvsem s preučevnajem
zgodovine svoje rodbine - in
z njo sem dobesedno ob-
seden.«
Isicanje korenin
Hubert Galle je v desetlet-
nem brskanju po naših arhi-
vih in muzejih ter študiju hi-
storične literature, tudi slo-
venske, zbral ogromno po-
datkov o zgodovini rodbine
Galle, mnogo več, kot mu jih
je mogel in hotel posredovati
njegov pokojni oče. (Svoje
rezultate je strnil tudi v kraj-
šem preglednem članku, ki
bo objavljen v letošnjem
Celjskem zborniku, op. p.).
»Res. Moj oče mi je pripo-
vedoval o prijateljih in znan-
cih in o življenju na Lember-
gu, sam pa sem kasneje to
poskušal dopolniti s študi-
jem virov in literature in vse
skupaj povezati v celoto. Se-
veda pa je bil oče obreme-
njen s preteklostjo in o neka-
terih stvareh ni rad govoril.
Prvič je po vojni obiskal Slo-
venijo šele leta 1964, vendar
se ni nikoh odpravil na Lem-
berg. Zaustavil se je že kilo-
meter prej in od daleč opazo-
val svoj nekdanji dom.
Sam pa sem po vojni prvič
obiskal Lembereg že leta
1961 in takrat je bil še v rela-
tivno dobrem stanju. Nekoli-
ko je bil poškodovan le
stolp, precej pa je bila uniče-
na notranjščina, saj so imeli
v nekdanjem salonu delavni-
co. Ko sem prišel leta 1974
drugič na Lemberg, je bila
graščina že povsem uničena
in tik pred propadom. O nje-
ni današnji podobi in stanju
pa mi verjetno ni treba govo-
riti.«
Res je, gospod Galle. Raz-
padajoča lemberška grašči-
na, nekdanji biser v bližini
Dobrne, je zgovoren primer
odnosa povojnih oblastni-
kov do naše kulturne dediš-
čine. Danes bi njena obnova
stala precejšnje denarje, ki
jih ne bo lahko najti.
»Čeprav seje moja družina
že nekako sprijaznila z izgu-
bo premoženja, je v vseh nas
tlelo upanje, da se bodo raz-
mere v Sloveniji spremenile.
Vedno smo sanjali o vrnitvi
na Lemberg. In ko je lansko
leto Slovenija krepko zako-
rakala na pot demokratičnih
spremb in začela pripravljati
zakon o denacionalizaciji,
sem kot mnogi drugi tudi
sam vložil zahtevo za vrnitev
po voji odvzetega premože-
nja. Zakon o denacionaliza-
ciji še ni sprejet in ne vem,
ali bo dal pravno podlago za
vrnitev premoženja tudi
v našem primeru. Srčno pa
upam, da mi bodo vrnili vsaj
graščino z nekaj zemlje in
gozda. V tem primeru bi se
takoj lotil obnove. Sam sem
notranji arhitekt, moj brat pa
je stavbenik (pred meseci je
skupaj s slovenskim partner-
jem ustanovil tudi mešano
trgovsko firmo v Ljubljani)
in veliko bi lahko postorila
sama - seveda po navodilih
in ob pomoči celjskega zavo-
da za spomeniško varstvo.
Glede na stanje graščine bi
bilo za obnovo potrebnih kar
nekaj milijonov šilingov.
Vendar je Lemberg moj
dom, čeprav sem na njem
preživel le nekaj več kot leto
dni.«
Hubert Galle si spet prižge
cigareto in se za trenutek za-
misli. Kot da si je v glavi za-
vrtel sliko pravljičnega lem-
berškega stolpa, ki ga je
spremljala celo življenje. In
ta, danes razpadajoči lem-
berški stolp, ga vleče nazaj.
»Neizmerno si želim, da bi
lahko obnovil svoj nekdanji
dom ga postopoma spreme-
nil v turistični biser celjske-
ga področja. (Zaradi bližine
zdravilišča Dobrna bi imel
obnovljeni Lemberg vse po-
goje za hiter razvoj v turistič-
ni center visokega nivoja).
Seveda pa bi se z družino vr-
nil živet v Slovenijo. Tu sem
se rodil in tu bi rad živel na
stara leta. Mogoče je never-
jetno, vendar me daje obču-
tek domotožja«.
Ne, gospod Galle, to ni nič
neverjetnega. Pa tudi časi so
takšni, da se dogajajo stvari,
o katerih si še pred nekaj leti
nismo upali niti misliti. Vaše
sanje so še kako uresničljive.
J. CVIRN
kapelico, ki so jo dali zgraditi v čast zaščitnici
18. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991
pisma
odmev
Gremo v gore
Ob prilogi »GREMO
V GORE« (Novi tednik, 8. 8.
1991) bi lahko marsikaj zapi-
sali. Lahko bi se v imenu pla-
ninske organizacije zahvalili,
ker opozarjate na planinstvo.
Že več kot deset let sledim
pisanju o planinstvu in lah-
ko rečem, da je Novi tednik
med tistimi glasih, ki zelo ve-
liko piše o planinstvu, ki
opozarja na posamezne pla-
ninske akcije itd.
Marsiksu bi se lahko dopol-
nilo. Npr. moti me, da se
v prispevku »Vsaka koča
ima svojo zgodovino« sploh
ne omenja pionirjev sloven-
skega planinstva in prvih
graditeljev slovenskih koč
v Savinjskih Alpah: dr-
-Frischaufa, Frana Kocbeka
in druge. Nikakor ne smemo
pozabiti, da so ti prvi organi-
zatorji slovenskega planin-
stva rešili Savin^jske Alpe
pred germanizacijo. To še
tem bolj, ker se danes posku-
ša, da bi Frischaufov dom na
Okrešlju ne bil več v Sloven-
ski planinski poti in s tem bi
še bolj obledel spomin na
Frischaufa.
Škoda je, da v prilogi niste
opozorili na literaturo, ki
opozarja na posamezna po-
dročja. Opozoril bi na »Vod-
nik po Solčavskem,« ki gaje
izdalo Turistično društvo
Solčava. Drobna, priročna
knjižica, ki ne zavzame veli-
ko prostora v nahrbtniku,
nas lepo in zelo pregledno
popelje na Solčavsko. Spoz-
namo samo Solčavo, spozna-
mo zgodovino Solčave, spoz-
namo Solčavsko nošo. Knji-
žica opozarja na solčavsko
panoramsko cesto, ki pove-
zuje Solčavo s Črno na Koro-
škem in Matkovim kotom
v Logarski dolini. Cesta nas
popelje na Olševo. Lepa, zelo
razgledna cesta, kije vse pre-
malo poznana. Knjižica nas
opozori na kulturne zanimi-
vosti, na planinska pota in
zanimivosti od Igle do izvira
Savinje, predstavi nam pla-
ninske postojanke, planin-
ske transverzale in opozori
na naravne znamenitosti.
Pred nami je knjižica, ki nas
opozarja na svet, kjer je še
mir, tišina in neokrnjena na-
rava, kot piše v uvodu knji-
žice.
To je samo ena izmed knji-
žic, ki nam pomagajo pri od-
krivanju planinskega sveta.
Takšne literature je še veliko
in predlagam, da jo ob pri-
merni priložnosti predsta-
vite.
FRANC JEŽOVNIK,
Griže
PREJELI
^SMO
Kako SO iemali
Javna razprava o Zakonu
o denacionalizaciji gre poča-
si h kraju. Oglaša pa se vse
več dušebrižnikov, kijih skr-
bijo »nove krivice«, ki n^j bi
jih povzročil ta zakon in ki
po nojevsko skrivajo glavo
v pesek pred starimi krivica-
mi, ki še vedno pečejo ter
žgejo.
Po naključju mi je prišel
v roke zaprašen akt iz davne-
ga revolucionarnega leta
1949. Gre za akt o odvzemu
zemlje, ki na najbolj zgovo-
ren način izpričuje takraten
vulgaren odnos do zasebne
lastnine. Hkrati nam tudi na
najbolj neposreden način
osvetljuje takratne družbene
razmere ter podobo časa, ki
ga bo lažje pozabiti kot pre-
boleti. Gre za pravi »biser«
med tovrstnimi akti tedanje-
ga kolhozniškega časa, zato
bi zakrivil veliko nedosled-
nosti, če ga ne bi v prvotni
vsebini objavil v tem svojem
pismu, v poduk tistim, ki de-
jansko nič ne vedo o teda-
njem času in zaradi obuditve
spomina tistih, ki bi ne brez
vzroka radi na vseskupaj po-
zabili. Takole piše dobesed-
no v tem aktu:
»Kmetijsko obdelovalna za-
druga Babno«
Št. 68.
Babno 24. 9. 1949
Predmet: orondacija zadruž.
zemljišč.
Tov.: R.M. - Ložnica
Po ustanovitvi KOZ Bab-
no in po pričetku kolektiv-
nega in planskega dela se je
uvidelo, da je nujnost za pro-
cvit zadruge same in zaradi
strojne obdelave potrebno,
da se zemljišče od ceste proti
Puklnovim vilam in pa do
Joštovega mlina združijo
v en kompleks.
Ker ste Vi mejaš v tem
kompleksu. Vam dajemo
naznanje, da dosedanje pri-
delke pospravite in pripravi-
te zemljišče za jesensko se-
stev katero bo izvršila za-
druga.
Po pospravi pridelkov se
Vam prepoveduje vsako na-
daljnje delo na teh zem-
ljiščih.
V kolikor potrebujete še
kakšnih informacij se obrni-
te na upravo KOZ-a Babno.
Vse za petletko!
O tem se obvešča:
Kmetijski odsek MLO
Uprava za agrarno zemljišče
Za upravo:
(podpis nečitljiv)«.
Sam akt ne potrebuje po-
sebnega komentarja. Je pač
rezultat časa, ko se je štelo za
največji greh, če je imel kdo
gospodarske sposobnosti in
premoženje. V tem času je
bilo treba dokončno obraču-
nati s tovarnarji, z malimi in
velikimi podjetniki, s trgov-
ci, z gostilničarji in mesarji,
s kmetijskimi, gozdnimi in
hišnimi posestniki ter s kme-
ti. Mnogi so zaradi svojih go-
spodarskih sposobnosti in
zaradi premoženja, ki so ga
ustvarjale cele generacije, iz-
gubili življenje ali pa so pred
zapečateno usodo emigrirali.
Premnogi so bili zaradi tega
obsojeni na zapor, na revšči-
no ah celo na skrajno po-
manjkanje. Skoraj vsem sta
bila odvzeta tudi čast in do-
bro ime. V ta namen so po
vojni in še nekgj časa služile
vse zaplembe, nacionalizaci-
je, razlastitve, arondacije in
druge pogruntavščine tega
revolucionarnega obdobja.
To je bilo tudi obdobje, ko so
dobre zamenjali slabi gospo-
darji, kar občutimo še danes
in česar še ne bomo tako
kmalu preboleli.
MIRO GRADIČ
Celje
Ste pozabili
nanje?
Pokopališče je prostor,
kjer se nahajjgo grobovi na-
ših preminulih svojcev, in
kjer se bodo nekoč nahajali
tudi naši grobovi. Le kdo bi
si želel grob poraščen s travo
in tr^em. Urejen grob je naj-
manj kar lahko storimo v do-
kaz spoštovanja do umrlega
in v dokaz, da ga ohranjamo
v ^ominu.
Žal dobi v KS Vinski vrh
predstava o lepo urejenem
pokopališču povsem novo
obliko. Pokopališče se naha-
ja na strmem in valovitem
terenu. Obdano je z ogr^o,
za katero se na zunanjem de-
lu nahajajo kamnite stopni-
ce, če jim sploh lahko tako
rečem. Pri vhodu stoji smet-
njak, ki pa se ga večina po-
služuje samo v primeru od-
stranjevanja vencev z gro-
bov, sicer pa ležijo ostanki
sveč in posušenih rož po
vsem pokopališču. Za odvoz
smeti je poskrbljeno šele ta-
krat, ko jih leži že zajeten
kup poleg smetnjaka. Veči-
na ljudi očisti grobove samo
za 1. november, poleti pa lah-
ko grobar enostavno kosi
preko njih. Ob vseh obisko-
valcev pokopališča so še nžg-
bolj produktivne kokoši
s sosednje kmetije, ki vztr^-
no obdelujejo vsak urejen
grob in z njega odstranjujejo
rože, ki kar nekako ne sodijo
v ostalo zapuščeno okolico.
Na pokopališče pa prikora-
kajo enostavno skozi odprta
vrata, saj nekateri ljudje ne
vedo, da se vrata ob prihodu
oziroma odhodu zapro. Toda
kakoši niso edini živalski
predstavniki. Pred nekzO
dnevi mi je dobrodošlico za-
želel gad, ki se je skrival v vi-
soki zeli na sosednjem
grobu.
Za zaključek tega pisma
lahko rečem samo tole: kra-
jani KS Vinski vrh dokažite,
da ste ljudje in poskrbite za
grobove svojih prehitro po-
zabljenih svojcev. Tisti, ki pa
grobove že vseskozi urejate,
ostanite še naprej vzor vsem
ostalim.
Vodstvo KS pa n^ razmi-
sli o svojih dolžnostih in tudi
ustrezno ukrepa, ssg se sta-
nje, kljub prizadevanju gro-
barja le malenkostno izbolj-
šuje.
MARGITA ŽABERL
Savinjsicl gaj
Danes, v mesecu avgustu,
sprehod skozi »Savinjski
g^« zopet navdušuje obisko-
valce in tudi nas tabornike,
ki smo se po lanski poplavi
vključili v njegovo obnovi-
tev. Sedeminpetdeset tabor-
nikov iz Celja, Žiri, Velenja,
Prevalj, Slovenskih Konjic
in Nazarij je z veseljem pri-
spevalo svoj delež (400 de-
lavnih ur) k današnjemu iz-
gledu parka.
Pozorno sprehajalčevo
oko lahko poleg samih cvet-
lic opazi še mlin, kaščo, staro
kovačijo, kmečko hišo in si
sede na klopci ob spremljavi
ptičjega petja predstavlja
življenje naših prednikov.
Sprehod po Savinjskem gaju
je pravi balzam za telo in du-
šo, ki vsebuje vse sestavine
razen dela bistre Savinje, ki
je v majhnem potočku skozi
gaj napolnjevala ribnik in
dajala g^u še posebno sve-
žino.
Kdaj bosta potoček in rib-
nik spet zaživela?
HELENA PREPADNIK,
OSP Nazarje
Ozdravite vid!
Pod tem naslovom te dni
često prebiramo fantastičen
oglas v slovenskih in hrvat-
skih častnikih kako zdrav-
nik čudežno ozdravi kratko-
vidnost, daljnovidnost,
astigmatizem in starostno
daljnovidnost.
Smatramo, daje naša dolž-
nost poučiti javnost in vse
tiste, ki jim je čudežni oglas
namenjen, kako in zakaj zgo-
rcO naštete očesne napake
nastanejo, ki pa nikakor niso
bolezen in jih zato nažalost
ni možno ozdraviti. Dovolite,
da kratko opišem zgradbo in
funkcijo očesa, da bi lažje ra-
zumeli, zak^ se ne da ozdra-
viti.
Naše oči so zares fantasti-
čen čudež, odpremo jih in že
vidimo, na daleč, blizu, razli-
kujemo barve. Vse kar se do-
gaja od konice nosa do ne-
skončnosti posname naše
oko, deset slik na sekundo in
šestintridesettisoč na uro.
Toda kako ta čudež nastane
in zakaj nekdo dobro in dru-
gi slabo vidi?
Vzemimo za primer film-
sko kamero. Naše oko funk-
cionira tako kot kamera, oko
in kamera imata lečo skozi
katero se slika zunanjih
predmetov prenaša na film.
»Film« v našem očesu je za
svetlobo občutljiva mrežni-
ca: medtem ko moramo frlm
mehansko razviti, oko deluje
takoj, hitreje kot vsak raču-
nalnik prenaša svetlobne
žarke naprej skozi roženico,
zenico, očesno lečo in steklo-
vino na mrežnico. Žarki se
na tej poti lomijo na roženici
ter leči in se zopet združijo
na mrežnici. Istočasno na
mrežnici nastane slika, ki jo
vidni živec prenaša v možga-
ne. Vsako oko zazna in pre-
naša svojo sliko v možgane,
šele kombinacija obeh pa
nam omogoči globinski in
prostorski vid. Lahko trdi-
mo, da je naše oko n^hitrej-
ša in najpopolnejša »Polaro-
idkamera«.
Optični sistem očesa (rože-
nica, leča) lomi žarke tako,
da sUka nastane točno na
mrežnici, vidimo ostro. Po-
gosto je oko predolgo, slika
na mrežnici je nejasna, pra-
vimo oko je kratkovidno.
V kolikor pa je oko prekrat-
ko je mrežnična slika prav
tako zamegljena, oko je dalj-
novidno. Očesne napake so
torej odvisne od dolžine oče-
sa, ker pa dolžine očesa ne
moremo spremeniti, korigi-
ramo očesne napake z očali
ali kontaktnimi lečami. In si-
cer kratkovidne z minus le-
čami (ob robu so debelejše
kot v sredini), daljnovidne
pa s plus lečami (debelejše
v sredini).
