85 54 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PkimuRSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ____________non |;_ Abb. postale I gruppo LeilH ^'JU IlF Leto XXXV. k. 22 (10.241) TRST, petek, 26. januarja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5 do ir septembra 1944 se Je tiskaj v tiskarni «Doberdob» 9 Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenlja» pod Vojskim pri Idriji,-do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v asuznjem Evropi. V PONEDELJEK BO ANDREOTTI POROČAL ZBORNICAMA DANES POLITIČNI «VRH> 0 KRIZI PSI ZA OBNOVITEV SODELOVANJA Z včerajšnjih sej vodstev PSI in PSDI - Lombardi in De Martino za večjo enotnost s komunisti - Galloni ponuja «laične ministre RIM — Današnji vrli «bivše večine» bo torej vzel na znanje, da Je izbruhnila neizbežna vladna kriza. Po tej ugotovitvi sc bodo tajniki strank razšli. V ponedeljek opoldne se sestane ministrski svet, po-Poldne pa bo Andreotti z enournim razmahom prebral krajšo izjavo v ebeh vejah parlamenta. Ni še znano, kako, vendar bo v svoj govor vključil vprašanje «ali naj vlada nadaljuje s svojim delom?«. Na to vprašanje bodo naslednjega dne odgovorili predstavniki vseh strank j« ni dvoma, da ho z različnimi motivacijami in raznoliko ostrino An- dreotti izvedel, da je čas, ko mora odstopiti, že napočil. O tem razpravljajo te dpi strankarska vodstva. Najvažnejši dogodek včerajšnjega dne je vsekakor Nla seja socialističhega vodstva, oklenili so, če povzamemo Craxije-Ve besede, «započeti novo pobudo kol, da se obnovi sodelovanje in z »jim politični okvir narodne e »otnosti,«. Craxi je poudaril, da je soglašal z Berlinguerjevim predlogom o današnjem vrhu, ker meni, da se morajo sedaj pričeti «global-»a pogajanja«. Zakaj? Tega Craxi »a seji vodstva ni povedal naravnost, vendar iz povedanega izhaja, da predlagajo socialisti koalicijsko vlado vseh strank, ki bodo sodelovaje v novi večini. «Najti moramo izhod,» je dejal Llaudio Signorile, «in nehati s slepomišenjem okoli dileme o enobarv-»> vladi in strokovnjakih.« Potreb-»a je vlada, v kateri naj sodelujejo Vse stranke «seveda, upoštevajoč o-JPejitve vsake izmed njih« tako, da o° potrebno «poiskati rešitev v o-kviru teh meja«. Rešitev naj bo končno taka. pravi podtajnik PSI, d? ne bo «ponižala niti komunistov n*“ demokristjanov«. Kakšen naj bo torej ministrski svet «v splošno zadovoljstvo«? Pravno, da so socialisti (v bistvu) osvo-•P.b predlog socialdemokratskega taj; n*ka Pietra Longa. V novi vladi ?ai bi polovica ministrov pripada :a. KD, ostala polovica pa ostalim i.čnim in levičarskim strankam ko-®>lcije. Novost naj bi bila v tem, ?a bi te polovice ministrov ne iz-bfsle stranke, pač pa. sam pr.ed-fednik vlade, kot določa ustava. Ta-k° naj bi ministrski predsednik iz-dral tudi kakega komunističnega »»nistra, ne da bi pri tem dal KPI Posebnega političnega priznanja. >-ahko bi, na primer, se skliceval !>a njihove specifične pristojnosti » sposobnosti. Te linije, ki j0 je izdelal Craxi a sodelovanjem Mancinija, pa vendar socialistično vodstvo ni pod-• Prlo povsem soglasno. Riccardo ^ombardi in Francesco De Martino Lta Ogovarjala nujnost sporazuma jr, I - PSI, ki naj bi skupaj prisila demokristjane, naj se odpove-°. Protikomunistični diskriminaciji Pri sestavljanju nove vlade. Pri tem v Tpmbardi še posebej opozoril to-ariše v vodstvu PSI, da so komu- nil,,,l"i„,lllll||||t|||||||||||||||lll|lllllltllllltln,l„iil nisti v zadnjih dneh temeljito spremenili svojo oceno o demokristjanih in da je mogoče, da bo temu sledila tudi odpoved politiki zgodovinskega kompromisa. Enotnost s KPI v teh pogojih pa bi, po Lombardije-vem mnenju, znatno približala možnost zmage levičarske alternative. Včeraj se je sestalo tudi socialdemokratsko vodstvo. Pietro Lon-go je dejal, da je kriza neizbežna, vendar je izrazil upanje, da «konec neke vlade naj š ene pomeni konca neke politike.