ZVEZA DRUŠTEV ZA ESPERANTO
Jezik proti razlikovanju
Verjetno je malokomu znano, da je v stavbi Ijub-Ijanske mestne knjižnice (nasproti pravne fakul-tete) tudi sedež Zveze društev za mednarodni jezik esperanto Slovenije. V dveh manjših sobah, kjer to društvo deluje, je mogoče videti precej knjig, leta-kov in dokumentov, ki jih esperantisti uporabljajo pri svojem delu. Vendar pa je delo še vse preveč omejeno na prostore, delo esperantistov je bolj-kone anonimno in ta zanimiv, predvsem pa kori-sten jezik v naši družbi še nima mesta, ki mu gre.
Svet pretresajo delitve na interesne sfere, razna na-sprotja med državami, naro-di in etničnimi grupacijami. Politična in gospodarska neskladja pa neposredno vplivajo tudi na jezikovne odnose. Tako je bilo že vse od začetkov kapitalizma - in hkratnim formiranjem na-cionalnih jezikov — veliko primerov in oblik jezikovne diskriminacije: vsiljevanje enega jezika drugemu naro-du, nasprotovanje, da bi na-rodi ali etnične skupine go-vorile lastni jezik, delitev je-zikov na uradne in neprizna-ne. Zato so razumljivi po-skusi škupnega svetovnega jezika, ki naj bi ta nasprotja
omilili (nerealno bi bilo pri-čakovati, da bi jih tudi od-pravili). Večina poskusov se je naslanjala na poenostavi-tve latinščine, francoščine, španščine in angleščine.
Med vsemi poskusi ima največ uspehov prav espe-ranto, ki bo leta 1987 prosla-vil že 100-letnico. Svetovna organizacija esperantistov združuje danes že 102 drža-vi, od tega je v 84 gibanje zelo dobro organizirano. V svetu deluje tudi 28 strokov-nih zvez, izhaja okoli 60 ča-sopisov in revij, esperanto govorijo tudi na 14 radijskih postajah (tudi radio Zagreb dvakrat na teden oddaja v esperantu), na 18 visokih šo-
lah je tudi katedra za espe-ranto, objavljenih je tudi že več kot 40 tisoč knjig - origi-nalnih književnih del ali pre-vedenih.
Esperanto je na območju Jugoslavije opazen že od le-ta 1906. V predvojnem ob-dobju je bil tesno povezari z revolucionarnim delavskim gibanjem in za' uveljavitev esperanta so se zavzemali mnogi revolucionarji, med drugimi tudi Tito. Po drugi vojni se je zelo uveljavil v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, manj pa v drugih republikah, med drugimi tu-di v Sloveniji.
V Sloveniji je zdaj le 8 dru-štev z okoli 1000 člani, ki si prizadevajo razširiti espe-ranto med mladimi. Število registriranih društev želijo povečati vsaj na 15, število članov pa na 4000. Ze zdaj precej sodelujejo na medre-publiški in meddržavni rav-ni, v prihodnje pa namerava-jo to sodelovanje še okrepiti. Esperanto v osnovnih, sred-njih šolah in na fakultetah se je v svetu že precej uveljavil, pri nas pa čaka esperantiste pri uvajanju mednarodnega jezika v vzgojnoizobraževal-ni sistem še precej dela.
Miro Petek