Neenakomerno zakrivlje-
nost roženice strokovno ime-
nujemo astigmatizem. Astig-
matizem, še posebej močnej-
ši, je vzrok, da vidimo nejas-
no in zmaličeno. Korigiramo
ga z cilindričnimi očalnimi
stekli ali kontaktnimi leča-
mi. Mnogi ljudje imajo lahek
astigmatizem za katerega pa
ne vedo.
Svetujemo vsem, ki imajo
naslednje težave: vidite ne-
jasno, vas boli glava, se pri
gledanju televizije in čitanju
hitro utrudite, vas n
ali se solzijo, čitatS^^id
z stegnjenimi rokam; ^
čutljivi na svetlobo^J
znakr, ki pomenijo al' S
morate na pregled i
listu.	^ 11
Pravovidni moram, i
ridesetem letu starosv^
tanju časopis vedno v}
daljevati, post^amoS!
no daljnovidni, da biH
čitali zopet na pravo il
približno 30 cm. p^^
nam samo pravilno
na očala. StarovidS
z leti povečuje, zato m,!
oči vsaki dve leti ^
meriti, sicer se EgJ"
kljub očalom slabo ^
Oko je naš najvažnejši?
organ, posreduje nami
vseh informacij, vsa
čutila le 15%. Zato skrb?
zdravje vaših oči in tg ?
vidite se posvetujte z
stom, ali vs^ z optikoij*
Upam, da sem bil ks
omejenemu prostoru d«
prepričljiv, da ne boste(3
velikih denarcev za hot3
zdravljenje vaših oči in
kasneje razočarani, i
čudežni zdravnik, zdo
- povratnik svojih »že
stvenih uslug« ne poj
v Nemčiji kjer je živel? f
prosto zato, ker ljudje t
poznajo funkcijo očesa
očesne pripomočke, zato
mu ne nasedajo več.
JANEZ GOa
Predsednik društva opti
Slove:
Metode
diktature,
ignorance In
neosveščenosti
Nekateri samozvani |
niki in r^sodniki med si
kami v Šentjurju so si v
pravico, da okarajo v|
gar, ki ne misli enako. 9
ko, ki enako ne postopa
SDZ, pa že prištevajo^ i
izdajalce. Mešajo tudi p
klost s sedanjostjo, koti
vemo od kod prihajal
kam gremo.	j
»Če začnemo prepir
preteklostjo in sedanjo
smo izgubili bodočnosti
misel državnika Chuid
bo morala prevladati 3
med šentjurskimi odbora
sicer je bolje za prepirM
da zapuste svoja odbon^
mesta.	|
Nekateri meš^o ve^
verske zapovedi s po^
čeprav je res, da se ne^
verske resnice lahko
sejo v vsakdanje in polj™
življenje. Krščanski («J
krati v svojem politica
delovanju spoštujemo ti^
moralna načela in etiko.!
dobljeno skozi dve tis^
ki temelji na katoliški^
podlagi. V tej dolgi dom
čanstva pa so zaP^PjJ
tudi naslednje misli: m
škodimo s svojim go^
njem nekomu bliž^^JJj
s svojimi deU res delai«
bro pomoči potrebiuj:
s svojimi zgledi in ^
škodimo svoji okoUci^
In še to: oči ima^o ^
danje, ušesa za posi"-
roke za delo.
Odborniki oziroma
vrst SDZ naj še enkr«^
bero svoje pisanje, J
žirijo, in bodo videli-J
želeh s svojim pisa^ J
ravnanjem povzročanj
zdraho med napredka
mi in delavoljnimi
odborniki.	j
Volilcem v bodoče Pjj
»Pazite, da ne bo® jgij'
slaboumnih, kajti s
enačite z njimi!«
Vendar če natanko ^
slimo, sžO smo ^
v svojih oblekah.
DANES NE ZIMMO VEC
V	UTRDBAH IN GRADOVIH
V	dobi avtomobilov, satelitov in stolpnic je ogroženega mnogo več
kot v časih celjskih grofov. Toda nezgode lahko prehitite s kakovostnim
zavarovanjem pri zavarovalni družbi Adriatic.
Adriatic, prva slovenska zavarovalna delniška družba Vam ponuja nasvete,
informacije in vse vrste zavarovanj zdaj tudi v Celju, na Titovem trgu 6
(v prostorih Celjske mestne hranilnice).
NOV NASLOV PRAVEGA ZAVAROVANJA V CEUU
bralcev - roman
5. september 1991 - stran 19
»ali »P"®
' ost	seznanili,
j^umano in brezsrč-
f najo naši ljudje do ži-
^"tako jih mučijo, prete-
^ posebno psi čuvaji so
y Lgt na soncu, brez
vode, tudi podhranjeni
*^ctikrat pretepeni
rrtiii prinier brutal-
; iti se je zgodil pred
na Zelenici v Celju,
s^jvon Jurničič, doma iz
-L sedaj stanuje v Nuši-
'^12/3 v Celju, tako brcal
"Jrez vsakega povoda, da
, od teh hudih udarcev
I ij umreti. Veliko ljudi pa
I '^pija živah. Nastavljajo
I 'io^okoli hiš, kamor pelje-
Ktniki svoje pse. Tako se
hodilo tudi v Vojkovi ul.
ko je pes užil zastrup-
hrano in v velikih in
^ bolečinah končal,
r po dveh dneh.
te ljudi obsojamo, s£y
^jiko še naštevali razna
Ij^nja živah. Zato apeUra-
^na vse gospodarje živah
ploh na vse ljudi, naj bo-
»umani do živali, naj nu-
psom vsaj en obrok to-
(irane in vedno svežo pit-
vodo.
Društvo za varstvo
živali, Celje
sdimo strpni
do se je novo šolsko leto
Letošnjih šolskih počitnic
nihče ne bo spominjal
teseljem, saj so za vse nas
edstavljale čas strahu, ne-
lovosti in žalosti. Veliko
sksmo pretrpeli in še ved-
• I negotovimi slutnjami
šamo jutrišnji dan. Zaradi
::iske vojne so počitnice
iiii otrok in dopusti njiho-
istaršev bih vse drugačni,
;bi morah biti: večinoma
iostali doma. Tako so bili
Sjci prikrajšani za vesele
dogodivščine »normalnih«
počitnic in za nova prijatelj-
stva. V vse nas se je vsadil
strah in ta vztraja v nas kljub
formalnemu koncu vojne
oziroma miru, saj je stanje
v državi še vedno takšno, da
vanj ne moremo prav veijeti
in smo zato še vedno v stra-
hu zase in posebno za usodo
naših otrok. Skupaj z njimi
si danes želimo eno samo
stvar - mir.
Novo šolsko leto prinaša
precej sprememb in novosti
v šolski zakonodaji, od kate-
rih vse za nas šolnike niso
enako sprejemljive. Nedav-
na vojna je nedvomno nega-
tivno vplivala na materialni
položaj našega šolstva, ki že
prej ni bil zavidanja vreden.
Posledice bodo prizadele
šolstvo v celoti in seveda tu-
di družine s šoloobveznimi
otroki, zato je pričakovati, da
bodo starši teh otrok do šole
in šolnikov še bolj kritični
kot dosedaj.
Kot vsako leto, bo tudi le-
tos vehko malčkov prvič
prestopilo šolski prag. S či-
stim otroškim veseljem pri-
čakujejo ta dan oziroma pri-
čakujejo, da bo šola za njih
eno samo prijetno doživetje.
Vemo pa, da v resnici pogo-
stokrat ni tako, saj raziskave
govorijo o velikem številu
otrok, ki ne hodijo radi v šo-
lo, se šole bojijo ali pa se celo
izogibajo na vse mogoče na-
čine, bodisi zaradi strahu
pred spraševanjem in slabi-
mi ocenami bodisi zaradi ne-
gativnih izkušenj s šolo in
vsem, kar je s šolo povezano.
Bojazni pred šolo ah celo
odklanjanja šole bo letos naj-
brž še več kot prejšnja leta,
zlasti pri otrocih nesloven-
skih staršev. Mnoge neslo-
venske družine so v času po-
čitnic zapustile Slovenijo,
mnoge družine pa so se celo
razšle: ali so jih zapustili
očetje in se vrnih v repubh-
ko, kjer so se rodili, ali pa so
ostali tukaj celo samo otroci
(srednješolci, študentje).
Otroci neslovenskih staršev
so že doslej doživljali izraze
nesprejemanja, podcenjeva-
nja ali celo diskriminacije
s strani svojih vrstnikov,
v na novo nastahh razmerah
pa je pričakovati, da se bodo
podobni pojavi še stopnjeva-
li oziroma jih bo še več. Otro-
ci, zlasti mlajši osnovnošolci,
so namreč močno dovzetni
do stahšč svojega domačega
okolja in jih tudi nekontroli-
rano izražajo. Prav zato bi ob
tem radi opozorili na pojave
narodnostne nestrpnosti,
s katerimi se utegnemo sre-
čevati med otroki, ki jih uči-
mo in vzgajamo. Zavedajmo
se, da so vse vehke besede
o človeških pravicah, dostoj-
nastvu človeka, demokraciji
in svobodi prazne puhlice,
če se bo med prebivalstvom
naše Slovenije razraščal šo-
vinizem in mit o večvredno-
sti Slovencev in če bomo to-
lerirali takšne pojave. Nalo-
ga nas kot šolnikov je, da
pravočasno reagiramo na
takšne neljube ekscese v na-
ših šolah in preprečujemo
njihovo širjenje. To bodi ena
od osnovnih postavk naše
vzgoje otrok za demokracijo
in mir. Velikokrat bo treba
biti še posebno pozoren do
otrok iz teh kritičnih manj-
šinskih skupin, saj bo to pro-
tiutež obremenitvam, ki jih
bodo doživljali izven območ-
ja naše kontrole.
Končala bi s pozivom
vsem učiteljem, da naj se za-
vedajo, čeprav to vedno in
povsod ni razvidno, da bo to
šolsko leto za njihove učence
še v večji meri kot za njih
v bistvu leto po vojni, kar
pomeni, da bodo nekateri od
njih vzgojno še težavnejši
kot doslej, saj vojna vedno
zapušča neotežje posledice
prav v dušah ljudi, posebno
pa še v dušah otrok. Zato bo-
dimo do naših učencev kar
se da strpni in naredimo vse
za to, da jim bo šola prijetna
in da jim bo resnično pred-
stavljala njihov drugi dom.
MARJANCA DJOKOVIČ,
Vzgojna posvetovalnica,
CSD Celje
Film na obroice
Sem ena redkih obiskoval-
cev celjskega kina, ker se mi
film na velikem platnu še
vedno zdi privlačnejši od
drugorazrednih video kaset.
Opažam, da se uprava kina
Union trudi, da bi privabila
več obiskovalcev. Malo so
preuredili bife, poskušajo
z letnim kinom ob mizah,
kjer lahko naročiš tudi pija-
čo. Repertoar se je v zadnjih
mesecih izboljšal, tako da so
vsi novejši in aktualni filmi
kmalu na sporedu.
Zelo pa me moti delo nji-
hovega kinooperateija. Pri
zadnjih nekaj filmih nepre-
stano prihaja do prekinitev.
Ko sem si ogldala film »Ne-
varna razmerja«, je bil film
najmanj trikrat prekinjen,
kinooperaterja pa sem šla
iskat v njegovo kabino in ga
končno našla v kabini velike
dvorane. Na hitro je vložil
nov kolut, pri čemer se je na
žalost videlo samo pol filma
-	brez besedila - in sem ga
šla ponovno opozorit ria na-
pako. Tako sem cel film gle-
dala »na obroke«. Isto se je
zgodilo pri kino predstavi
»Ko jagenjčki obmolknejo«
-	12. 8. ob 18.30. Film je bil
predvsgan 10 minut, temu je
sledila ponovitev (ker je ope-
raterju »preskočil« filmski
trak) in še nekaj prekinitev,
tako da mi je ob maksimalni
koncentraciji nekako uspelo
razvozlati zgodbo do konca.
Razumem, da uprava kina
ne more zaposlovati dovolj
ljudi, če je dvorana večino-
ma skoraj prazna, vendar bi
bilo boljše, če bi zmanjšali
število predstav, kot pa da se
še tisti redki obiskovalci pre-
selijo na domače kavče pred
TV, ko izgubijo živce.
I. ZUPANC
Celje
Življenje v Domu
upokojencev
Ker v Šentjurju še ni upo-
kojenskega doma in kaže, da
ga še nekaj časa ne bo, če-
prav bi ga zelo potrebovah,
sem se odločila, da grem
v Upokojenski dom v Šmar-
je pri Jelšah. Naj na kratko
opišem življenje tukaj. Vso
medicinsko osebje je prijaz-
no. PohvaUti moram strežni-
ce oziroma negovalke in tudi
bolničarja. Njihov poklic je
human in težak. Vedno mo-
rajo biti na razpolago, saj
morajo starejše nepokretne
oskrbovance negovati kot
m^hne otroke. To je trdo
prislužen kruhek, pa še bolj
malo ga je. Hrana je v redu,
zato gre pohvala kuharicam.
Dvakrat tedensko prihaja
zdravnik, dvakrat mesečno
pa psihiater. Tu je tudi fizi-
oterapija. Vsak teden pa se
dobimo pri pevskerh zboru,
ki ga vodi bolničar Ferdo
Gobec. Enkrat letno nas raz-
veselijo pevci in folklora iz
Dobja pri Planini pod vod-
stvom znanih kulturnikov
Jožice in Francija Salobir.
Vmes je še kakšna prire-
ditev.
Te vrstice sem napisala, da
občani vedo, da tudi upoko-
jenci, čeprav smo v Domu,
živimo dostojno in normalno
življenje.
HILDA LOKOVŠEK
Dom upokojencev
Šmarje pri Jelšah
PRITOŽNA
KNJIGA
Črna pika strežbi
Atomske vasi
v soboto 24. 8.1991 ob 23. uri
in 40 minut smo s prijatelji pri-
šli v Atomsko vas in sedU na
teraso ter začeli uživati ob zvo-
kih glasbe v upanju na atom-
sko hitro postrežbo še zadnjih
kapljic pijače tega večera. Mla-
de natakarice so se vestno in
hitro sukale okrog miz s polni-
mi kozarci na pladnjih. Po 20
minutah »prijetnega« čak^a
smo zbrali po^m in poklicali
točcuko k mizi, ta pa nam je
vljudno povedala, da ne dobi-
mo več pijače. Besede so imele
že mcdo balkanski prizvok, če
lahko temu tako rečemo. Zah-
tevali smo pritožno knjigo, žal
pa je nismo dobili. Natakarica
nam je povedala, da je nimajo.
Človek bi lahko zaključil, da je
takšen dokument v lokalu »vr-
hunske« kvalitete le kot »ne-
bodigatreba«. Nazadnje smo
zahtevali še vodjo strežbe. Po-
novili smo ji razgovor s strež-
nim osebjem. Odgovorila nam
je, da to kar se je zgodilo ni
prav, mi pa žeje, ki sicer ni bila
prehuda, kljub temu nismo po-
tešiU.
S tem člankom nimamo na-
mena širiti reklame v negativ-
nem smislu za tako lepo zdra-
vilišče, kot so Atomske Topli-
ce, radi pa bi s tem opozorili
strežbo v Atomski vasi in tudi
drugod, da s takšnimi dejanji
zelo negativno vplivajo na do-
mače kot tudi tuje goste, ki jih
je to leto že tako zelo malo. Na
potovanjih po Evropi (Nemči-
ja, Italija, Avstrija, Španija)
smo na lastne oči videh, da če
je v lokalu 99 ljudi, na enak
način sprejmejo in postrežejo
tudi stotega gosta.
P.K.R.
POUUBI SMRTI
Spomini Cel/ana Karla Kunefa
2
ferza dobrih 25 minut je
^šaJa pot v obe smeri,
prehod čez most je bil
^So prepovedan, zato so
^tam večkrat zadrževali
^^iniki in v zasedi čakali
'^ste, ki so si tod drznili
^^ati progo. Vsak je
y plačati globo, če so
aobiii'. Prehod čez most
^^iezniških tirih in ogra-
^ bil zelo ozek in neva-
J Zato je bilo treba do-
^ogledati, če ne prihaja
.katere smeh vlak ali pa
J^o orožniki. Če pa je
^ koga že presenetil na
J"" in je to opazil tudi
^^^^^odja gaje polil s pre-
^^očo vodo, češ, si boš
opomnil hoditi tod čez.
jutranji megli je bila seveda vidljivost tudi
' ^^ ^^^^ ^^ daleč, zelo slaba. Če se ti mudi si še
previden. Poleg tega sta bila na mostu še dva tira,
hrupa vlaka ne slišiš vedno enako. Vlak, ki je
J. ^ai s celjske postne, je ponavadi vozil počasneje,
J Zgosti megli strojevodja lažje videl signale.