« Kajti PSDI je prepričana, da je «še mogoče ovrednotiti motivacije in dobro voljo« m da je «dovolj prostora za obnovitev novega poštenega sporazuma«. Skratka, tudi socialdemokrati, kakor socialisti, ne mislijo na «skok v temo«, pač pa na iskanje neke re- » šitve, ki naj prepreči razpust zbornic in nove volitve. V ponedeljek se sestane vodstvo PRI. Medtem je Giovanni Galloni v nekem članku dejal, da KD odločno nasprotuje sodelovanju komunistov v vladi in ponavlja, da je to jasno prišlo do izraza že marca lani, ko so bila »opredeljena politična ravnotežja«. Pač pa je KD pripravljena razpravljati (in meni celo, da bi to bilo primerno) o vstopu v vlado »novih ministrov, za katere ni prav nujno, da so demokristjani«. Flaminio Piccoli je vsekakor sklical sejo vsedržavnega sveta KD v dneh 2. in 3. februarja. P. P. LONDON — V Veliki Britaniji se nadaljuje val stavk in nadaljujejo se tudi polemike v spodnji zbornici. Lider konservativne opozicije Margaret Thatcher je včeraj ostro napadla prvega ministra in mu svetovala naj odstopi, če že nima korajže ustrezno ukrepati, da bi se sedanja sindikalna kriza opzitivno rešila. ............................... NA RAZGOVORIH FORLANI - GROM IKO RAZLIKA V GLEDANJIH NA ŽARIŠČA NAPETOSTI Zunanji minister Sovjetske zveze se je včeraj sestal tudi z Andreottijem in z Berlinguerjem - Danes povratek v Moskvo ITALIJANSKI DELAVSKI RAZRED NAPOVEDUJE NEIZPROSEN BOJ TERORISTOM Med dvourno splošno stavko so delavci odločno obsodili zločine rdečih brigad Berlinguer, Lama, Macario in Benvenuto na jutrišnjem pogrebu ubitega sindikalista Rosse v Genovi - Odposlanstva delavcev iz vse Italije bodo pospremila posmrtne ostanke ubitega tovariša Razkorak Sodišče v Pescari je obsodilo na mesece zapora, plačilo globe in lavnih Enoletno prepoved opravljanja služb Gabricllo Capodifero, »fesorico umetnostne zgodovine C »®kem znanstvenem liceju. Pro-šoLl-00 So *aai prijavili sodišču vj sk* kolegi, ker se je pri raziska-nih° odnosu množičnih obveščevalno lestev do vprašanja spolnosti M^evala pornografskih revij, zii^i P°ukom je z dijaki analizi*1 omenjene revije, sodniki je s® odločili, da je s tem početij«, 9aPodiferova kršila zakon, ker v Javnosti širila nemoralno čtivo. n^sodba pescarskega sodišča posivi'0 potrJuJe> da med zakoni in p ‘""»ostjo večkrat zazeva brezno, ^»ografske revije v nobenem pri- RIM — Včeraj se je zaključil uradni del obiska sovjetskega zu nanjega ministra Andreja Gromi-ka v Italiji. Gromiko se bo danes dopoldne vrnil v Moskvo; pred pd-.. hpdpm se bo na letališču še enkrat sestal z zunanjim ministrom For lanijem, nakar bodo objavili skupno poročilo, ki bo baje vsebovalo tudi vabilo Forlaniju na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Včeraj so na zunanjem ministrstvu podpisali štiri dokumente: sporazum o sodelovanju na področju astrofizike, dopolnitev sporazuma iz lete 1960 o izmenjavah med leningrajskim muzejem Ermi-tage in galerijo Degli Uffizi iz Firenc sporazum o civilnem pravu in končno dokument v izmenjavi ratifikacijskih listin sporazuma za preprečitev ' dvojnega obdavčenja na medsebojnih pomorskih progah. Mnogo pomembnejši od teh sporazumov pa je bil politični del Gi omi-kovega obiska v Italiji. S Forlani-jem sta dejansko prerešetala vsa zunanjepolitična vprašanja v iskanju stičišč, a brez skrivanja nasprotujočih si stališč. Ministra ste se tako pogajala o razorožitvi, o Bližnjem vzhodu, o krizah v Afriki m v Aziji, o Kitajski in o mednarodnem sodelovanju s popolno iskrenostjo. Forlani je izrecno naglasil, da Italijo navdihuje predvsem težnja po miru in zato z zaskrbljenostjo gleda na vsako žarišče napetosti. O razorožitvi je Gromiko dejal, da je bil ta problem 95-odstotno že rešen, kar zadeva omejevanje strateškega orožja in pogajanja SALT-2. Govoril je tudi o drugih razoroži-tvenih konferencah in Forlani je v odgovoru naglasil, da je vprašanje razorožitve za Italijo globalno in nedeljivo. Kar zadeva Bližnji vzhod je Gromiko ponovil kritike SZ pogovorom v Čamp Davidu, ki jih je ocenil