^ij.f^^šneTn meglenem jutru se je tudi meni nekaj
^ s	mostom ni bilo ničesar videti in ne slišati,
že korakal kakšnih dvajset metrov po mostu,
in ograjo, se iz megle kar naenkrat prikaže
Kaj zdaj? Brez pomisleka se poženem na
ne da bi se spomnil, da bi iz nasprotne
pripe.(;a/a še enka. Vse je trajalo kakšni dve
tfj^^i in rešil sem se. Če bi se spotaknil ali pa bi
rejjp strani privozil vlak, se ne bi rešil in moje življe-
^^gotovo ugasnilo.
1932
B.S.A. 175 cm^ sem si poškodoval nogo in
^astrupljenje pozdravil sam.
S^^^^J^m 175-kubičnem motorju B.S.A. sem imel
^ prvih stopal za noge za sovoznika le površno
stopala iz paličastega železa z zelo ostrimi
robovi. Nikoli si nisem vzel časa, da bi jih izdelal tako,
kot bi bilo treba, pa tudi nikoli nisem pomislil, da je
lahko taka površnost zelo nevarna.
Nekoč pa se je zgodilo. S prijateljem Ivanom Zavr-
škom sva se peljala v naš vinograd. Na nekem ostrem
ovinku me je zaneslo, malo tudi po sovoznikovi krivdi,
ker se ni držal tako, kot bi se moral. Le s težavo sem ujel
ravnotežje, pri tem pa se mi je ostra konica železa zasa-
dila precej globoko v nogo.
Na železu je bilo precej nesnage - makadamske ceste
pač - zato se je rana zastrupila, lahko bi sledil celo
tetanus. Moral bi dobiti injekcijo, a sem si pomagal kar
sam z naravnim zdravilom. Počasi seje rana začela celiti
in spet je bilo vse tako kot prej.
Leto 1934
Zaradi napake na motornem kolesu B.S.A 350 cm^ bi
se kmalu končalo moje življenje pod kolesi tovor-
njaka.
Z motornim kolesom B.S.A. 350cm^ in sovoznikom,
prijateljem Rudijem Straškom, sem se peljal v naš vino-
grad v Bistrici ob Sotli. Motorno kolo je bilo sicer dobro
in v redu, samo ležaj pri zadnjem kolesu je bil premalo
pritrjen in je imel rahel premik sem ter tja. Na suhi cesti
me to ni motilo, na mokri pa bi lahko bilo nevarno, ker
se motor ni držal smeri.
Ko sva se peljala proti Šentjurju, sem na nekem str-
mem klancu naredil napako: še na misel mi ni prišlo, da
bi prestavil v nižjo prestavo, čeprav je bila cesta mokra
in blatna. To se mi je hudo maščevalo.
Privozim namreč do sredine klanca in opazim, da
prihaja nasproti težak tovornjak, kakšnih pet ton nosil-
nosti, poln gramoza. Treba se ga je izogniti in zavoziti
skrajno desno. Ko sem skrenil desno in prišel že vzpo-
redno s tovornjakom, mi je nenadoma spodneslo zadnje
kolo. Treščilo meje v zadnje kolo tovornjaka, ki pa je
k sreči že obstal. Znašel sem se z glavo tik pred kolesi.
Če ne bi šofer tako hitro ustavil, potem bi bilo z menoj
konec. Nahrbtnik mi je sfrčal daleč po cesti, sovoznik pa
je še pravočasno odskočil.
Šofer tovornjaka je takoj prihitel: »Kaj seje zgodilo?«
Jaz odvrnem hitro: »Meni ni preveč hudo. Poškodovan
nisem, le na motorju je nekaj zvitega, ker sem padel.«
Tovornjak je odpeljal dalje. Midva s prijateljem sva šla
iskat mehanika, ker je bilo na sprednjem delu nekaj
narobe z vzmetenjem. Ker seje nama že hudo mudilo, je
bil mehanik bolj površen. Poravnal je sprednje vilice,
ležaj pa je montiral naz^ brez kroglic, ne da bi kdo to
opazil. Tako sva se s prijateljem le s težavo privlekla do
našega vinograda, seveda precej kasneje, kot sva načrto-
vala.
Leto 1937
S težkim motociklom z levo prikolico znamke Ruč
Witwort, 500 cm^ sem se peljal v Ribnico. V gosti megli
in pri hitrosti kakih 30 km na uro sem moral nena-
doma ostro zaviti v desno in le salto mi je rešil živ-
ljenje.
-Omenjeni motorje bil angleške izdelave, zato je imel
levo prikolico, s katero pa je bilo zelo težko voziti po
desni strani ceste.
Ta motor je bil še kar dobro ohranjen, imel pa je
tovarniško napako, ki se mi je ob neki priliki maščevala.
Imel je namreč kombinirano zavoro, poleg ročne še
nožno. Prvo kolo je zaviralo na poteg z nožnim pedalom
na žico, zadnje pa s pritiskom železne palice na zavoro.
Vse hi bilo dobro, če se prešibka palica ne bi krivila.
Tako je prejšnjemu gospodarju morala počiti pri moč-
nem zaviranju in je bila zavaljena. Zvar pa ni dobro
držal, zato se ni dalo krepko zavirati.
Kari Kune j, ko mu je bilo
dvajset let.
Oba Kuneja leta 1936.
20. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991	

Zapele so
harmonike
MajoUka NT&RC za Miho Debevca
Domačini na Ljubečni so
se ponovno izkazali za res-
nično izvrstne organizator-
je. To je potrdila tudi 11.
Zlata harmonika, ki je bila
v njihovem kraju v nedeljo,
1. septembra.
Pri gasilskem domu so na
novo uredili prireditveni
prostor, posekali so drevesa
in asfaltirali površino ter za
to glasbeno priložnost posta-
vili mize in klopi. Celoten
prostor so lepo ogradili in če
med prireditvijo mimo ne bi
vozili avtomobili in nepo-
slušni mopedisti, bi bili po-
goji za igranje in spremljanje
harmonikarjev naravnost
odlični. Vsaj za tiste tri ure bi
vozniki motornih vozil lahko
bili bolj obzirni ali pa redarji
bolj odločni in bi preusmer-
jali promet.
Lep je bil prireditveni pro-
stor. Levo so postavili staro
gasilsko vozilo muzejske
vrednosti iz Zavoda za po-
žarno varnost in na razteg-
njeno lestev obesili zastave
glavnih sponzorjev, prav na
vrhu pa je plapolala sloven-
ska zastava. Melodija je na
svojem razstavnem prostoru
predstavljala in prodajala
harmonike, največje zanima-
nje pa je bilo za miniaturni
bazenček, v katerem je plaš-
no požiral krokodilček - no-
va maskota Ljubečne.
Nekaj minut čez štirinajsto
uro seje začelo zares. Zbralo
se je okrog tri tisoč ljubite-
ljev harmonikarske glasbe.
V finale se je iz predtekmo-
vanj in dveh polfinal uvrstilo
30 harmonikarjev, nastopilo
pa jih je 26. Občinstvo so naj-
bolj navduših najmlajši. Poz-
na se, da obiskujejo glasbene
in zasebne šole, kjer spozna-
vajo skrivnosti igranja na ta
vse bolj popularen instru-
ment. Vse nastopajoče je
ocenjevala posebna strokov-
na komisija, ki jo je vodil Al-
bert Završnik, tekmovalce
pa je takole ocenil:
»Vsi nastopajoči so pokaz-
nali presenetljivo kvaliteto,
tako da smo podeUh samo
srebrne in zlate plakete, ne
pa tudi bronastih plaket in
pisnih priznanj. Če se spom-
nim začetkov, lahko rečem,
da je Zlata harmonika na
Ljubečni izredno napredo-
vala, to pa še posebej velja za
najmlajšo kategorijo do 16
let. Ob tem pa je razveselji-
vo, da so tekmovanja po po-
sameznih krajih doživela pri
ljudeh izjemno lep uspeh, saj
se je povsod zbralo več kot
tisoč poslušalcev. Srečanje
harmonikarjev je tako pov-
sod že pravi krajevni praz-
nik. Organizatorji se potegu-
jejo za prireditve in to je
lepo.«
Ob koncu uradnega dela je
nastopil še gost Zlate harmo-
nike Ljubečna 91 Andrej
Blumauer, kralj orglic, in
z dvajsetminutnim progra-
mom navdušil občinstvo.
Andrej se ni izkazal le kot
spretnež z drobnim instru-
mentom, pač pa tudi s pripo-
vedovanjem in obnašanjem.
ki je sicer značilno za velike
odre zabavnega življenja po
svetu. Tudi tokrat je bil pra-
vi, dobri stari glasbeni in
estradni šarmer! Poleg svo-
jih uspešnic je zaigral tudi
melodijo, ki jo je nameni]
Celju in bi jo moral izvajati
zadnji dan Svetovnega slo-
venskega kongresa na celj-
skem Starem gradu. Žal je
takrat prireditev zaradi voj-
ne odpadla.
Lepo prireditev, ki se je
končala že s prvim mrakom,
je končal domači ansambel
Slovenski fantje. Vodi ga
Stanko Mikula, ki je tudi le-
tos dobil zlato plaketo.
Po besedah predsednika
domačega kulturnega dru-
štva Milana Breda je za do-
bro organizacijo skrbelo 77
ljudi. Bili so uspešni krmarji
množice, da ni prišlo do
kakšnih nesporazumov in
zapletov, ki se tako radi zgo-
dijo ob slabi organizaciji. Or-
ganizatorji na Ljubečni so
predvsem lahko zadovoljni,
da imajo naravnost odlične
pogoje za pripravo takšne
prireditve.
Začetki pred enajstimji le-
ti so bili skromni in sramež-
ljivi, danes pa za Ljubečno
vedo ne samo v Sloveniji,
ampak tudi v Italiji, Avstriji,
Nemčiji, Češkoslovaški,
Madžarski in še kje. V drugo
desetletje stopajo organiza-
torji z bogatim znanjem, ki
so si ga pridobili s trdim in
prizadevnim delom. Ta sj
ves je treba negovati in ot^
njati, pa tudi dodajati kaj«
vega, da bo vsako leto znfl
na Ljubečni, ko bo srefaJ
harmonikarjev, lepo! ,
TONE VBA^
Foto: EDI MAS^^I
Na Ljubečni sta se srečali
dve zasebni harmonikarski
glasbeni šoli. Tine Lesjak,
vodja ansambla Bratje iz
Oplotnice, ima svojo šolo in
je imel v Hnalu pet harmo-
nikarjev, Zoran Lupine iz
Trsta pa svojo in je imel
v finalu štiri. Neuradno je
zmagala Lesjakova šola, saj
vsi Lupinčevi finalisti niso
prišli na Ljubečno, ker so
odšli na neko drugo tekmo-
vanje v Italiji. Baje je med
njimi samimi zaradi tega
prišlo do spora, najbolj pri-
zadeti pa so bili poslušalci,
ki se niso mogli prepričati,
kdo je res uspešnejši.
Med poslušalci smo sreča-
li tudi mnoge glasbenike,
prišli so tudi nekdanji osva-
jalci lovorik Zlate harmoni-
ke. Tine Lesjak, Viki Ašič
mlajši, Miro Kline in drugi
so bili mnenja, da dobivajo
nevarne konkurente.
Med najbolj delavnimi in
tudi veselimi je bil predsed-
nik organizacijskega odbo-
ra za 19. revijo domačih an-
samblov v Libojah Heri
Kuzma, ki je bil tudi član
strokovne komisije. Izrabil
je priložnost in navezal sti-
ke z vodji ansamblov za so-
delovanje na reviji. Že na
polfinalu v Postojni mu je
obljubil nastop Lojze Slak,
na Ljubečni pa še Bratje iz
Oplotnice. Seveda ne bo
ostalo samo pri tem, tako
da se obeta zanimiva in zno-
va kvalitetna revija. Herija
Kuzme pa zdaj ne tarejo to-
liko skrbi, kdo bo nastopil,
kot vprašanje, kako bo
z glavnim pokroviteljem
Keramično industrijo Libo-
je. Ta je bila doslej nepogre-
šljivi sponzor, kako bo zdaj,
ko je v škripcih, pa bomo še
videli, saj je bil prvi sesta-
nek organizacijskega odbo-
ra včeraj.
Mihi Debevcu iz Raki*
ki je postal ljubljenec j
činstva, je nagrado NT™
veliko majoliko, ki jo K]
to priložnost izdelal oj
ster Busar iz Prožinsk^
si, izročil odgovorni
nik Radia Celje
Umnik.	J
Zmagovalci Zlate harmonike Ljubečne 91.
Kralj ustnih harmonik - Andrej Blumauer - je s svojim
nastopom potrdil laskavi naslov in dobro zabaval občin-
stvo.
Hvaležno m številno občinstvo seje dodobra naposlušalo prijetnih viž, ki so jih iz frajtonarice izvabljali nastopajoči.
Zmagovalci Zlate harmonike 91
Domen Jevšenak, Stranice: »Takšnega uspeha nisem
pričakoval! Za tekmovanje sem se temeljito pripravljal,
vehko pa sta mi pomagala tudi brat in Robi Zupan, ki ima
svoj ansambel. Največ sem vadil ponoči, ko sem pilil
melodiji za nastop. N^raje igram pristne domače pesmi, te
so prave in na njih ne smemo nikoli pozabiti. K tem
melodijam se bom vedno vračal. Lasten amsambel? Za
zdaj še ne, morda kdaj v prihodnosti.«
Vesna Žagar, Plattingen v Nemčiji: »Na Ljubečni sem
nastopila že tretjič in tokrat dosegla največji uspeh. Vem,
kdo je bil Avgust Stanko, in zato sem tega priznanja še
toliko bolj vesela. V Nemčiji zdaj hodim v deveti razred,
največ pa igram na raznih proslavah in priložnostnih sre-
čanjih. Se bom prišla na Ljubečno!«
Miha Debevc, Rakitna: »Od ponedeljka dalje hodim v 7.
razred osnovne šole, harmoniko pa vadim vsak dan po tri
ure. Moj učitelj je Zoran Lupine, ki bo'tega uspeha prav
gotovo izredno vesel. Ta lepa maj olika NT-RC pa me bo
vedno spominjala na resnično lep uspeh na Ljubečni. Saj
kar ne morem verjeti, kako so me poslušalci sprejeli!«
Nagrade
Srebrne plakete: Je-^
Križan (veterani), Stanki
Vrčkovnik in Janko Roh,
(od 45 do 65 let), Tomaž
stelic, Dušan Viltužnik. Pe.
ter Šmid, Miran Frešer-
Mojca Črešner (do 16 let)it
Branko Žibert, MaijanHet.
cog, Franc Rajgl, Franc
Vegelj, Jože Umek, ^
brož Bogataj^ Peter Jago.
dič ter Jože Skijanc (od 16
do 45 let).
Zlate plakete: Vesna Ža-
gar, Janez Vodovnik, Si-
mon Mlakar in Miha
bevc (do 16 let) in Stanko
Mikula, Zvone Lipovšek,
Domen Jevšenak, Zvone
KriveCj Gorazd Cekuta te
Milan Skorjanc (od 16do4S
let).
Plaketa Avgusta Stanki
(podeljuje Radio Slovenija
v žiriji pa so bih: Jasna Vt
dakovič, urednica za ljud
sko glasbo Radia Slovenija
Mile Trampuš in Albert Zi
vršnik): Vesna Žagar ii
Plattingena v Nemčiji.
Nagrada občinstva (|»
deljuje Novi tednik - Radio
Celje): Miha Debevc iz Ra-
kitne.
Absolutni zmagoval«
Zlate harmonike Ljubt^
na 91: Domen Jevšenak >
Stranic.

s. SEPTEMBER 1991 - STRAN 21
Domača glasba na Ptulu
»tka do nedelje, od 6.
L^Vptembra, bo na Ptu-
dovenski festival do-
labavne glasbe Ptuj
I. 1 se bo začel v petek
P*^ ob 20. uri v dvorani
^šolskega centra na
23 zlate, srebrne in
Orfejeve značke pa
•"^potegovalo kar 26 na-
Nabavnih ansamblov:
^ iz Hoč. Vrtnica iz
™Qorice, ansambel Edi-
ftrča iz Maribora, Spo-
\ Novega mesta, Vino-
' iz Maribora, Gašperji iz
'dvora. Mladi prijatelji iz
Melos iz Ljubljane,
^ izpod Rogle iz Zreč,
^^ noč iz Velenja, Vi-
2 iz Laškega, ansambel
fjna Iskre iz Begunj, an-
sambel Borisa Razpotnika iz
Domžal, Ekart iz Prepolj, an-
sambel Draga Elikana s Tur-
jaka, Štajerski vrelec iz Ro-
gaške Slatine, Bratje Poljan-
šek iz Kamnika, Podkrajski
fantje iz Velenja, Ptujskih
5 iz Gorišnice, ansambel Ro-
berta Praprotnika iz Ljublja-
ne, ansambel Jožeta Šeruge
s Ptuja, ansambel Jožeta Šu-
maha iz Velenja, Stopar iz
Mengša, ŠIK iz Velenja, Bi-
seri iz Ptuja in Bratje Zeme
iz Vojnika.
Komisiji, ki bo ocenjevala
ansamble, bo predsedoval
Bojan Adamič, ter njeni čla-
ni pa so Ivo Ciani, Vinko
Štrucl, Tomaž Tozon in Ka-
jetan Zupan.