kot nepravilno pot za rešitev arab-sko-izraelskega problema. Forlani s tem ni soglašal, kajti Italija je mnenja, da predstavlja sporazum v Camp-Davidu pomemben korak k miru na Bližnem vzhodu. niso sprejemljive vendar žal star ]?. me>l mladimi, odraslimi in »a jJS'm>’ berejo jih v kasarnah in Pri a . ovnem mestu. Zgodi se, da ,1- e,° v roke otrokom, morda celo ni j - Skratka slik o spolnih aktih ži n600 ve» kupovati na črni bor-»i'čn <*a,'a'° •»*> P°vs°d- To je res-kai *^kon pa pravi, da bi se Pravihega ne smel° ugoditi. Po fik V, l > *>i morale pred vsako tra-Tak 8.0reti grmade določenih revij, kij ?»'b kresov nikoli ne vidimo, rica /emu pa Jc morala profeso-rati’ >e skušala z dijaki analizi-iin biPo'av Pornografije na zatož-iak' ’**.'» obsodili so jo. Di-ti J, ^vvšnih revij ne bi smeli videom iavnosti sploh ne bi smele kro-10 - Skratka, če bolezni ne bi sme-K « 0 njej ne smemo govoriti. )c vvvi, da se tega pravila držijo ,av^»iki in ne zdravstveni de- bjft'Ve<*a Je zelo vprašljivo, če je na j., 'des°ričiii «pedegoški» pristop k|.i'''' J Primeren, toda vseeno je čatl'00 ' bo gospodarsko in izrecno trgovinsko sodelovanje med obema državama še ojačilo. Včeraj dopoldne, je Gromika sprejel tudi ministrski predsednik Andreotti. Na srečanju sta ugotovila, da medsebojni odnosi dobro napredujejo. Predsednik vlade je baje sporočil, da bo v prihodnjih dneh po uradni poti, to je preko italijanskega veleposlanika v Moskvi, odgovoril Brežnjev na prej omenjeno pismo; o tem vprašanju sta sicer Gromiko in Andreotti govorila že včeraj, vendar le splošno in Andreotti je poudaril, da je treba vprašanja razorožitve reševati globalno. V večernih urah je Gromika sprejel tudi tajnik KPI Berlinguer; pogovarjala sta se o odnosih med o-bema strankama, o procesu pomi-rjevanja, o razorožitvi in o sodelovanju med obema državama, (bbr) GENOVA Z 2-umo splošno stavko in množičnimi demonstracijami po glavnih mestnih trgih domala povsod po Italiji so delavci, katerim se je marsikje pridružila mladina, odgovorili na izzivalno morilsko u-strahovanje rdečih brigad. «Tercristi morajo vedeti, da bomo še zaostrili naš boj in da se ne pustimo ustrahovati. Lahko streljajo proti delavcem, tcda končna zmaga bo naša,« je dejal eden izmed govornikov na enem izmed tolikih skupščin v tovarnah, kjer so delavci sprejeli tudi sklep, da se bodo z množičnimi odposlanstvi udeležili pogreba ubitega genovskega sindikalista Guida Rosse. Pogreb bo namreč jutri dopoldne, na stroške genovske občinske uprave. Račuhajo, da se ga bo udeležilo na stotiscče delavcev iz vse Italije in predvsem iz sosednjih dežel industrijskega trikotnika«, v katerem so teroristi bili zadnje čase zelo aktivni. Pogreba se bodo udeležili tajnik KPI Enrico Berlinguer s članoma vodstva Natto in Pecchiolijem ter tajniki sindikalne federacije CG IL - CISL - UIL Lama, Macario in Benvenuto. Še posebno številna bodo odposlanstva vseh italijanskih jeklarn. Iz najbolj oddaljene železarne «Italsider«, v Tarantu, se je že odpravila na pot zelo številna delegacija. V vseh mestih se je zbralo na trgih na desettisoče ljudi. Vse manifestacije so potekale v najlepšem redu, z izjemo glavnega mesta Sardinije, kjer so skupine »avtonomistov« vzklikale nasilju in skušale izzvati fizični spopad z delavci. Ti pa so jih najprej osamili, nato pa kraticama lo ignorirali. Toda manifestacije same, čeprav se tel njih pokaže, da se delavci ne Jbsje. in da. jjbsftjaja zločinsko poč*-+1 tje rdečih brigad, ne zadostujejo, To je v svoji izjavi poudaril tajnik CGIL Luciano Lama, ki je vnovič pozval italijanski delavski razred, naj se organizira in skrbno bdi proti rovarjenju teroristov v tovarnah in uradih, kot tudi drugje. Giorgio Benvenuto, tajnik UIL, ki je govoril v Cagliariju pa je opozoril na dejstvo, da organizirani delavci ne nameravajo nadomeščati policije, pač pa želijo z njo sodelovati. Da se pa zajamči javni red in uspeh v boju proti terorizmu je, med drugim, potrebna korenita reforma vseh struktur in organizacije sil javnega reda in varnosti. Potrebno je predvsem organizirano u sklajevanje dejavnosti raznih poli- cijskih rodov, obenem pa je potrebna večja demokratična soudeležba agentov, ki jo lahko jamči le sindikalna organizacija policistov. «Teroristi so doslej prizadejali delavstvu politično škodo, sedaj pa so sneli zadnjo krinko in nas napadajo tudi fizično,« je poudaril Benvenuto, nato pa nadaljeval: «Ob tej priložnosti se moramo ponovno zamisliti o neučinkovitosti državnih o-blasti, ki niso kos vztrajni in neu-smljen; ofenzivi nasilja.