Najbojši ansambli s petko-
vega večera se bodo uvrstili
v fmale, ki bo v soboto ob 20.
uri. V revijalnem delu bosta
nastopila CIK iz Celja in Vin-
ko Simek. Zaključek bo
v nedeljo, ko bodo dopoldne
ob 10. uri v Narodnem domu
na Ptuju podelili Orfejeva
odličja, ansambh pa se bodo
pogovarjali s člani strokovne
žirije. Ob 16. uri pa bo »Ve-
čer novih skladb«, kjer bodo
nastopili tisti ansambli, ki so
na dosedanjih ptujskih festi-
Večer novih siciadb
Na večeru novih skladb
v nedeljo popoldne bodo
igrali ansambli Stopar, Ptuj-
ski instrumentalni kvintet.
Bratje iz Oplotnice, Bratje
Zeme, Metalurg, Nagelj, Pre-
rod, Franci Zeme in Brane
Klavžar. Predstavili bodo se-
demnajst melodij.
, v Vojniku je bil jubilej-
'noncert ob 25-letnici an-
-,bla Francija Zemeta. Ze-
':je harmoniko prepustil
jajuAšičU mlajšemu, sam
, bo občasno nastopal še
yion} in kakšno vokalno
vpino. Pred prireditvijo je
leJ veliko težav z gostom,
i bi popestril skrivnostni
med. Najprej mu je sode-
mje obljubil Mirko Kline,
melje prav tisti dan sne-
tije. Njegovo ime. kije bi-
,ie natisnjeno na plakatih,
.prečrtali in napisali an-
mbel Braneta Klavžarja^
udja ansambla pa je dan
koncertom zbolel in Že-
je moral poiskati še tret-
ja. Reših so ga Šaleški
iljeiz Velenja. Bravo!
»Šaleški fantje priprav-
o svojo tretjo kaseto. Štiri
-bdije so že posneli, ostale
^'io dodali jeseni. Zdaj veli-
nastopajo, predvsem na
klicah. V soboto so igrali
^Teharjah ob 70-letnici ga-
silskega društva, a z njimi ni
pela stalna pevka Erika Po-
točnik, ker ima težave z zob-
mi. Uspešno jo je nadomesti-
la Vera Šabec (zraven je bila
že v Vojniku); tako rekoč
v trenutku Je naštudirala se-
demnajst Zerdonerjevih me-
lodij in požela avtorjevo ob-
čudovanje.
•	V Števerjanu se je kon-
čal letošnji festival domače
glasbe. S celjskega območja
je nastopil samo ansambel
Simona Legnerja iz Velenja
in se uvrstil v fmale. Štajer-
ski vrelec iz Rogaške Slatine
pa se iz nepojasnjenih vzro-
kov festivala ni udeležil. Or-
ganizator se je odločil, da bo
denar iz pobrane vstopnine
namenil za odpravo posledic
vojne v Sloveniji. Vstopnina
je bila 8 tisoč lir! Nastopiti bi
moral tudi ansambel Vikins
s Švedske, vendar ga ni bilo,
tako da bo odpadla tudi nje-
gova turneja po Sloveniji.
•	Na TV Slovenija so ob
koncu vinskega sejma pri-
pravili oddajo o vinu, sprem-
ljano z domačo glasbo. Med
nastopajočimi jih je bilo naj-
več s celjskega območja
- Mirko Kline, Slovenija in
Celjski instrumentalni
kvintet.
valih osvojili zlata odličja.
Tako bomo slišali sedem-
najst novih skladb. V revijal-
nem delu se bo predstavil
vokalni kvintet Ajda s citrar-
ko Cito Galič iz Dravograda.
Organizator 22. slovenske-
ga festivala domače zabavne
glasbe je Zavod Radio ted-
nik Ptuj.
TONE VRABL
Slovenski
fantje iz
Arciina
Na Celjskem stopa
v javnost nov domač an-
sambel, ki pa igra tudi za-
bavno glasbo, to je an-
sambel Slovenski fantje
iz Arciina.
V njem so vodja Stanko
Mikula, ki igra harmoni-
ko (na zadnji Zlati harmo-
niki na Ljubečni je dobil
v svoji kategoriji zlato
plaketo), Milan Kroflič
(bariton in bas kitara),
Sandi Knez (kitara), Du-
šan Hostnik (klarinet in
saksofon), Milan Kroflič
ml. (trobenta), pojeta pa
Ljubica Mikula in Jani
Planko. V ansamblu pa
bo verjetno že kaj kmalu
prišlo do manjše menja-
ve, kajti kitarist Sandi
Knez že nastopa pri an-
samblu Bratov Zeme.
Vodja Stanko Mikula je
povedal, da zaenkrat naj-
več igrajo na veselicah in
raznih srečanjih, kjer si
nabirajo izkušnje za kon-
kretnejše in zahtevnejše
nastope. Kljub temu, da
obstajajo šele leto dni, pa
že resno razmišljajo o pr-
vi kaseti, ki jo bodo začeli
pripravljati jeseni, izšla
pa naj bi spomladi pri-
hodnje leto. T. VRABL
Citrarji v Grižah
Tudi letos bo DPD Svoboda v Grižah pripravila zdaj že
6. srečanje slovenskih citrarjev, ki bo v nedeljo 8. septem-
bra ob 15. uri v letnem gledališču v Grižah.
Prireditev bi sicer morala biti že julija, pa so jo zaradi
vojne prestavili na september. Organizator napoveduje
nastop dvajsetih najboljših slovenskih citrarjev, v zaključ-
nem delu pa se bodo predstavih še Cita Gahč, Miha Dovžan,
Karh Gradišnik in Miran Kozole. Odbor za srečanje sloven-
skih citrarjev vodi Valerija Verdnik, ki je pred srečanjem
povedala, da so vse dosedanje prireditve lepo uspele, zato
upajo, da bo tako tudi letos. V zadnjih petih letih so nežne
strune citer zazvenele po vsej Sloveniji in v marsikateri
glasbeni šoli že poučujejo to pred leti skoraj pozabljeno
ljudsko glasbilo. Organizator seje tudi odločil, da bo celotan
čisti dohodek s prireditve namenil v vojni prizadetemu
ormoškemu prebivalstvu.
T. VRABL
ROPOTARNICA
Adijo počitnice,
kjerkoli ste že
Zadnji počitniški teden je
bil, ko je temperatura poska-
kovala po jesenski lestvi gor in
dol, da se je čez dan dalo še
poletno namakati v bazenu, po
sončnem zahodu pa je bilo tre-
ba razgrete životce zaviti v to-
pla jesenska ogrinjala, daje bi-
lo sploh mogoče posedati zu-
naj, kjer je skrivnostno mrazila
zgodnja rosa. Gotovo sem pre-
tiraval z spremljanjem krvavih
dogajanj v sosednji republiki,
saj so me neredki vsega zatuh-
tanega spraševali zakaj tako
grdo gledam. Res sem se od-
sotno izmikal zdrajsani dru-
žabnosti tudi potem, ko sva se
z Markom odločila, da ne mo-
reva sprejeti mikavnega pova-
bila v Kragujevac, zaradi nego-
tovih letalskih prevozov, kar
se je na koncu potrdilo kot
upravičen razlog. In ko mi je
tisto jutro nevarndo zavrela kri
v glavi, ko mi je neki Varuh
slovenskega jezika v članku
prekrstil Pulo v Pulj in sem
doma besno preklinjal takšen
zaplankani vampirizem, sem
se, verjeli ali ne, moral resno
zamisliti nad sabo.
Pa sem se, miren kot prav-
kar rešeni brodolomec, v petek
skobacal na svojega iskrega
Ferdota in z njim žvižgajoč
odškripal proti staremu mestu,
kjer so govorice napovedovale
koncert irske glasbe. Na lepo
obiskano prizorišče sem tako
prižvižgal iz zahodne smeri in
s pogledom bežno ujel izvajal-
ca, ki sta se ravno odločila, da
bosta svoje inštrumente še na-
prej imela rada in jih ne bosta
več izpostavljala večerni vlagi
v zraku. Selitev v Vodni stolp
ni trajala dolgo in tudi publika
se je zaradi vlage in majhnega
prostora skrčila in postala go-
stilniško zgovorna. Kar kakš-
no uro je trajalo, daje gravita-
cija Kljuba opravila svoje in se
je situacija toliko razjasnila, da
sem nastopajoča lahko slišal in
videl. Takrat že ogret in vidno
razigran duet, v katerem je pe-
vec in kitarist kazal irske bar-
ve, medtem ko je pripadnost
piščalkarja moč iskati v enem
od severnoitalijanskih plemen,
se je lepo vživel v arhitekturo.
Samo dva glasna črnosrajčni-
ka (made in Trieste) sta na
vsak način skušala zbujati po-
zornost z svojim prozornim
uživaštvom čisto spredaj, kar
je opazno živciralo tudi nasto-
pajoče. Če bi se jara gospoda,
ki si takole predstavlja Poletno
Celje, spomnila da obstaja tudi
ozvočenje, ki so ga izumili za-
to, da bi vsi skupaj manj trpeli,
bi bil samo presenečen in nič
več.
Prijeten celovečerni pro-
gramček je bil tik pred zaključ-
kom, ko je s tatarskim topo-
tam vdrla horda Kljubošarjev,
zasedla klavir in začela germa-
nizacijo vsevprek. Poslovil
sem se od nastopajočih, ki sta
oktoberfest vzdušje iskoristila
za komaj opazen umik, potem
pa sem se pridružil štorskemu
vokalnemu kvintetu Meglica.
Bila je rana ura in za milnico
v plastičnih čašah ki jo pona-
vadi točijo v Laškem, nisem
čutil nobene potrebe, zato sem
se kot sem dolg in širok prepu-
stil sobotnemu lenarjenju.
Piše Aleš Jošt
%)	Einstein: Beno Božič (bas), Griša Miheljak
Marko (kitara), Miran Obres (bobni) in Kar-
'f^vž (klaviatura)
Einsteini živijo
v Savinjski dolini je pred kratkim dobil novo
skupino - Einstein. Sestavljajo jo štirje fantje in
''ierTif, ' ^^^ ^^ Šempetra; najstarejši član skupine je star
^'Hste^^^^ let, najmlajši pa komaj trinajst.
' igrajo vse zvrsti zabavne glasbe, predvsem pa
. bo(j ^^krat žal le komade tuji izvajalcev, obljubljajo pa,
Nor	tudi sami »spravili skupaj nekaj štiklcov«.
^jer vadijo, je članom skupine Einstein priskrbel
"^ski župnik.
v	N. - M. S., Foto: Boris Miheljak
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1.	BLUE HOTEL-CHRIS ISAAK	(5)
2.	THE MOTOVVN SONG - ROD STEVVART	(7)
3.	HIGHVVIRE-ROLING STONES	(3)
4.	I DONT VVANNA CRY - MARIAH CAREY	(6)
5.	THE SHOOP SHOOP SONG - CHER	(8)
6.	IT AINT OVER TIL IT'S OVER - LENNY KRAVITZ	(6)
7.	THIS MUST BE HEAVEN - RICK ASTLEV	(2)
8.	SPENDING MY TIME - ROXETTE	(1)
9.	MIRACLE - WHITNEY HOUSTON	(10)
10. BAILA ME - GYPSY KINGS	(1)
DomaČe zabavne melodije:
1.	BAMBINA - FRENK IN ZMAJI	(4)
2.	SKUŠTRANA - ZORAN PREDIN IN LOS MALANCANOS (6)
3.	NEKO NOČ - POP DESIGN	(7)
4.	SVETILNIK LJUBEZNI - ČUKI	(3)
5.	KADAR OGNJI ZAGORIJO - JANEZ BONČINA BENČ (4)
6.	KAKO JE TO LEPO - PANDA	(4)
7.	ZAPRI OČI - ŠANK ROČK	(9)
8.	MORSKI POZDRAV - DON MENTONY BAND	(9)
9.	RECI, RECI NE - BIG BEN	(1)
10. TI Ml ODLAZIŠ-TAJČI	(1)
Narodnozabavne melodije:
1.	NAŠA MLADOST - STOPAR	(6)
2.	ZA LJUBI MIR - FANTJE Z VSEH VETROV	(8)
3.	SMEH POKONCI NAS DRŽI - KOVAČIČ	(5)
4.	ZVEZDA, KI SE UTRNE - SLAK	(4)
5.	REKA ŽIVLJENJA - FANTJE TREH DOLIN	(7)
6.	LEPO JE S TEBOJ - VESNA	(10)
7.	DOMA ME ČAKAJO - BRATJE IZ OPLOTNICE	(1)
8 BO ŽE BOLJE - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(2)
9. SPET SEM DOMA - ANDREJ BLUMAUER	(8)
10.	VRNI SE-ZEME	(1)
Predlogi za lestvico tujih melodij:
NEAR WILD HEAVEN - R.E.M,
THE PROMISE OF A NEW DAY - PAULA ABDUL
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
NIHČE ME NE USTAVI - BOŽIDAR VVOLFAND WOLF
MOJ MORNARČEK - HELENA BLAGNE
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
NAJINE SANJE - BURNIK
VROČE SRCE - FANTJE IZPOD ROGLE
Nagrajenca: Katja Globovnik, Frankolovskih žrtev 34, Celje
Pranja SmisI, Latkova vas 38c, Prebold
Nagrajenci dvignejo plošče v prodajalni Mclodija
v Vodnikovi ulici v Celju.	^
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij
izvajalec_
lestvica domačih zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica narodnozabavnih melodij.
izvajalec______________
Ime in priimek
naslov__
22. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991	

KMETIJSKI NASVET
Dosejavanje travnikov
Po tretji košnji imamo priložnost, da
izboljšamo travnik ali pašnik. Sedaj je
pravi čas za to.
Naši travniki so se tedaj, ko smo
kosili na roke, sami obnavljali. Kmet
je vedel, daje lani najprej pokosil trav-
nik pod hišo. Zato bo letos kosil naj-
prej tistega za vinogradom. Travnik
pod hišo je ostal za konec košnje. Do
tedaj so trave že naredile nekaj seme-
na in se osule. Travnik se je sam ob-
navljal. Sam od sebe se je zasejaval.
Sedaj temu ni več tako. Travnike
zgodaj kosimo. Trave ne morejo nare-
diti semena. Naredi ga regrat, ki zelo
pohiti s tvorbo semena. Posledice se
vidijo spomladi. Nekateri travniki so
taki, kakor da smo jih posejali z regra-
tom. Regrat je zdravilna rastlina. Niko-
mur ne škodi, ne ljudem ne živalim.
Žal pa se njegovi suhi listi hitro zlomi-
jo. Namesto, da bi jih odpeljah v kozo-
lec, ostanejo na tleh. Pridelek iz take-
ga, z regratom poraslega travnika je
pičel. Premajhen je za dobro proiz-
vodnjo.
Da bi ohranili visoko raven proiz-
vodnje travnikov, moramo sami trav-
nike dosejavati. Dosejavanje ni težek
postopek, je pa zamuden. Kaj moramo
narediti, da bomo travnik uspešno do-
sejali?
Najprej je treba travnik temeljito po-
kositi. Koso spustimo nizko. Tako niz-
ko, da ne poškodujemo dobrih vrst
trav. Ko smo nizko pokosili, travnik
dobro pograbimo, nato ga z roko dose-
jemo, če je površina majhna. Če ima-
mo veliko površino, pa dosejavamo
s trosilcem za mineralna gnojila.
Za dosejavanje je dobra mešanica, ki
ji pravijo TRAVNIK DVE. Če pa ima-
mo priložnost, da gremo sami po seme
v prodajalno s semeni, zahtevamo po-
sebne trave. Za vse vrste tal se dobro
obneseta travi TRAVNIŠKA BILNI-
CA in MAČJI REP. Ti dve se tudi
v sušnih razmerah na plitvih apnenih
tleh dobro držita. To sta visoki travi,
data dober pridelek na travniku. Sicer
pa izbiramo trave glede na kakovost
tal. Če so tla suha, plitva, taka, da tu in
tam gledajo skale apnenca iz tal, bomo
sejali PASJO TRAVO in RDEČO BIL,-
NICO. Če pa so tla vlažna, mokra, bo-
mo izbrali TRPEŽNO LJULJKO,
MAČJI REP, BELO ŠOPULJO. Prvi
dve navedeni travi, travniško bilnico
in mačji rep, lahko sejemo kamorkoli.
Povsod se bosta dobro obnesh. Prav
je, da kupimo več vrst trav in jih pred
setvijo zmešamo. Kupiti pa moramo
tudi seme detelje, ki jo bomo dosejali
zgodaj spomladi. Pozna poletna setev
detelj ni uspešna. Zgodi se lahko, da
bo mraz hitro nastopil, mogoče že
v septembru. Tedaj bi detelje za goto-
vo propadle.
Sedaj bomo posejali trave. Potem ko
bomo travnik posejali, bomo potrosili
po posejanem semenu dobro preperel,
star hlevski gnoj ali kompost. Potem
bomo sedli na traktor in površino na
gosto prevozili. Traktorska kolesa bo-
do seme pritisnila k tlom, da bo zago-
tovo kalilo. Če pa imamo travnik na
nagnjenem področju, kjer ne moremo
voziti s traktorjem, si pomagamo z ži-
vino. Krave naženemo na posejani
travnik in jih pregonimo sem in tja po
površini, da bodo zahodile seme v tla.