« V drugih mestih, na primer v Bologni, kjer se je na trgu zbralo nad 50 tisoč ljudi, pa so govorniki izrazili zaskrbljenost, da bi nasilje zadnjih dni ne vzbudilo občutke, češ da je danes vprašanje javnega reda e-dini pomembni politični problem I-ta-liie. kajti taka miselnost, kakršno skušajo teroristi vcepiti javnemu mnenju -s svojimi nastopi, vodi na- ravnost k oblikovanju «režima avtoritarne demokracije«. Zapisati moramo še, da se je v veliki večini mest pridružila stavkajočim tudi mladina, čeprav je tokrat šlo v glavnem za mlade komuniste, socialiste, pristaše MLS in PdUP. Razmeroma pasivna pa so ostala več ali manj trdno organizirana študentska gibanja in srednješolski dijaki. Tisoč se jih je zbiralo v Milanu na ločeni demonstraciji, ki jo je priredila skupina «Lotta continua«. Truplo ubitega Guida Rosse bo danes zjutraj in ves dan izpostavljeno v prostorih železarne «Ital-sider«, kjer bodo, do pogreba, na častni straži njegovi delovni tovariši. V soboto dopoldne, ko bo pogreb, bo v vsej Liguriji splošna stavka, ki ne velja samo za osebje mestnih prevozov. (st.s.) RB POTRJUJEJO: «UBILI SMO ROSSA» GENOVA — Rdeče brigade so si včeraj zvečer s posebnim letakom prilastile odgovornost za podli u-mor genovskega komunističnega aktiviste in sindikalista Guida Rossa. Letak je razblinil še zadnje dvome o politični istovetnosti morilcev, ki jih je vzbudilo v sredo drugo večerno telefonsko sporočilo, po katerem naj bi zločin ne bil delo RB. Letak so našli uredniki genovskega liste «Secolo XIX« v nekem košu za smeti po telefonskem sporočilu neznanca, ki je dejal, da govori v imenu RB. «čeravno je proletariat od nekdaj načelno justiciral vohune — trdijo brigadisti v sporočilu, ki povsem odraža podlo morilsko logiko teroristične organizacije — je naše borbeno jedro nameravalo samo ohromiti vohuna kot prvi in edini poskus posredovanja Tržaško delavstvo proti terorizmu v odnosu z izdajalci: vendar poskus posredovanja se je izjalm il zaradi krčevitega upora vohuna, ki je bil zato usmrčen.« Letak nadaljuje v istem tonu z a-nalizo vloge, ki jo brigadisti pripisujejo komunistični partiji in z u-temeljevanjem «aksioma», da so RB edine zakonite predstavnice proletariate. Pri tem a izražajo svojsko, dasi ne originalno tolmačenje delavskega gibanja: delavec, proletarec je le, kdor soglaša z njimi, vsi ostali so, v najboljšem primeru, hlapci buržuazije, večnacionalnih družb in imperializma. Letak vsebuje nadalje kopico groženj proti sindikalistom in vserr tistim, ki se protivijo »oboroženemu boju za komunizem«. Zanimivo js pri tem, da kot utemeljitev psovke «vohun» namenjene Rossu, letak navaja sindikalistovo pričevanj pred sodniki, pri tem pa navaja stavek, ki ga Rossa na sodišču ni izrekel. Prav tako letak omenja ime drugega člana tovarniškega sveta, kateremu naj bi umorjeni zaupal sum o rovarjenju Berardija, kar prav teko ni prišlo na dan med procesom in o katerem časopisi niso poročali. Na sploh je iz letak mogoče razbrati, da teroristi dobro poznajo razmere v tovarni Italsider. Končno gre v zvezi z letakom omeniti še, da je sestavljen po istem kalupu kot dokument, ki je bil zaplenjen v milanskem skrivališču v Ul. Nevo-so in «Strateška resolucija oktober ’78». Od včeraj je vodstvo preiskave o umoru Guida Rossa prevzel podpoveljnik policije in vodja Ucigos (o-srednji urad za preiskave in posebne akcije) Gaspare De Franci-sci. Kljub temu pa dosedanje delo preiskovalcev, kot je bilo tudi pričakovati, ni obrodilo otipljivih sadov. Po skopih novicah, ki so pronicnile skozi zid molčečnosti, so organi javne varnosti zaslišali dve ali tri osebe in opravili nekaj hišnih preiskav. Glavni element pa je doslej še vedno dostavno vozilo, ki je bilo parkirano nedaleč od Rossovega avta in ki je služilo r irilcera kot operativna baza. V njem so našli odejo, torbo in lasuljo, evidenčna tablica pa je bila ponarejena, (vt) V škedenjski železarni Italsider je b r> včeraj množično protestno zborovanje zaradi umora genovskega sindikalista Guida Rossa. Poročilo na tržaški strani DAMASK - Sirski predsednik Assad je včeraj sprejel msgr. Ca-puccija, s katerim je izmenjal nekaj pogledov o položaju na Bližnjem vzhodu. unaia>>MiiiaiiiaB>«i*i>MaaiaiiMiaMaiiia>aiaa|>M«iiiai|i,||,|>,M||ti||||a|,»|*1|iM,>,>|||a,,aaii|,ai,»|iiM|ia,||,i|iN|RN|a,l»*,>,a|«>vrB|ti iiiiiiiiaitiaiiiiaiiiiaiaipiiiiiiaaiiiaiiiiiiaiaaiiiiu**1*1 JANEZ PAVEL II. ODPOTOVAL V MEHIKO Veličastne priprave na sprejem papeža kljub strosi ločitvi cerkve od države da mora profesorica pla- o tuje «grehe», ker je želela Pat 7 dijaki govoriti. Postava je (lr„,.P?stava- tudi če roma svet po Ko je govoril o Aziji, je Gromiko ostro obsodil Pol Potov režim in v imenu SZ izrecno govoril o »novi Kampučiji«. Kar zadeEa J™/1 Je SZ uspešen obisk, naklonjena notranji rešitvi brez zu-nanjih interferenc, končno pa je Gro-miko obtožil kitajske voditelje nepotešljive sle po vojni, kar je po njegovem mnenju zelo zaskrbljujoče. Tako je tudi utemeljil pismo Brežnjeva zahodnoevropskim vladnim predsednikom z zahtevo, naj ne prodajajo orožja Kitajski. Forlani je, kar zadeva Iran, soglašal, da bi biia najboljša notranja rešitev krize dodal pa je, da mu ni znano, da bi bilo prišlo do zunanjih interferenc. Kar pa zadeva Kitajsko, je Italija povsem drugačnega mnenja kot 'Sovjetska zveza. Forlani je dejal, da je prepričan, da so kitajski voditelji že premostili nekatere dogmatične koncepte in da je danes Peking pripravljen na mednarodno sodelovanje na realistični in konstruktivni osnovi. Italijanski zunanji minister je še dodal, da širokopotezni načrti gospodarskega razvoja, ki jih je izdelala kitajska vlada, postavljajo to državo na drugačno raven, kar nedvomno koristi pomi-rjevanju v svetu. Zunanja ministra sta še govorila o stanju v Afriki, ob koncu pa ste se obvezala, da se RIM — Včeraj zjutraj se je začel prvi uradni obisk papeža Janeza Pavla II. v tujini. Malo po 8. uri je z letališča Fiumicino vzletelo posebno letalo družbe Alitalia, ki je po desetih urah poleta prispelo v Santo Domingo, ki je prva etapa devetdnevnega papeževega potovanja v Mehiko. V Santu Domingu so papeža sprejeli z najvišjimi vojaškimi častmi in po protokolu, ki je v veljavi za državne poglavarje. Med preletom posameznih držav je papež naslovil poslanico na predsednika Pertinija in na francoskega predsednika Giscarda D'Estain-ga, medtem kc se je ob preletu ZDA predsednik Carter osebno pogovoril s papežem in mu zaželel Potovanje papeža Janeza Pavla II. v Mehiko in njegov osebni stik s stvarnostjo cerkve v deželah Latinske Amerike, kjer je fašistični terorizem nekaj povsem običajnega in kjer se ta režim vsakodnevno spopada s cerkvijo, njenimi inštitucijami in njenimi predstavniki, je dogodek, ki mu namerava naš dnevnik posvetiti izredno pozornost. Tako bomo, poleg redne kronike, objavili tudi serijo prispevkov časnikarke Grazie Gaspari, ki je ob tej priložnosti odpotovala v Mehiko in bo poročala za več italijanskih dnevnikov. NEVAREN ZAPLET SREDNJEVZHODNE KRIZE IRANSKI GENERALI IN BAHTIJAR PREŠLI V ODKRIT PROTINAPAD Homeini odložil za dva dni svojo vrnitev v domovino (Poseben dopis) I v Guadalajari, kjer bo ob 13. uri 7J& ~z večje od Neaplja m kije priprav ^ J tablami m katerih be_ ha na organizacijo svetovnega no 1 jg uresn čll Papei '[dobrodošel. Fapez je Kristus. Vsi glavno mesto Mehike v pričakovanju