Za uspešno dosejavanje je pomemb-
no, da pustimo po setvi travnik ali paš-
nik pri miru. Po tem, ko smo ga dose-
jali, ne smemo na takem travniku pasti
ali spustiti nanj živino, ker bi naredila
preveč škode. Mlada trava je občutlji-
va. Ne prenaša gaženja.
Na dosejanem travniku bo zrasla
mlada, pa tudi stara trava. Seveda bo-
mo travnik pokosili. Vsak kmet ve, da
trava preko zime splesni, če na visoko
travo pade sneg. Vsekakor pa moramo
na dosejanem travniku toliko dvigniti
koso, da ne bomo z njo poškodovali
srca mlade, komaj zrasle trave.
Ko bomo dosejavali, bomo uporab-
ljali travno mešanico semena z ime-
nom TRAVNIK DVE za majhne povr-
šine, za vse površine, ki so večje kot
deset arov, pa se že splača kupiti posa-
mične vrste trav.
Za dosejavanje potrebujemo dvajset
kilogramov za en hektar.
Pripravila
dipi. ing. Ida Tepej
Konzerviranje gob
v soli
En kg očiščenih gob,
55 dkg soh, olje, celofan.
Očiščene gobe operemo in
zrežemo na režine. V skledi
jih premešamo s soljo in pu-
stimo stati pol ure. Nato jih
dobro ožmemo in zložimo
v kozarec, pri čemer pazimo,
da med njimi ni zračnega
prostora, zato jih dobro nat-
lačimo. Nalijemo malo olja
in zapremo s celofanom.
Iz tako shranjenih gob pri-
pravljamo pozimi prav tako
okusne jedi kot iz svežih.
Zamrzovanje
Zamrzovanje je najeno-
stavnejši in najbolj zanesljiv
način konzerviranja, pa tudi
kvaliteta gob je najboljša.
Gobe očistimo, operemo,
prekuhamo v vreli slani vo-
di, jih odcedimo in ohladi-
mo. Nato jih nadevamo v po-
livinilne vrečke, zavežemo in
zložimo v zamrzovalno skri-
njo. Preden jih pripravimo,
jih najprej odtalimo, nato pa
ravnamo z njimi kot s sveži-
mi gobami.
Sterilizirane gobe
Gobe očistimo, operemo
in sortiramo po velikosti.
Manjše gobe pustimo cele,
večje razrežemo. Tudi trosno
plast odstranimo, če ni več
bela.
Tako pripravljene gobe
poparimo in naložimo vsaj
do en cm in pol pod robom
v skrbno umite patentne ko-
zarce. Zalijemo jih s preku-
hano slanico, zapremo in ku-
hamo v sopari 3/4 ure pri
100 °C. Čez dva dni kuhanje
ponovimo.
Gobe, sterilizirane
v iastnem soku
Gobe pripravimo kot zgo-
raj, le da jih ne poparimo,
temveč malo posoHmo, po-
tresemo s poprom in drobno
sesekljanim zelenim peterši-
Ijem ter dušimo v lastnem
soku 10 minut. Ohlajene na-
devamo s sokom vred v ko-
zarce, jih zapremo in kuha-
mo od 3/4 do 1 uro pri 100 °C.
Čez dva dni kuhanje pono-
vimo.
V slanici
En kg očiščenih gob, slana
voda (13dl vode - 10 dkg so-
li), olje, celofan.
Očiščene gobe operemo in
narežemo na rezine. Preku-
hamo jih v slani vodi, odce-
dimo, ohladimo. Gobe zloži-
mo v kozarec (ne natlačimo
jih preveč) in prelijemo
s hladno slanico. Zalijemo
z malo olja in povežemo ko-
zarce s celofanom.
Gobe, vložene v kisu
Gobe, na 1 liter kisa za vla-
ganje damo pol litra vode,
3 dkg soli, 3 dkg sladkoija,
1 dkg celega popra, lovorov
Ust, 1 del olja.
Očiščene, oprane gobe zre-
žemo na poljubno velike ko-
se. V kožici zavremo kis, vo-
do, sol, sladkor, poper, lovo-
rov list in olje. V vrelo teko-
čino stresemo pripravljene
gobe. Vrejo naj 3 do 4 minu-
te, nato jih zložimo v kozar-
ce, zalijemo z vrelo tekočino,
v kateri so se kuhale, in takoj
zapremo s celofanom, pla-
stičnim ali kovinskim po-
krovčkom.
PASJI KOTIČEK
Prebrana
Posodi za hrano in vodo
morata biti vedno na istem
mestu. Psu lahko dajemo
vse vrste mesa. Ni potrebno,
da mu dajemo najbolj ka-
kovostno meso, saj bo zado-
voljen tudi z mesnimi obrez-
ki in mišičnino. Zelo primer-
na je tudi drobovina. Pes ne
sme živeti od samega loja ali
mastnih obrezkov. Najpri-
mernejše je surovo meso.
Kuhano je teže prebavljivo,
ker beljakovine zakrknejo,
poleg tega pa se pri kuhanju
izgubi veliko snovi. Surovo
meso psa ne naredi popadlji-
vega. Kosti naj psu ne bodo
hrana, temveč le sredstvo za
krepljenje in čiščenje zob.
Najprimernejše so cevaste
telečje in svinjske kosti, ki
jih pes ne more pogoltniti.
Neprimerne so svinjske ko-
sti, ker lahko povzročijo za-
peko. Piščančje kosti ne
povzročajo težav, ker so
mehke.
Mleko in mlečni izdelki
lahko večkrat nadomestijo
meso. Nekateri psi ne prene-
sejo mleka po njem dobijo
drisko, zato takšnim psom
dajemo kislo mleko, jogurt,
skuto in druge mlečne iz-
delke.
Jajca so na pasjem jedilni-
ku zelo dobrodošla. Beljaka
mu ne smemo dati surovega,
ker uničuje dlako. S preosta-
lim beljakom napravimo ma-
so za palačinke, saj se jih naš
ljubljenec gotovo ne bo
branil.
Vsakemu pasjemu obroku
dodamo tudi manjše količi-
ne zelenjave in sadja. Zele-
njava naj bo kuhana ali duše-
na, sadje pa mu dajemo suro-
vo. Za pasjo prehrano so
manj primerne sladkarije,
svež kruh in težko prebavlji-
va zelenjava (ohrovl, repa).
RECEPTI NAŠE BABICE
Telečji zrezki v omaki
Sestavine za 4 osebe: 500 g
telečjih zrezkov, 2 paradižni-
ka, 500 g masla, olje, šopek
bazilike, nekaj lističev žajb-
Ija, šopek peteršilja, en strok
česna, majaron, 8 rezinic si-
ra, moka, sol, poper.
Paradižnik poparimo, mu
odstranimo kožico in seme-
nje ter ga narežemo. V ponvi
segrejemo polovico masla in
nekaj žhc olja, dodamo nare-
zan paradižnik ter naseklja-
no baziliko in žajbelj. Soli-
mo, popramo in 15 minut du-
šimo. Od časa do časa pre-
mešamo.
Meso narežemo na 8 zrez-
kov, potresemo z moko in
vsakega posebej popečemo
na preostalem maslu. Na
vsak narezek položimo rezi-
no sira, prekrijemo še z oma-
ko in potresemo s seseklja-
nim peteršiljem. Nad og-
njem pustimo še nekaj mi-
nut, da se sir razpusti. Potre-
semo z majaronom in postre-
žemo.
iumllUaiSl
Prejšnji teden smo v naši
rubriki najavili Modni klepet
v Opoldanski mavrici Radia
Celje, vendar zaradi priredi-
tev Piva in cvetja oddaje
prejšnjo soboto nismo uvr-
stiU v spored. Vsekakor pa
bo v modi - in takoj naj izda-
mo, da o jesenski modi - na-
ša svetovalka Vlasta Cah-Že-
rovnik govorila v soboto, 7.
septembra.
Oddajo bomo namenili
glavnim smernicam jesen-
ske mode, ob tem pa se vse-
kakor ne bomo mogli izogni-
ti nekaj praktičnim nasve-
tom, kako predelati stara
oblačila. Z začetkom jeseni
se namreč nad družinski
proračun zgrne toliko izdat-
kov, da tiste z malce spretno-
sti in domišljije finančne
luknje poskušajo zakrpati
s šivanjem in pletenjem
v domači delavnici. Otroci,
kijih oblečemo v dottia
lana oblačila, pa so v vn"^
šoli včasih še »lepši»^j
miselnejše opravljeni
stih, ki jih mamice vbu '
v konfekcijo Nekaj p^S
čil za oblačila najmlau^
Vlasta Cah-Zerovnik n
vila že za danes. P^i
Za konec pa še pov,^.
Z vprašanji m predlog?:
vse bi se sodilo v našn r,'5
ko, lahko Modni kle^
oblikujete tudi vi. Ob
bomo vašo pošto vtaknSl
v škatlo, namenjeno za J
banje nagrad ob koncu Si
seca. Za agustovskega ^
grajenca, ki ga bomo izžreS
h v soboto, 7. septembra?
Vlasta Cah-Zerovnik spk
unikaten, ročno izdelan?
lover ah jopico, tokrat
malce debelejše volne i
merne za hladnejše dni 1
Urednik
Gremo v vrtec!
Počitnic je konec, šolska
vrata so se znova odprla,
prav tako pa so se z mahmi
kričači in navihanci napolni-
U tudi vrtci.
Gotovo mnogo staršev te
dni premleva vprašanje, ka-
ko poravnati vse obveznosti,
ua bo ostalo še za vrtec,
kakšno igračko, čeveljčke in
seveda obleko, ki jo malček
preraste, kot bi trenil.
Otroški modni kreatoiji so
(končno!) dojeli, da je modo
za najmlajše nujno potrebno
prilagoditi današnjim vse
prej kot rožnatim časom. Ak-
tualna otroška oblačila so
danes udobna - širokih, ba-
lonastih krojev, živahnih
barv in vzorcev, kjer vsaka
packa ne zbode takoj v oči,
sešita iz pralnih in trpežnih
materialov, v zapestju in na
robu hlačnic stisnjena s ple-
tenim ali elastičnim paten-
tom. Prav to pa je tisto «
važnejše! Po zaslugi tega®
datka namreč takšna oblaa
la trajajo in trajajo, saj''
stdo« skupaj z otrokom.
Če ste vešči šivanja, bos
otroške hlačke ah kombu
zon brez posebnega tni
lahko izdelah kar v dom«
šivalnici.	.
Morda pa bolj spretno v«
te pletilke? Če se boste IM
pletenja, lahko »mimop
de« porabite še vse ostafl
volne, ki se vam že dolg"?
tikajo naokoh. ČimboJ ^
barve boste kombinirali.^
bolje! Potrudite se in sv*
domišljijo vklopite vsa) !
začetno hitrost, vaše
voljstvo bo trojno! Pni^
boste, bližnji vas bodo P^
vahh, pa še vaš nialceK
z novimi hlačkami bolj
dušeno odracal v
V izobraževalni sezoni 1991/92 vpisujemo odrasle,
mladino in otroke v:
TEČAJE TUJIH JEZIKOV
splošni in poslovni jezilt od I. do V. stopnje
ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA, FRANCOŠČINA
Vpis poteka od 1. 9. 1991 v domu K. D. KAJUH, Ljubljan-
ska 21, Celje vsak dan osebno ali telefonično od 9. do
14. ure ter od 15. do 17. ure tel. 26-423, 28-013 int."210
Šola družabnega
plesa
Stanetova 17/a
Celje
Tel. 26-220
Vpisi in informacije
od 12.-14./17.-20. ure
Jezikovna šola BABVLON
Celje
vpisuje v
začetne, nadaljevalne in inklusivne
jezikovne tečaje za otroke, mladino
in odrasle.
Možnost pridobitve potrdila o aktivnem znanju jezi-
ka in mednarodno priznanega spričevala »univerze
Cambridge«.
Informacije in vpis na gimnaziji Celje, Kajuhova 2,
od 15. do 17. ure, od 5. 9. 91 in na telefon št. 36-390,
takoj._
vrtiljak
s. SEPTEMBER 1991 - STRAN 23
r tah imamo pri nas do-
Ijito pospravljanje. Ta-
.If^ g^a s sestro pomagati
I• (lelu. Delo si ponava-
razdelimo. Ko smo
iieP'^j-anjem gotove, se lah-
sestro in bratom igrat,
^'Idaino televizijo. Zvečer
' 'časih učim in naredim
',^nato pa grem spat.
' SABINA KOVAČ, 2. r
OŠ KOMPOLE
I plašč
olašč je roza barve. Ima
ja in kapuco. Na enem od
\ lepa nalepka. Plašč je
^ s pisano podlogo. Nima
temveč nete. Ko grem
 gaoblečem. V šolski gar-
.. ga vedno obesim na obe-
. plašč so mi kupili starši,
fga že dve leti. Rada ga no-
je lep in topel.
'^IAŠA zakonjšek; 2. a
OŠ Peter Šprejc-Jurij
ŽALEC
VODA V ŠOLSKIH KLOPEH
Pripravlja: Valentina Hudovernik
Gimnazija Center - Celje
še nekaj dni in
dolgo, toplo poletje
bo za nami. Začel se
Je pouk in zopet bo-
'mo pred dilemo, kaj
obleči. Glede na to,
da so jutra že hlad-
na, popoldnevi pa še
toph, se moramo te-
mu primerno obleči.
Ker so še legice
vedno moderne, pa
tudi rade jih nosi-
mo, bodo prav pri-
merne za prihodnje
šolske dni. Dobro se
bomo počutile, če
bomo zraven oble-
kle daljše mikice.
Tiste pa, ki se težko
ločijo od njini krila,
jih lahko nosijo še
naprej, toda ne brez
pegic. Zraven se do-
bro podajo vse m^i-
ce, ki smo jih nosile
čež poletje. Čas je,
da pogledamo, kaj
nam je v omari osta-
lo od pomladi, jopi-
či, jakne iz jeansa,
s^ nam bo to v hlad-
nih jutrih, na poti
v šolo prav prišlo.
Narisal Mario Drekonja, OŠ Stranice
Črni obiskovalec
Nekega dne smo pred šolo za-
gledali črnega mucka. Najprej si
je od daleč ogledal šolo. Bil je
tako radoveden, da je pogledal
celo skozi okna šole v učilnice in
z velikimi tacami umil okna. Ker
mu to ni bilo dovolj, je primahal
z velikim košatim repom skozi
vrata v šolo. Vsi smo ga začude-
no gledali. Prišla je tovarišica in
ga nagnala ven. Potem je imel
žalostne oči, rep pa je stisnil k te-
lesu. Potem je tiho tekal gor in
dol, dokler ni prišla njegova last-
nica, Urška iz tretjega razreda.
IRIS SOJč, 4. r
OŠ STRANICE
Slovenka sem
Rojstvo moje domovine sega
daleč nazaj v šesto stoletje naše-
ga štetja. Od prve domovine Ka-
rantanije do stare in nove Jugo-
slavije je preteklo mnogo stoletij,
v katerih so moji predniki doživ-
ljali mnoge spremembe, kot so
podrejenost drugim, vojne, mir
in svobodo, ter so se razmeroma
težko prebijali skozi čas.
Leta 1945 smo Slovenci skupaj
z drugimi narodi in narodnostmi
osnovali domovino Jugoslavijo.
V Sloveniji pa je danes vse bolj
prisotna želja po samostojni in
suvereni državi, ki bi sodelovala
z razvitim svetom, ter imela pri-
jateljske odnose z vsemi narodi,
ki bi jo priznali za samostojno
državo.
Jaz sem mlada Slovenka, zato
ne morem in ne znam presojati
zgodovinskih resnic. Vem pa, da
želim živeti v svobodni domovi-
ni, ki zagotavlja ljudem možnost
lepega življenja, dela ter razvoja.
Rada bi prepotovala ves svet, ter
bi tako spoznala načine življenja
ljudi v drugih državah. Toda do-
movina je samo ena, zato bi si
želela vedno vračati v svoj varen
in svoboden dom.
JERNEJA KRAJNC, 6. b.
OŠ IKE CELJE
Barbi
Moji negljubši punčki je ime
Barbi. Kupila mi jo je teta Nežika
za Novo leto. Zraven sem dobila
tudi oblekice. Moja Barbi ima
zlato rumene lase, ki so povezane
v čopek. Na roki nosi prstan,
v učesih pa ima uhane. Da je ne
zebe, ima na nogah nogavice.
Njene obleke imjgo vse zlate nit-
ke, zanjo imam pidžamo, obleko
za večerni ples in zlate čeveljčke.
Kadar mi pomaga pri delu, jo
oblečem v delovna oblačila. Bar-
bi ima lepo, nežno polt.
Velikokrat jo umivam. Ko se
z njo igram, jo peljem na spre-
hod. Ko pa se naigrava, jo dam
v zibelko, ki jo imam pod po-
steljo.