papeža. Pričnimo z letališčem s papežem in s Cerkvijo. Prvi napisi so se pojavili že pred tednom dni, ko so dokončno potrdili obisk. Kar zadeva varnostno Službo, bo '10 tisoč agentov zastražilo letališče. ki meri 25 kvadratnih kilome rov Že od včeraj ni bilo vstona v iuddalajaro za nikogar, če ni imel zrecnega pooblastila. Odpovedali šo Jsfe polete da bo tehnično osebje n kontrolni stolp na razpolago sa-no za papeževo letalo. Vendar pa mlzorstvena služba na letališču za osluje le slabo desetino vsega o-?bja, saj bodo zaposlili 250 tisoč udi,' policistov in vojakov, od karih sto tisoč v samem glavnem testu, pod jioveljstvom krajevne-a Dalla Chiesa, generala Duraza lorela. Ne boje se atentrtov, boje e množice. V sami Guadalajari se >o verjetno zbralo več kot 2 mili-ona ljudi, poldrugi milijon pa bo ničakal papeža v mestu. Krajevni 'asbpisi pišejo, da podobnih varnostnih ukrenov niso sprejeli za no ben dosedanji obisk. GRAZIA GASPARI Papež Jauez Pavel II. se poslavlja ua rimskem letališču . (Tel. ANSA) I (Nadaljevanje na zadnji strani) (Poseben dopis) TEHERAN — Predstnočnji, triintrideseti komunike vojaškega poveljstva je javil, da bo ostalo teheransko letališče zaprto za ves promet do nedelje. Generali in vlada so prešli v protinapad. «Vedno sem skušal prepričati ajtulaha Homeinija, ob pravem trenutku pa bom rekel tudi ne», je Bahtijar izjavil časnikarjem. Nekaj ur kasneje je zaprl letališče, da bi onemogočil ajtulahov povratek. Pred parlamentom pa je predsednik vlade rabil čisto drugačno izrazoslovje, besede sprave: «Navezali smo stike s Homeinijevimi sodelavci — je sporočil Bahtijar — več vam bom povedal, ko bomo dosegli dokončen sporazum.« Kdaj? Najožji Homeinijevi sodelavci so napovedali, da je ajtulah odložil svoj povratek na nedeljo. V soboto zvečer bo torej Homeini odpotoval iz Pariza v spremstvu svojih sodelavcev in kar 200 časnikarjev z vsega svete. Letalo bo nad Teheranom v zgodnjih jutranjih u-rah, če ne bo smelo pristati, bo poskusilo pristanek na kakem drugem iranskem letališču in šele nato se bo vrnilo v Francijo. V takem položaju bosta Teheran in Iran eksplodirala: vojaki bi morali streljati! prišlo bi do pokola in vojska se bi razklala. Njegovi dosedanji prikazi moči niso bistveno spremenili razmerja sil. V torek je ukazal zasesti letališče, da bi onemogočil «revolucionarni polet«, dosegel pa je le dvodnevni oddih. Včeraj je poskusil manever množic: manifestacijo V podporo u-stave, ki naj bi dala «ljudski» videz «mini puču«. Cilj je jasen, pod grožnjo državljanske vojne, naj bi iz boja izstopili zmerni predstavniki nacionalne fronte. Zorenje takega manevra pa potrebuje časa, šele po- tem lahko upa v ustrahovanje pre-moženjših slojev. Prav zato je Bahtijar vprašal Homeinija za tritedenski odlog. Včeraj pa je zbral 30 tisoč ljudi, ki so v sprevodu korakali do parlamenta. Sprevod je bolj kot puške vojakov branila samodisciplina Teheranča-nov. Ajtulah Telegani je namreč pozval prebivalstvo, naj ne naseda provokacijam in naj se ne spopade z «nasprotniki islama«. V sprevodu je bilo težko opaziti lice »iranskega ljudstva«. Manifestanti so bili predvsem meščani, funkcionarji glavnega mesta, častniki s svojimi družinami, birokrati, zvesti privilegijem monarhije. Iz brezrazredne družbe upora proti šahu izstopa sedaj srednji sloj. Niti' ena ženska v tradicionalnem «čadorju«, mlajše celo v tesnih hlačah in škornjih. Žene v kožuhih in krznenih plaščih. Prav nežni spol se je najbolj kričeče razlikoval od črnega, morja žensk na Homeinijevih manifestacijah. Med vsemi so bile prav one najbolj glasne: «Borinrto se proti komunizmu, hočemo Bahtiarovo vlado, hočemo spoštovanje ustave«. Kdo ne bi pomislil na ženske, ki so z udrihanjem po kozicah protestirale proti »komunizmu« predsednika Allendeja v Čilu? «Ali je naš iman« so vzklikali manifestanti, da bi dokazali, da ne priznavajo Homeinijevo vodstvo. Ljudje na pločnikih so jim ironično odzdravljali. Le skupinica mladincev je odgovorila s kamenjen, a se je takoj razbežala. V Teheranu je pričelo utrudljivo čakanje na razvoj dogodkov. Popoldne so se po mestu razlegali streh. Mehanizem soočanja je že v teku, lahko ga bodo zavrii, a nikoli ustavili. Na stotine odborov se že pripravlja na Homeinijevo vrnitev v vseh iranskih mestih. Od vsepovsod bodo prišle karavane, da se bo v prihodnjih dneh teheransko prebivalstvo podvojilo. Vsi čakajo vrnitev ajtulaha Homeinija in spopad z vojsko. Če to ne bo dovolj, se bodo manifestacij« ponovile prihodnjo soboto ob obletnici Mohamedove smrti. «če hočejo spopad, ga bodo imeli«, je v sredo izjavil Homeinijev sodelavec Gob-zadeh. «Naša vrnitev je preračunano tveganje«, je pristavil Ibrahim Jazdi. Koliko časa bo lahko Bahtijar obdržal zaporb letališča, ko se ljudski pritisk veča iz ure v uro? Koliko dni bo lahko še vlada preprečevala vrnitev izgnanca, ki mu vzklika večina iranskega prebivalstva? Ti vprašanji sta bistvo težke preizkušnje, ki od srede že pretresa I-ran. ROBERTO LIVI Dolani' o odnosih SFRJ s sosednimi državami ZAGREB — Sekretar predsedstva ZKJ Stane Dolanc je včeraj govoril hrvatskemu političnemu aktivu o nekaterih aktualnih problemih političnega položaja v svetu, posebej pa se je dotaknil dogodkov v Kampučiji in posledic oziroma vplivov teh dogodkov na mednarodni polo-žja in odnose v svetu. Izčrpno je pojasnil stališča jugoslovanske partije in države do najbolj aktualnih mednarodnih dogajanj in odnosov ter glede mednarodne dejavnosti Jugoslavije in vloge neuvrščenega gibanja. Ob koncu je spregovoril še o sodelovanju in odnosih Jugoslavije s sosednimi državami. Podobna pojasnila je Stane Dolanc pre ddnevi dal že slovenskemu političnemu aktivu, v katerem so najvišji republiški predstavniki. TRŽAŠKI DNEVNIK ZARADI UMORA GENOVSKEGA SINDIKALISTA CGIL GUIDA ROSSA MOGOČNO PROTESTNO ZBOROVANJE DELAVCEV ŽELEZARNE ITALSIDER Tajnik CISL je v imenu enotne sindikalne federacije pozval k enotnosti v boju proti prevratniškemu terorizmu - Odposlanstvo miljske ladjedelnice pri prefektu Delavstvo na Tržaškem je včeraj vnovič potrdilo zvestobo demokraciji in boju za skladnejšo ter pravičnejšo družbeno ureditev. Na protestnih zborovanjih zaradi predvčerajšnjega hladnokrvnega uboja 44-letnega delavca, člana tovarniškega sveta genovske jeklarne Italsider in komunističnega aktivista Guida Ros-sa, pa tudi zaradi ranitve 53-letne ga milanskega bolničarja in aktivista sindikata CISL Battista Ferla, je izpričalo voljo, da z enotnejšim in učinkovitejšim nastopanjem ter v sodelovanju z vsemi demokratični- Sklep sindikata slovenske šole Na slovenskih šolah stavka šele prihodnji petek, 2. februarja Zaradi nesprejemljivega zadržanja vladnih organov so vsedržavni šolski sindikati CGIL -CISL - U1L proglasili razčlenjene stavkovne akcije. Vlada namreč še ni izvedla vseh določil delovne pogodbe šolnikov In še ni ukrepala, kljub v novembru sprejetim obvezam, za ureditev normativnega in ekonomskega položaja šolskega o-sehja, ki naj bi zagotovila enako ravnanje z vsemi strokami javnih uslužbencev. Sindikat slovenske šole — tajništvo Trst osvaja zahteve vsedržavnih šolskih sindikatov CGIL - CISL - UIL in PROGLAŠA za NASLEDNJI PETEK. 2. FEBRUARJA, CELODNEVNO STAVKO slovenskega šolskega °*ebia SSŠ — tajništvo Trst Govornik .je posebno podčrtal »kakovostni skok s v strategiji terorizma: prvič so namreč prevratniki jasno udarili po delavskem razredu, oziroma po sindikalnem gibanju in po komunistični partiji. Ros sa .je bil močno angažiran tako politično kot sindikalno ter je docela v skladu z navodili sindikalnih organizacij zaslpdil in prijavil pristojnim dejavnikom pribočnike terorističnih tolp, Te, je nadaljeval tajnik CISL, hočejo na vsak način u-strahovati delavstvo, odvrniti ga hočejo od vsakršne sindikalne in politične dejavnosti, preprečiti mu, da bi se borilo za napredovanje delavskega gibanja. Govornik je nazadnje pozval k nadaljnji utrditvi enotnosti znotraj sindikalnih