JASNA VIDMAR, 4.b
OŠ VITANJE
Uganke
-	Kadar toka ni, na
mizi gori.
Sveča
-	Z njega listje odpa-
da, v gozd spada.
Drevo
-Zobe ima, lasati zna.
Glavnik
ANJA KOVAČ, 1. a
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
Center za socialno delo
Šmarje pri Jelšah
razpisuje na podlagi sklepa Sveta Centra
dela in naloge
Direktorja
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	visoka ali višja strokovna izobrazba
-	pet let delovnih izkušenj
-	organizacijske sposobnosti
Delovno razmerje se sklene za dobo štirih let. Kandi-
dati naj vložijo pisne prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v 8_. dneh po objavi na naslov: Center za
socialno delo Šmarje pri Jelšah št. 179, Šmarje pri
Jelšah.
O izbiri bomo kandidata obvestili v 30. dneh po
preteku prijavnega roka.
^ada v Migojnice
Alf
i Mari ° nagradno vprašanje je tokrat pravilno odgovo-
Sti Povše, Orlova vas 12, Braslovče in pomagala
Jlisj] številko. To je bila številka 601, ki pa je nihče ni
kuponček Novega tednika in radia Celje. Naj-
y,tevilki je bila številka 601, ki jo je zapisala Saška
v ' Migojnice 19, Griže in si s tem prislužila nagrado.
STROJNA INDUSTRIJA, p.o.
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
Objavlja prosti
delovni mesti dveh
Komercialistov-organizatorjev
za delo na področju komerciale in preskrbe
Pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske oz. strojne
smeri
-	3 leta delovnih izkušenj v komerciali
-	poskusno delo 6 mesecev
-	nudimo stanovanje v Šempetru
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v roku 8 dni v splošno kadrovsko področje
SIP Šempeter.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 8 dni po
sprejemu odločitve.
YU
CE
GRUBER Zlatko
Računalniški Inženiring
Gubčeva ul. 1, CELJE
Razpisuje delovno mesto za:
SERVISER RAČUNALNIŠKE
OPREME
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določe-
nih pogojev, izpolnjevati naslednje:
-	višja ali srednja strokovna izobrazba, smer elek-
tronika
-	najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju
enakih ali podobnih del
-	vozniški izpit »B« kategorije
-	poznavanje DOS operacijskega sistema in po
možnosti tudi Utility programov
Delo je razpisano za nedoločen čas. Osebni doho-
dek znaša okoli 20.000,00 dinarjev.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 8. dneh po objavi na naslov:
YUCE Računalniški Inženiring, Gubčeva 1, Celje.
O izidu bodo kandidati obveščeni v 8. dneh po
opravljeni izbiri.
OBČINA ŽALEC - IZVRŠNI SVET
po sklepu skupščine ponovno razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo stanovanjske hiše v Pongracu 96, Griže
s pripadajočim zemljiščem pare. št. 342 in 805/2
v skupni izmeri 855,00 m^ k.o. Pongrac.
Izklicna cena stanovanjske hiše z zemljiščem je
407.648,20 din
Stanovanjski objekt je bil zgrajen leta 1946 in je
v celoti podkleten, obsega še pritličje in eno sobo
v podstrešju, delno vzdrževan.
Javna dražba bo v petek, dne 13. septembra 1991, ob
11. uri v prostorih občine Žalec, ul. Savinjske čete 5,
v sejni sobi IS - II.
Ogled stanovanjskega objekta bo mogoč dne 12. 9.
1991. Za ogled objekta se je potrebno najaviti po
telefonu (063) 713-121.
Prednost pri nakupu nepremičnine bo imel tisti ude-
leženec, ki bo ponudil najvišjo ceno in najugodnejše
plačilne pogoje. Pogodbo o prodaji bomo s kupcem
sklenili v 30 dneh po končani javni dražbi. Prometni
davek po odmeri plača kupec.
Vsi udeleženci na javni dražbi morajo vplačati varšči-
no v višini 10% od izklicne cene na žiro račun št.
50750-789-3002 ali pri blagajni občine Žalec.
Kupcu bomo varščino všteli v kupnino, drugim ude-
ležencem pa jo vrnili v treh dneh po končani javni
dražbi. Če kupec pisne pogodbe ne podpiše ali kup-
nine kupec ne plača v roku, bomo njegovo varščino
zadržali.
24. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991
ZA 
Deja in Simon
PISMO IZ
LONDONA
23. julij 1991. V london-
skem klubu Mean Fiddlerje
ob devetih zvečer nastopila
skupina The Daydream Ho-
use. Lahko bi rekli, da je to
samo ena izmed neštetih lon-
donskih glasbenih skupin,
če ne bi v njej nastopila slo-
venska pevka Deja Mušič in
kitarist Simon Krevs. Po
odičnem koncertu, ki ga je
pubhka navdušeno sprejela,
sta Deja in Simon takole
predstavila pot do uspeha na
londonski glasbeni sceni.
DEJA: Pred tremi leti sem
prišla v London, da bi uspela
v glasbi, seveda. S Simonom
sva se srečala pred letom dni
in sva skupaj začela pisati
glasbo. Spadava pod mana-
gement MBA in najin mana-
ger Morris naju podpira in
verjame v najine talente.
Zdaj smo nekako tri mesece
na londonski glasbeni sceni
in mislim, da nama kar gre.
Kakšni so bili prvi začet-
ki v britanski prestolnici?
SIMON: Bilo je super. en-
kratno. Najprej sem čistil lo-
kale. potem sem spoznal pri-
jateljico. se oženil in si uredil
svoje vizume. Nato sem en-
krat slučajno poklical Dejo
in bila je navdušena. Rekla
je, da potrebuje kitarista in
tako sva se dobila, začela pi-
sati glasbo in vse nama je
uspelo. Menedžerske posle
nama profesionalno opravlja
Morris, ki Dejo pozna že od
prej.
Kaj pa si počela, preden si
začela sodelovati s Si-
monom?
DEJA: Vrtela sem glasbo
v disko klubih, tako da sem
ostala pri glasbi in sem vede-
la, kaj potrebuje londonska
glasbena scena. Mislim, daje
trenutno preveč zasičena
z disko glasbo, ni pa bilo do-
bre skupine, ki bi se ukvarja-
la z glasbo, kakršno igrava
midva, torej z rockom.
Pred odhodom v London pa
si uspela tudi doma.
Imela sem kar nekaj sku-
pin in precej glasbenih izku-
šenj; z zadnjo skupino De ga-
zelas smo tudi posneli kase-
to, slediti bi ji moral tudi al-
bum, pa smo se prej razšh.
Odločila sem se pač. da grem
v London, ker mislim, da
lahko tukaj naredim nekaj iz
sebe.
V London si torej šla z na-
menom, da uspeš?
Tako je, tukaj sem, da
uspem in bom uspela.
Kdo piše besedilo vajinih
pesmi in kdo glasbo?
SIMON: Jaz pišem glasbo.
Deja pa besedila, potem tu in
tam še kaj skupaj popraviva.
Kaj pa nastane prej
- glasba ali tekst?
SIMON: Glasba?
DEJA: Glasba. Običajno
se usedem in poslušam glas-
bo, toda ne z namenom, da
moram napisati besedilo. Ob
glasbi pridejo besede, bese-
da da besedo, beseda da spet
besedo in tako je končano
besedilo za dobro pesem.
Ali imaš pri pisanju bese-
dil v angleščini tudi kaj
težav?
DEJA: Ne. mislim da je
enako, kot je bilo v Ljublja-
ni. Pišem enake stvari, samo
da sem doma pisala v slo-
venščini. tukaj pa pišem
v angleščini. Ce bi imela
kakšne težave z jezikom,
imam okoli sebe ljudi, ki bi
mi lahko pomagah, ampak
zaenkrat je bilo vse. kar sem
napisala, v redu. Rada bi se
še izpopolnila v angleščini,
ker bi rada pisala tudi bolj
globoke misli. Trenutno
imam pesmi, ki so - ne mo-
rem reči plitke, seveda ne. za
to stopnico so dovolj dobre,
rada pa bi naredila še kaj
boljšega.
Ali obstaja kakšna vajina
pesem tudi v slovenski ver-
ziji?
DEJA: Trenutno še ne. ker
s Simonom nisva irnela časa.
da bi prevedla. Če bomo
uspeli tukaj v Londonu, bo-
va seveda nekaj najboljših
pesmi prevedla tudi v slo-
venščino.
Imata morda kakšen stu-
dio ali poseben prostor, kjer
vadita?
DEJA: Zaenkrat ne. mana-
gement pa nama je omogočil
tri tedne studia, tako da sva
uspela narediti nekaj demo
posnetkov, ki so res fanta-
stični in zanje se zanima ne-
kaj založb tukaj v Londonu.
Verjetno bomo septembra
izdali malo ploščo, morda
bomo šh tudi na turnejo
s Chris Thompsonom. ker ne
bi radi uspeli najprej v Lon-
donu. ampak bi radi najprej
zajeh Nemčijo, torej nemško
tržišče, potem bomo mogoče
šli v London, zadnji korak pa
je seveda Amerika.
Kaj pa Slovenija?
DEJA: Oh, to pa sproti.
Ali ostajata v stikih s slo-
vensko glasbeno sceno?
DEJA: Oh. seveda! Saj se
nama oglasijo, ko pridejo na
kakšne koncerte. Moj mana-
gement ima specializirano
potovalno agencijo, ki orga-
nizira koncerte, se pravi po-
tovanja za glasbene umetni-
ke. Tako smo delali za vse
najpomembnejše glasbeni-
ke. od Roda Stewarta. Sim-
ple minds. Erasure. in tako
dalje. Priskrbimo jim preno-
čišče. letalo, šoferje, vse živo.
Tako bomo tudi mi imeli
verjetno eno najboljših
turnej.
Med koncertom si pred-
stavila še druge člane sku-
pine. Kako ste se našali
s preostalimi tremi?
DEJA: Dali smo glas in jih
malo preskusili na vaji. Skle-
nili smo, da so za prvo stop-
njo dobri, ker sva tudi midva
morala priti na sceno. Za vse
priprave sva imela samo tri
tedne časa in v treh dneh sva
morala najti glasbenike, tako
da nisva imela izbire in sva
vzela, kar nama je prišlo pod
roko. Potem smo se v mana-
gementu domenili, da bomo
do počitnic delali v tej sesta-
vi. kasneje pa bomo verjetno
vzeli prave glasbenike, torej
tiste, ki jim lahko rečeš »to
in to bi rad« in veš. da boš to'
tudi dobil.
Kdo pa so preostali člani
skupine The Daydream
House?
SIMON: Basist je Andrew.
ki ima izreden smisel za ri-
tem, na bobnih imamo Ste-
va. ki je Irec, pa tudi klavi-
aturist je iz Irske, iz Dublina.
Vsi trije so sodelovali v veli-
kih projektih v Londonu. Pri
26. letih je težko je narediti
band, ki bi se dobro ujel.
V Ljubljani smo imeli skupi-
ne. ko smo bili mladi in smo
začenjali in smo bili d'best
prijatelji in vse to. Tukaj je
vse le bolj usmerjeno v biz-
nis, ker je tukaj tudi glasba
večji biznis. Tako je treba
predvsem misliti na cilj in se
mu približevati.
Vrnimo se še k nocojšnje-
mu koncertu in publiki. Vi-
delo se je, da vaju že pozna-
jo. Ko si napovedala pesem,
so zaploskali in malo so po-
skušali tudi peti skupaj
s tabo. Ali je to že vaša stal-
na publika?
DEJA: Da, imamo že stal-
no publiko, kar je izreden
uspeh za tako kratek čas.
Spremljati so nas začeli
v zadnjem mesecu in če ne bi
zdaj šli na počitnice, sem
prepričana, da bi jih bilo
kmalu še več.
Piše Mojca Belak
Svobodna
in samostojna
Štajersica, živela!
Zdej pa res že ker neki cajta
nismo nbjene po cjelsk rjekl.
Kua čemo, je pač tek, de se je
treba - in to vedn bol, se mi zdi
-	podrejat skupnim sloven-
skim interesom: Ljublani pa ti-
stim gospodom tam gor, ki
nočjo pa nočjo verjet, debjena
človeška cesta od Cjela do La-
škiga bla skuor bol potrebna
ko tist orožje, nove zastave, gr-
bi, svetovni kongresi pa take
stvari.
Jesn prepričan, deb u cjel
lahk marskej bol pametnga
nardil, sam se čist prevječ drži-
mo tistih u Liblan, ki so tak
pametn, de jim ker škod. Sej je
mende od tam pršla tista ideja
o Svetovnem slovenskem kon-
gresu u Cjelu, ki nej bi povzro-
ča vsjesplošen bum in navdu-
šenje Slovencov v svetu. Tek
da bi pol ker s kamioni devize
skup vozi in bi se naši vrh roja-
ki v inozemstvu ker tjepl, kdo
bo za Cjele vječ dal.
Pa koker ste lahk tudi sami
vidi, je vsje skup bla jena brca
v mjeglo. Tek je minil, ko de
spljoh njeb neč blo: par banke-
tov, Spomenk in procesij in
kuonc.
Ne vem. kok je blo z vami
-	kar se pa mjene tiče, vam pa
povem, de si kongresa nisn za-
pomno po drugem, ko po tem,
de sn enih štrm^st dni prej
mim Protasijevega dvorca no-
go po pločnikih furat, ker so
po celem mest ko zmešani de-
lal fasade. Tolk so se zagnal,
deb človk pomislo, daje občini
kak stric v Ameriki umrro, nje
pa de pol cjelskih fabrik hudič
jemle.
U takih cajtih bi menda Cje-
le bolj ko pesek u oči rabo jen
pametn gospodarski program,
ki bi reko bobu bob, babi baba,
djedu pa djed.
Ampak cjelski funkcionarji
ne mrdnejo. Oni bi še ker o po-
plavi bluzi pa vojni pa nazaj
gledal, u 'preteklost, cjelsk go-
spodarstvo nej pa sosedov
Lojz rešuvle. Figo nate! Nej ga
reš gospod Bastl, ki je za tisto
b^jto nasprot občine tolk mark
dal, de jih jes še preštet njeb
znal, kua šele da bi jih kdaj
v suojih stotih fabriških življe-
njih lahk zaslužo.
Zarad takih pa Metko Matil-
da voha. Pa Toper pa Emo pa
Klimo pa Železarno pa kua
vem kirga še. So se pač znajdi
in so vzel, kjer je blo in odšli
u pohtko, de bojo kž^
privatizacijo in ceste ^
povsod do nekam, sarv?^'
la in od Cjela neč. ''"I
Nej na kuonc te šitr^f,
vem, zakua sploh pii^
mam poln kufer te \
jesn za svobuodno
stojno Štajersko.
se tistih močvirnikov^
naprej na svoj
Lublana pa Lublana se,-
Jes hočm u Cjel šed^
ga ko fasade pa fraze o c^
grofih. Koker pjanc
neki konkretnga, takL '
dov Lojz, iščem poštjenU
za suoj del. nje pa de „
centralna politka vzadne^
tolk udarla po žjep,
kruh nimam vječ. Kn^^ ^
ke zboljšave pa tak reži ''
morš vsje vječ delat n. ^
mej zaslužiš.
Puol ti pa še rečejo .[•,
doče bo tako.« Kua snžnJ
kua, de sm ker sprijazn*
bojo jeni gospodi šli guo; ,
pa ker duol pa duol, do si«
kruha pa vuode.
Brez mjene vam povem n
brez Stajercov tud. Nje bi',
žvel u takih cajtih ko niu('
mama, kije cel tedn perba
tunih po vinograd kopala^
lahk v nedelo na romajujt
klobaso pojedla.
Lubi St^erci, lubi Ceijj
bodmo pametn, odcepmo
Naredmo to dežjelo spet j
jersko!
Jes nočm vječ u vjno^,
nočm vječ na romaje.jesha
poštjeno plačo, avto, stan
nje, cesto. Jes hočm vs^(
kar sn mel u socializmu, j
Zdaj bo pa kdo reko: »l|
tega, ta pa ni zavedn Slovi
Kua pa Slovenija pa našt
mostojnost in svobuoda.
Jes, sosedov Lojz, še zdi\
nimam neč proti - če je tn;
potrpet, bom pač potrpo. S
prej vam pa še povem, det
kler bom vido jene, ki na rj
neki potrpijo, na drugstmi
take, kot snjes, ki v resnic!^
jo za Slovenijo in za vsje Hi
bom ker tak kimo.
Jesn za demokracijo in tu,
muoja pravica, de sene:l
njam in de šimflem oblaki
de za kuonc še jenkrat 1
pišem:
Živela Slovenija! Živela
buodna in samostojna >
jerska!
Sosedov u
Praznoverje v ljudskem zobozdravstvu
Piše:
dr. Franc Štolfa
Pomaga tudi kadilo, ki ga
ob »očenašu« vdihavaš, naj-
bolje ob petkih zvečer, ko je
mlada luna. Zvečer, ker črv
slabo vidi, kaneš na črva ma-
lo žganja in črv, ki ima oči
odprte, bo oslepel.
Krt je simbol skrivnosti
narave. Kača pomeni
zdravje, je simbol zdravil-
stva, kdor pije kačjo kri,
bo zdrav. Polži so s svo-
jim »oljem«, ki je zbrano
v maju, zdravih posebno
zobobolje.
Stara Češpovka z Ljubne-
ga trdi, da so jo le enkrat
v življenju zobje boleli. Te-
daj je nesla drva z gozda, poi-
skala je polža in ga stisnila
s prednjimi zobmi, stekla za
streljaj, nato pa je polža izp-
ljunila. Pri priči je zobobol
prenehal. Pravijo, daje niko-
li v življenju niso več zobje
boleli. V Mežiški dolini so
prepričani, da ne bole zobje
tistega, ki pred Jurjevim čr-
nega polža v ustih drži. Dr.
Hohenwarter iz Črne je
menda sam preizkusil zdrav-
ljenje s polžem, ko ga je bolel
zob. Ne ve, če je zob prene-
hal boleti zaradi -gnusa ali
polževe kisline. Na Malen-
skem vrhu pa pravijo, da
mora tisti, ki hoče obdržati
bele zobe in se zavarovati
pred zobobolom, ugrizniti
črnega polža in ga prenesti
preko korita.
Če dobi otrok prve zobe
najprej zgoraj, je to slabo
znamenje na Koroškem, kaj-
ti zobje kažejo navzdol in
otrok bo kmalu umrl.
V Šentjurju ni dobro, če
otrok prezgodaj dobi zobe,
ker ima potem slabe zobe.
Tudi je v navadi, da se da
otroku ob krstu tri zrna soli
pod jezik - za zdrave zobe.
V Borovnici zarote zobo-
bol takole: »Ti, bolečina, pejt
ven, ker te ta krščen prega-
nja V imenu... Amen.« Ko
izpadejo otroku mlečni zob-
je, bo miška nove prinesla.
Ponekod tudi čokolado, če
zvečer otrok pod blazino
shrani - nastavi - zob. Ali
v okolici Kopra: »Na, miš,
drvenega, daj mi koščenega.
Na miš, ta lesen, daj Bog
koščen.« Zob se vrže preko
glave, ne smeš pa vedeti,
kam je zob padel, ker sicer
novi ne bo zrasel. Na Krasu
se novorojenčku položi pod
blazino jabolko, za lepe zobe.
Lepi zobje so lastnost dobre-
ga človeka, drobni podleža,
redki bogatega. Na Dolenj-
skem menda tistega, ki si re-
že nohte v petek, nikoli ne
bolijo zobje. Krajšajo se pred
sončnim vzhodom in po
sončnem zatonu. Nato si jih
zakopal skrivaj, tako da si za
mesto vedel le ti. Kdor si re-
že nohte na Veliki petek, je
varen pred zobobolom vsaj
leto dni. Kukavica napove-
duje s kukanjem ob rojstvu
otroku lepe zobe.
Tudi IZDRTJA zoba, kot
edine resne pomoči zobobol-
nemu, so se lotevali z grenki-
mi napitki in coprnijami. Ta-
ko so namazali zob s sokom
zobnikovega listja in zob je
baje izpadel sam, brez bole-
čin. »Zobačniki« so izdirali
zobe tudi ob romanjih. V Me-
žici je neki mazač izdiral zo-
be s pomočjo »korena črne
vrane«, ki se dobi, kakor
povsod drugod tako, da se
zadela vranino gnezdo in si
potem ptič poišče čudodelni
koren, ki odpira vse zapahe.
Ko ptič odpre s tem kore-
nom zadelano gnezdo, ga
spusti na tla pod drevo, na
položeno rdečo ruto, misleč
da spušča koren v ogenj. Če
je šla ob času, ko so izdirah
zob, mimo mačka, bo po
ljudski veri zrasel zlat zob, če
pa mačka izpuljeni zob od-
nese, pa človeka nikoli več
ne bodo boleh zobje. Dru-
gačna je vera o psu, ki mu
manjka zob. Gospodar ne
sme jesti v prostoru, kjer je
tak pes, ker mu bi izpadli vsi
zobje. Na Koroškem dregajo
zob s trsko, odrezano z ob-
cestnega križa. Menda je bilo
uničenih precej obcestnih
razpel prav zaradi takšnega
verovanja.
Še dolgo v 19. stoletju so
pogosto izdirali zobe na sej-
mih. Tako pripoveduje med.
svetnik dr. M. Kraus: še pred
45 leti sem v Ameriki, kjer
sem prakticiral, srečal skoraj
v vsakem malo večjem kraju
zobnega umetnika, »Doctor
of Dental Surgery«. Po glav-
ni cesti je korakala godba in
igrala najbolj priljubljene
ameriške komade. Za njo je
na konju jahal zobni umet-
nik, njemu ob strani dva kri-
čavo oblečena črnca, noseč
na drogovih reklamne lepa-
ke. Če ni bilo na prostem
pravšnjega kraja, je umetnik
najel dvorano. Na mizi so bi-
la razpostavljena zdr. sred-
stva, zobni praški, paste in
vodice za čiščenje zob, vse
etiketirano na »francoski na-
čin«. Vsakemu so mlade pro-
dajalke z največjo zgovor-
nostjo ponujala ta sredstva
kot čudodelno učinkujoča.
Na drugi strani dvorane je
bila nameščena godba in!
»tušu«, ki ga je zaigraloj
ster, je stopil na oder dena
pozdravil paciente in P^
z nagovorom o koris^
čiščenja zob ter povzdiffl
od nikogar prekosljiyo SM
nost in metodo izvleče^
ba za majhen denar.
je prosil navzoče,
osebno prepričajo v to.
govoril ter naj se poŽ"J
zaupajo njegovi spre^^l
Ko je prvi junak stoP'M
oder, je godba zaigrali J
te« (da bi utišah krike
žrtve) in umetnik je n^^ 4
mu občinstvu pokaz
s »prosim naprej«-

5. SEPTEMBER 1991 - STRAN 25
26. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991	

SPORED
5. SEPTEMBER 1991 - STRAN 27
28. STRAN - 5. SEPTEMBER 1881
TELEVIZIJSlKI SPORED

s. SEPTEMBER 1991 - STRAN 29
prireditve
zdraviliškem domu na Dobrni bo jutri ob 19. uri
V	jojni koncert Folklorne skupine Kompole.
 fjaino Velenje bo, prav tako jutri, ob 18. uri priredi-
f^^iš-Maš« s Kostelsko ljudsko ohcetjo. Predstavili se
«'^rnburaši, pevci, plesalci in krošnjaiji.
radu Tabor v Laškem bo v okviru prireditev Pivo-
• ^Uško jutri zvečer ob 20.30 recitiral Radeta Šerbed-
(jf^^^gjjo je govoril Zaratustra«.
'^ inini kapeli v Rogaški Slatini bo v soboto ob 20. uri
*'grt »Cameratta Zdravilišča Rogaška«.
^Letnem gledališču v Grižah bo v nedeljo ob 15. uri 6.
Imi^ slovenskih citrarjev. Nastopilo bo 20 n^boljših,
S^ljljučnem delu tudi Cita Gahč, Miha Dovžan, Karh
[^išnik in Miran Kozole.
"^r zdraviliškem parku Rogaške Slatine so do 15. sep-
ura 6. Dnevi keramike, kjer prikazujejo zlasti mojstr-
"""in umetniško oblikovanje ghne.
^v Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina je
avna razstava »Alpe-Jadran«, kjer predstavljajo po dva
^•ajjalca iz Slovenije, Avstrije in Italije. Na ogled bo do
^septembra.
grafičnem muzeju v Rogaški Slatini bo do 14. okto-
^na ogled »Ženska v grafični umetnosti«, razstava pa je
j^prta v torek, četrtek in soboto (od 10. do 12. ter od 16. do
^ure).
V	Celjskem Pokrajinskem muzeju je na ogled razstava
•,;elti na Celjskem« (od torka do petka med 17. in 19. uro,
^jjle zbirke pa vsak dopoldan, r^en ponedeljka, od 9. do
; ure., ob sredah pa tudi od 14. do 16. ure).
'v celjskem Muzeju novejše zgodovine in delno v gale-
ji »Kompas« je na ogled »Sprehod s Pelikanom«, foto-
^ije nekdanjega življenja zdravilišč Dobrna in Rogaška
^tina.
V	celjski Osrednji knjižnici sta na ogled razstavi
Češko leposlovje v slovenščini« ter »Anton Novačan
587-1951«.
V	Likovnem salonu Celje razstavlja še do sobote aka-
smski slikar Dušan Podgornik.
V	galeriji Izba na Slomškovem trgu v Celju je na ogled
(ina prodajna razstava izbranih umetniških del.
V	avli velenjske občinske skupščine je prodajna raz-
stava sUk Jožeta Svetine iz Šoštanja, namenjena za pomoč
itvam vojne v Dravogradu.
TRŽNICA
Idražila so se jajca
i smo se pred tedni še bali, kako bo letos s papriko za
i.nico, pa zdaj vidimo, da je bil ta strah odveč. Makedonski
Klovalci paprike so si opogumili in jo korajžno mahnili po
!mi cesti skozi vroča bojna polja do Slovenije, kamor so
ešno prispeli. Povedali so, da so jih nekajkrat ustavili milič-
in povprašali, kaj'prevažaj o, to pa je bilo tudi vse. Tako je
paprike dovolj in ljudje jo pridno kupujejo zlasti v popol-
Bkem času, ko jo je večje količine možno kupiti tudi po 15
Topa je še vedno precej več, če vemo, dajo na beograjski
ici prod^ajo po sedem din in ceneje. Pri večjih prodanih
ičinah se da s tem sadežem lepo zaslužiti,
"odražila so se jajca, ki so zdaj od 2,30 do 4,50 in ponovno so se
i^jurčki, ki so po 400 do celo 500 din. Lisičke prod^ajo po
""" in šampinjone po 90 din.

pridi, oglej si raj
ri^eriški film
a-: krik v temi - ame-
ijNlON
sc.^- 9.: ko je harry
lil^^-^al sally - ameriški
. Devet in pol no-
^prt^l? 9-: obračun
filiti '^"MESTJU - ameriški
5 9 ,
9.: SRČECE - ame-
živi
paket - ame-
^ in
vlc"- 9.: sladke bresk-
- ameriški film
Matineja
7. 9.: čarovnice - angleški
film
KINO DOM
5.	9.: čarovnice-angleški
film
6.	do 9. 9.: čarovnik
- ameriški film
od 10. 9.; policaj iz vrt-
ca - ameriški film
Mladinski program
6.	do 9. 9.; carovnice - an-
gleški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
5. in 6. 9.: devet in pol
tednov - ameriški film
7.	in 8. 9.: zaznamovan
za smrt - ameriški film
Nočni kino
6.in 7. 9.: zavajanje mla-
ROJSTVA
Celje
Rojenih je bilo 14 dečkov in
18 dekhc
mul
Celje
Poročih so se: Darko RAT-
KOVICA in Lilijana DŽAKO-
VlC oba iz Celja, Milan VOK in
Marjeta MUHOVEC oba iz Ce-
lja, Simon KROBAT in Tatja-
na ZDOLŠEK oba iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Zakonsko zvezo so sklenili:
Avgust KUBALE iz Žahenber-
ca 27 in Metka KORAŽIJA iz
Tlak 4/a, Franc KORAŽIJA in
Ana ČONC oba iz Tlak 4/a, Mi-
roslav ŠPOLJAR iz Stojnega
sela 90 in Irena DROZG iz
Stojnega sela 90, Ivan ŠPO-
LJAR iz Poredja 14 in Mihca
ŠELIGO iz Poredja 14, Branko
GJURAS iz Velike Pirešice 42
in Terezija OGRIZEK iz Pri-
stave pri Mestinju 33, Klemen
DROFENIK iz Rogaške Slati-
ne in Gordana SARAFILOSKI
iz Rogaške Slatine, Franc
PERKOVlC iz Podčetrtka in
Ivanka STRAŠEK iz Vidovica
16.

Celje
Umrh so: Ludvik GOLOB,
doletnikov
KINO RTC - UNIOR zreče
5. in 6. 9.: tigrov bes
- hongkonški film
7.	9.: policaj pod kon-
trolo - ameriški film
8.	9.: beli lovec - ameri-
ški film
KINO VELENJE
5. in 6. 9.: rockv v. - ameri-
ški film
6., 7. in 8. 9.: pleše z vol-
kovi - ameriški film
Nočni kino
5. 6. in 7. 9.: intimna lek-
cija - ameriški film
KINO DOM KULTURE
8.	in 9. 9.: pleše z volko-
vi - ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
5. 9.: pleše z volkovi
ameriški film
9.	9.: rockv v. - ameriški
film
78 let iz Celja, Julijana FRINC,
93 let iz Celja, Anton REBRI-
CA, 56 let iz Celja, Stanislav
TRCEK, 81 let iz Celja, Stani-
slav FELICIJAN, 57 let iz Lip-
ja, Helena KOROŠEC, 57 let iz
Žalca, Kristina ODLAZEK, 77
let iz Jelova, Karel KRKLEC,
76 let iz Žič, Anton FIŠER, 53
let iz Nazarij, Jože SEDLAR,
92 let iz Celja, Bogomir VAPU-
TIČ, 64 let iz Laškega, Ana FU-
DOLF, 90 let iz Kristan vrha,
Antonija KOŠAK, 70 let iz La-
škega, Boštjan VINTER, 19 let
iz Pobrež, Anton KLANŠEK,
78	let iz Loga pri Vrhovem,
Marija CHRISTOF, 88 let iz
Celja, Stanko ŠKET, 35 let iz-
Sp. Kostrivnice^ Terezija GOR-
JUP, 68 let iz Stor, Alojz GO-
RENJ AK, 80 let iz Celja, Bran-
ko ČERNOŠA, 38 let iz
Kompol.
Žalec
Umrh so: Zofija SLAKAN,
88 let iz Pondoija, Ivana BRA-
ClČ, 49 let iz Polzele, Aleksan-
der GROBELNIK, 59 let iz
Otemna, Franc KOVČE, 81 let
iz Loke, Franc RAZDEVŠEK,
79	let iz Gotovelj, Pavla ŠMID,
85 let iz Zahomc, Vladimir BA-
LIŠ, 75 let iz Vrbja.
Šmarje pri Jelšah
Umrh so: Antonija ČEPIN,
92 let iz Klak, Alojz KRAMER,
73 let, iz Kunšperka, Jožef SI-
MONlC, 72 let iz Podsrede, Le-
opold ŠTUKLEC, 72 let iz Kri-
stan vrha, Vekoslav LEU-
ŠTEK, 76 let iz Osredka Dese-
niškega 13.
BORZA DELA
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje območni
enoti Celje, dne 2. 9. 1991.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.
Delovna organizacija
Sred. šola za gost. in turizem Celje
CETIS graf. podjetje Celje
CETIS graf. podjetje Celje
TI M
Sred. vrtnarska šota Celje
Keramična industrija Liboje_
ASPARA. d.o.o. Žalezno 4, Žalec
ASPARA. d.o.o. Žalezno 4, Žalec
ASPARA. d.o.o. Žalezno 4, Žalec
Vzgojno-izobraževalna org. Žalec
Poklic
prof. slov. jez. z umet. vzgojo
ekonomist ali grafič. ing.
ekonomist ali grafič. ing.
ekonomist ali druga ustrez. smer
pedagog kakršnekoli usmer.
industrijski oblikovalec
tesar
mizar
pom. delavec
snažilka
Delovno mesto
učitelj slov, jez. in umet. vzgoje
trgovski zastopnik - sedež v Zagrebu
trgovski zastopnik - sedež v Zagrebu
samostojni komercialist
vzgojitelj v domu
kreator
samostojna tesarska dela
samostojna mizarska dela
pom. mizarska in tesarska dela
snažilka
30. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991
MALi OGLASI - INFOR
 INFORMACIJE
5. SEPTEMBER 1991 - STRAN 31
32. STRAN - 5. SEPTEMBER 1991	

NOČNE
CVETKE
•	Marta V. iz Ulice Ivan-
ke Uranjek je prišla v pone-
deljek zvečer vsa nesrečna
povedat, da je sosed Vlado
že nekaj večerov sila bučen
in da doma prireja ušesom
neprijetne veselice. Kot
prava jasnovidka je polici-
stom povedala, da se v na-
slednjih nočeh zna še kaj
hujšega pripetiti, skratka,
nočni javni red in mir sta
zelo ogrožena. Okoli polno-
či je kraj hrupnega dogaja-
nja obiskal miličnik, ki pa
v stanovanje ni mogel vsto-
piti, ker so bila vrata zakle-
njena. Upajmo, da se je
Vlado zdaj že umiril, saj ve-
selice človeka sčasoma zelo
izčrpajo.
•	Za policiste nič poseb-
nega. V ponedeljek zvečer
je Jerneja z Goriške sporo-
čila, da atek tepe mamo.
Atek je bil Marjan R., ki si
domišlja, daje politika trde
roke najbolj učinkovita. Da
to ne drži, mu bo povedal
sodnik za prekrške.
•	V sredo, 28. avgusta
dopoldne, je nek možakar
iskal srečo v gostilni Ribič.
Pritiskal je na gumbe, vne-
to prestavljal ročice in bu-
tal v pločevino, pa nič.
Igralni aparat je bil skopu-
šen in trmast. Ker pa je vsa-
ko igro treba plačati, je bil
hazarder v težkem položa-
ju. Rešil ga je tako, da jo je
odkuril in nič plačal. Po
prijavi natakarice so polici-
sti napisali predlog sodni-
ku za prekrške, ki ^a bo
obiskal Zlatko M. iz Cuprij-
ske. Naj ga spomnimo, da
je Ribiču še vedno dolžan
okoli pet tisočakov.
•	Iz Gregorčičeve 6 so
v sredo popoldne sporočili,
da imajo pasje težave. So-
seda iz Miklošičeve naj bi
imela psa dobermana, ki
ždi vse dni in noči na balka-
nu. Tam laja, lula in kaka,
kar pa spodnje sosede pre-
cej moti, ker morajo svoj
balkon neprestano čistiti.
Lastnica psa se menda za
opazke sosedov sploh ne
zmeni, zato bodo stvar vzeli
v roke možje postave in so-
sede rešili pasjih nadlog.
•	Slavka je Toneta že
davno odpisala, Tone pa je
prepričan, da je ženska še
vedno vesela njegovih obi-
skov. Tako je bilo tudi
v sredo z\'ečer. Po stari na-
vadi jo je Tone primahal pi-
jan in bil zelo neugodnega
obnašanja. Tone V. iz Fran-
kolovega se bo imel prilož-
nost izpovedati sodnici za
prekrške.
•	Minuli četrtek zvečer
je mama Jožica M. iz Celja
sporočila, da sinko Boris
doma razgraja. Policisti so
ugotovili, daje šlo za prepir
med materjo in sinom, ki
ga bosta morala rešiti na
sodišču.
•	Prejšnji teden so ljudje
na Tovarniški ulici strmeli
in se čudili. Nekdo je iz
svojega stanovanja metal
skozi okno pohištvo. Uni-
čevalec lastnega imetja je
bil Jurij L, ki se je v četrtek
zjutraj zbudil v policijski
alko-treznilnici.
•	V četrtek ponoči so se
na Ljubečni, kar na cesti,
štiije spravili nad enega.
Tepenemu je ime Miran Z.,
tisti, ki so tepli pa so jo
pred prihodom policistov
popihali. Pravi korenjaki!
M. A.
Akcija uspešna, avgust najboličrn
Na naših cestah in ulicah
je te dni v jutranjem in
opoldanskem času pravo
mravljišče, ki ga je povzro-
čil pričetek novega šolske-
ga leta.
V prvih dneh šole smo sre-
čevali miličnike in inštruk-
torje avtošol, ki so skrbno
bdeh nad varnostjo naših šo-
larjev, predvsem tistih, ki so
prvikrat vstopili v hram uče-
nosti. No, ti so bili v večini
v spremstvu staršev, a je tudi
odrasle treba kdajpakdaj po-
učiti, kako se morajo v pro-
metu, na cestah in v križiš-
čih, obnašati. Akcija občin-
skih Svetov za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu je
v prvih dveh dnevih novega
šolskega leta spet dala rezul-
tat, ki smo si ga vsi želeli. Na
našem območju v ponede-
ljek in torek ni bilo niti ene
nezgode, v kateri bi bil ude-
ležen šolar. Upajmo, da bo
tudi v bodoče tako, obenem
pa nas je strah, da bomo na
kevilne napotke pred pričet-
kom šole kmalu pozabili in
se spet v prometu obnašah
po starem, torej slabo.
Da je z našo prometno var-
nostjo nekaj zelo narobe, go-
vorijo prometne nezgode, ki
so se na našem območju pri-
petile v mesecu avgustu, ki
je bil letos najbolj (promet-
no) črn mesec. Na Upravi za
notranje zadeve Celje so
v tem mesecu zabeležih in
obravnavali kar 95 promet-
nih nezgod, medtem ko jih je
bilo lani v tem mesecu 71.
Letos je v avgustu na naših
cestah izgubilo življenje se-
dem ljudi, lani je bilo šest
mrtvih.
Ko smo se pogovarjali
z Ivanom Hribernikom, in-
špektorjem za promet UNZ
Celje, nam ni mogel dati od-
govora na vprašanje, zakaj je
letošnji avgust tako zelo tra-
gičen, da odstopa od sicer
nespodbudnega poprečja.
Gotovo pa je, da je vzrokov
za nezgode, zlasti tiste
s smrtnim izidom, več. Voz-
niki motornih koles in koles
z motorjem skorajda ne upo-
rabljajo več varnostnih če-
lad, vozniki avtomobilov
opuščajo privezovanje z var-
nostnimi pasovi, omejitev
hitrosti le redkokdo upošte-
va, kar kažejo tudi rezultati
radarskih kontrol. »Nič ne
zaleže, niti naše preventivno
delovanje niti kaznovalna
politika,« je povedal inšpek-
tor Hribernik in dodal, da bi
med vzroke za vse pogostej-
še nesreče na cestah lahko
prišteli tudi nezadovoljstvo
občanov zaradi družbeno-
ekonomskih in j)olitičnih
stanj, dogodkov. Človek, ki
se med vožnjo ukvaija z mi-
slimi, povezanimi s preživet-
jem družine in neštetimi
drugimi negotovostmi, pač
ne more biti zbran. Vozniki
in drugi udeleženci v prome-
tu so napeti, nervozni, razo-
čarani, z neštetimi skrbmi
v glavah. Avgust pa je bil tu-
di čas raznih vesehc, ki so
tudi »prispevale« k žalostni
podobi stanja na naših ce-
stah.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
V bližini je prometni miličnik. Bodo pravila obnašanja v prometu veljala tudi vajA
njih dneh, ko bo poostreni nadzor mimo?
PROMETNE NEZGODE
Umrl po treh dneh
V torek, 27. avgusta popold-
ne se je na regionalni cesti,
izven naselja Trebče, pripeti-
la nezgoda, ki je terjala člove-
ško življenje.
Z dvorišča stanovanjske hiše
Trebče 31 je na regionalno ce-
sto v smer Bistrice ob Sotli za-
vijal voznik traktoija Ivan Ja-
veršek (28) iz Trebč. Na trak-
torju je imel pripet vitel^^^na ka-
terem je stal Martin Cerkuč
W0) iz Trebč. Pri zavijanju je
Cerkuč padel z vitla in obležal
nezavesten na vozišču. Hudo
telesno poškodovanega so pre-
peljali v celjsko bolnišnico,
kjer je v petek, 30. avgusta po-
škodbam podlegel.
Zadel kolesarko
Na Kidričevi ulici v Celju
se je v sredo, 28. avgusta do-
poldne pripetila nezgoda,
v kateri je bila hudo poškodo-
vana kolesarka.
Po Kidričevi cesti je proti
Mariborski cesti vozil kombi
51-letni Rudolf Ravnik iz
Šmaijete pri ŠkoQi vasi. V kri-
žišču Kidričeve in Delavske
ulice je z njegove leve strani po
kolesarski stezi, iz smeri To-
varniške ulice, pripeljala kole-
sarka Antonija Dolšak (66), ki
je nameravala prečkati križiš-
če. Voznik kombija je zaviral,
vendar je s prednjim desnim
delom vozila zadel Dolšakovo
in jo zbil po vozišču. Hudo po-
škodovano so prepeljah v bol-
nišnico Celje.
Smrt v Laškem
Nezgoda s tragičnim kon-
cem se je pripetila v petek, 30.
avgusta ob treh zjutraj na ma-
gistralni cesti v Laškem. Ena
oseba je izgubila življenje,
dve pa sta bili huje telesno
poškodovani.
Borut Moravec (27) iz Vrun-
čeve uhce v Celju je vozil oseb-
ni avto iz Rimskih Toplic proti
Celju. V Laškem, v bližini ben-
cinske črpalke, ga je v blagem
levem ovinku pričelo zanašati,
nakar je po 44 metrih vožnje
po bankini trčil v betonski rob-
nik pri stanovanjski hiši Celj-
ska cesta 4. Od tam je vozilo
odbilo na vozišče, kjer je ob-
stalo na strehi. Na kr^u nesre-
če je umrl voznik Moravec, hu-
do telesno poškodovana pa sta
njegova sopotnika Robert Do-
brajc (21) iz Celja in Andrej
Klavški (22), prav tako iz Celja.
Oba sta na zdravljenju v celjski
bolnišnici.
Otrok podlegel
poškodbam
Na lokalni cesti Zreče-Gra-
čič se je v petek, 30. avgusta
zvečer pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hu-
do telesno poškodovana, ena
pa je kasneje v bolnišnici po-
škodbam podlegla.
Iz smeri Gračiča je proti Zre-
čam vozil kolo z motoijem 16-
letni B. L. iz Zgornje Ložnice.
Med vožnjo po klancu navzdol
je v ostrem nepreglednem
ovinku, na s peskom posutem
vozišču zapeljal na levo polovi-
co ceste, kjer je trčil v zadnje
kolo tovornega avtomobila, ki
ga je iz nasprotne smeri pripe-
kal voznik Milan Suvajc (25) iz
Laške gore. Pri trčenju sta se
hudo telesno poškodovala voz-
nik B.L. in ruegov sopotnik,
prav tako šestn^stletni A. Ž. iz
Zgornje Ložnice, ki so ga pre-
peljali v mariborsko bolnišni-
co, voznika B. L. pa so prepe-
ljali v celjsko bolnišnico, l^er
je v nedeljo umrl.
Na mopedu v smrt
V	petek, 30. avgusta se je, ob
22. uri, pripetila prometna
nezgoda na lokalni cesti
v Drešinji vasi. Trčila sta ko-
lesar in voznik kolesa z mo-
to^em.
Šestnajstletni A. A. iz Celja
je vozil kolo z motoijem po levi
strani vozišča. Vozil je brez
prižganih luči za osvetljevanje
ceste. V Drešinji vasi mu je iz
nasprotne smeri, prav tako
brez prižganih luči, pripeljal
kolesar Tomaž Seles (21) iz
Levca, ki je vozil skrajno des-
no. Vozih sta trčili, v nesreči pa
je na kraju dogodka umrl mla-
doletni A. A.
Po nesreči peljal
dalle
Na Popovičevi ulici v Celju
se je v soboto, 31. avgusta ob
12.55 uri pripetila nezgoda,
v kateri je bil hudo poškodo-
van otrok, neznani voznik ko-
lesa z motorjem pa je po nez-
godi odpeljal v neznano.
Šestletni V. K. iz Celja je vo-
zil kolo po Popovičevi ulici.
Pri stanovanjski hiši Popovi-
čeva št. 56 je za ryim pripeljal
neznani voznik kolesa z motor-
jem ATX, temnejše barve. Na
kolesu z motoijem sta bila dva
fanta, stara od 10 do 12 let. Pri-
šlo je do trčenja, pri černer je
kolesar V. K. utrpel hude teles-
ne poškodobe. Postna milice
Celje naproša morebitne oči-
vidce nesreče, da se zaradi raz-
jasnitve okoliščin oglasijo na
postaji.
Nezgoda s pobegom
V	nedeljo, 1. septembra se
je, ob 20.30 uri, pripetila nez-
goda v križišču Mariborske in
Dečkove ceste v Celju.
Voznik kolesa Momir Vuče-
novič (36) iz Celja je vozil kolo
iz smeri Dečkove ceste in preč-
kal Mariborsko cesto pri zeleni
luči. Ko je pripeljal do sredine
vozišča, mu je nasproti, iz sme-
ri Bežigr^ske ceste, pripeljal
neznani voznik osebnega avto-
mobila zastava 101, reg. št. Z V
241-08, oranžne barve. Zavijal
je v levo ter s prednjim delom
vozila trčil v kolesarja. Ta je
padel po vozišču in se hudo
poškodoval. Neznani voznik se
je za hip ustavil, nato pa odpe-
ljal v smeri proti Žalcu po Ki-
dričevi cesti. Kdor bi o nezgodi
k^ vedel, naj to sporoči naj-
bližji postaji mihce.
M. A.
Marihuana bi bila odlična
Koncem avgusta so delavci organov za notranj
zadeve iz Celja in Maribora ter ptujski policig
odkrili enega doslej največjih nasadov indijs|
konoplje, ki je dozorela na naših tleh.
Pridelek, 600 sadik ter rastline za omamljanje, |
našli na opuščeni njivi v kraju Dobrine pri Žetalah. Ži
ima to odkritje tesno povezavo z našim območjem, sa
sta indijsko konopljo gojila dva mladoletna Zalča«
Po oceni strokovnjakov je bil pridelek zelo dobi
kakovosti, zlasti pa obilen. Okoli tri metre visoke b^
naj bi »prinesle« najmanj petn^st kilogramov manat
po katerem mladi vse bolj pogosto segajo. Preverjanj
okoliščin v zvezi s to zadevo je še v teku.
Bratje Slovenci, ven!
V nekaterih firmah na Celjskem so v zadnjem času pr^
telefakse z nenavadno vsebino, ki ne zveni nič kaj prijaa
Na enemu takšnih piše: Bračo Slovenci! Odidite že enkil
čimprej naj s T V ekranov izginejo slovenski obrazi. UpaiM
naših bratov ne bomo razočarali, bi pa bih zelo veseli telefa
s poslovno vsebino, saj vemo, da nas lahko reši le delo. Ni
vas, bračo, od koder ste nam že pisali.
Begunci spet prihajajo
Na našem območju je trenutno okoli 90 beguncev, ki
prišli k nam s hrvaških kriznih območij.
Na Upravi za notranje zadeve ocenjujejo, daje to število P<
večje, saj se nekateri niso prijavih. Večina se jih zadržuj
sorodnikih in znancih, največ pa jih je v Rogaški Slatini inl
okolici. Zanje skrbi tamkajšnja organizacija Karitas, kije^
drugim, v stikih in dogovoru z občino Bjelovar. Del begunci
nastanili v počitniškem domu, ki je last te občine.
Ker je bilo pred dobrimi desetimi dnevi na našem obm
»le« okoli trideset beguncev, postaja problem resnejši. Za*
val beguncev je na Celjskem pripravljen zbirni center, kjer"'
ti nesrečniki na varnem.	
MINI KRIMIČI
Predzadnjega avgusta zve-
čer je neznanec v Velenju na-
padel občana N. D. iz Velenja.
Na ulici ga je vrgel na tla in mu
ukradel denarnico z vso vse-
bino.
V	noči na 30. avgust je nekdo
vlomil v vikend hišico
v Šmartnem v Rožni dohni.
Odšel je z nahrbtno motorno
koso znamke tyobi, vredno
okoU 14 tisoč dinarjev. Otava
bo mimo, otaviča pa n^brž ne
bo dočakal.
Minuli petek ponoči sta dva
neznanca zalezovala in dohite-
la nič hudega sluteči parček.
Na Jenkovi ulici v Veleryu se
je eden spravil nad njo, drugi
nad njega in ga zbil po tleh ter
mu hotel iztrgati ročno torbi-
co. Napadeni pa se je rešil
z zvijačo, ki pa je ne bomo ra-
zodeli. Samo tri kratke besede
je izgovoril in napadalca oziro-
ma roparja sta jo odkurila
z nadzvočno hitrostjo.
V	noči s četrtka na petek je
nekdo ukradel in odpeljal avto
znamke golf JXD, ki je stal na
dvorišču stanovanjske hiše
v Šmartnem ob Paki. Tat je
imel lahko delo, saj je bil avto
odprt, v njem pa kontaktni
ključi. Ukradeno vozilo je me-
talno rdeče barve, reg-
212-797, vreden pa je okO"
tisoč dinaijev. Kdor bi o.
vozilu karkoh vedel, ^
sporoči n^bližji post«'^
Lastnik nedograjen^®,
kenda v Homcu je 29-^
opazil, da seje v objektu j
nepovabljeni gost.
spoznarija je prišel po^ .
je opazil, da manjkajo
cejšnje kohčine vodovoo'
stalacijskega materiala ,
k^ uporabnih predmei ,
skup^ pa je vredno o
tisočakov.	^^
Policisti iz Velenja so '.
teden privedli k preis^" ;
mu sodniku osumljenec ^
jaža K. iz Velenja. Pr«!'„ol
pri vlomu v velenjskei^
Paka. Sodnik je zoper f
nega storilca odredil P
V noči na 27. avgus^^
nanec vlomil v osebni ^
bil, ki je bil parkiran v
ulici v Slovenskih
Za dejanje se je odloC' y
ko je v vozilu zagled^' j?
torbico, v kateri je n^ ^
ženj bančnih čekov, jffl
pa je tudi nekaj ."^ojK*^
drobnarij. Lastnik
van za približno
naijev.	^^
Giljskc Poletne Prireditve v Laškem
6. 9. RADE ŠERBEDŽIJA ob 20.30
13. 9. ZAGREBŠKI SOLISTI in
DUBRAVKA TOMŠIČ ob 20.30
Vstopnice za Grajske poletne prireditve
lahko kupite v poslovalnici Kompasa
v Laškem tel. (063) 731 9295 ali Kom-
pasovi poslovalnici v Celju.