organizacij ter med njimi in delavstvom ter k poostritvi boja proti terorističnim pojavom, ki nimajo ničesar skupnega in korenito nasprotujejo logiki ter interesom delavskih množic in sindikalnega gibanja. V sklopu protestnega zborovanja je odposlanstvo obrata Italsider o-fciskalo prefekta rlr. Marrosuja ter ga seznanilo z zaskrbljenostjo uslužbencev železarne spričo zadnjega atentata in uizraščanja terorističnih napadov sploh. Podobna manifestacija je bila v Miljah. Delavci ladjedelnice Alto Adriatico so se najprej zbrali ,na protestni skupščini, nato pa v sprevodu (ki so g a pomnožili še študentje) krenili do županstva, kjer jih je sprejel župan Bordon. Na njihovo zahtevo in po posvetu z občinskim odborom .je župan sklical za danes, 26. januarja, ob 20. uri izredno sejo občiaskega sveta; prisostvovale ji bodo vse oblasti in tovarniški sveti, Bordon pa je nanjo izrecno povabil vse miljsko prebivalstvo. (dg) DRUGI POSVET O STROKOVNEM USPOSABLJANJU Kvalificirani delavci se laže uveljavljajo kot diplomiranci Deželna uprava namerava izvesti obsežno študijo o kadrovskih potrebah v Furlaniji . Julijski krajini Solo tesneje povezati s proizvodnjo V dvorani liceja »Dante* je bil sinoči drugi posvet o problemih strokovnega usposabljanja, ki ga je priredila pokrajinska uprava, prisoten pa je bil tudi deželni odbornik za šolstvo Carpenedo. Pokrajinski odbornik za šolstvo Spadaro ,je uvodoma poudaril pomen skorajšnje preosmove višjih srednjih šol, o kateri je pred kratkim razpravljala poslanska zbornica, in tesnejše povezave med šolstvom in proizvodnjo. Sledil ie poseg deželnega odbornika, ki je nanizal ukrepe, sprejete na deželni ravni (predvsem zakon štev. 42 iz lanskega leta), po prevzemu ustre zrnih pristojnosti iz rok osrednjih državnih organov. Deželno zakonodajo pa bo treba v prihodnje izpopolniti, in sicer na podlagi obsežne študije, ki naj pokaže, kakšne so aktualne in bodoče potrebe proizvodnih struktur, kako najbolje teri- NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETJi Začetek konstruktivne razprave o proračunskem dokumentu za 1979 Posegi svetovalcev Pacorjeve (KPI), Mitri ja (KD) in Markoviča (KPI), ki je obravnaval vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu mi silami zajezi naraščajoči val političnega terorizma. Osrednja delavska skupščina je bila med dopoldansko enourno stavko v železarni Italsider pod Skednjem. Bila je to res mogočna manifestacija, ki ni zajela morda samo delavskih, temveč tudi uradniške kadre; to je seveda značilno. Poleg tajnika sindikata CISL De Grassija, ki je spregovoril v imenu enotne sindikalne federacije, so bili navzoči tajniki CGIL (Burlo), UIL (Di Turroj in kovinarskega sindikata FLM. De Grassi je poudaril, da'je terorizem ne glede na različne krinke, za katerimi »e skriva, vselej prevratniške narave in je vpferjen zoper delavski razred. Pojavlja se vedno v kriznih obdobjih. Od pokola v milanski Kmečki banki decembra 1969 pa do predvčerajšnjega u; mora v Genovi je kri tekla vselej na pragu pomembnih preobratov na političnem in sindikalnem področju. NA ŠKEDENJSKEM POKOPALIŠČU Razprava o proračunu tržaške pokrajinske uprave za leto 1979 se je začela sinoči v umerjenem in konstruktivnem tonu, ki ga niso mogli pokvariti običajni samogovori mi-sovskega predstavnika, ki že dolgo v pokrajinskem svetu pač nimajo odmeva. Na sinočnji seji so spregovorili komunista Pacorjeva in Markovič in demokristjan Mitri, drugi posegi bodo sledili v ponedeljek, pred glasovanjem o proračunu, ki bo po predvidevanjih v četrtek, 1. februarja, po odgovorih pokrajinskih odbornikov in glasovalnih izjavah. Prva je posegla v razpravo svetovalka Pacorjeva, ki je izhajala iz protislovnih značilnosti Trsta, njegove sorazmerne blaginje ob istočasnem gospodarskem nazadovanju in staranju prebivalstva ter razočaranju do delovanja javnih ustanov.:Ta-ke razmere je izkoristila Lista za Trst, ki vedno bolj izpričuje svojo protidelavsko in protislovensko u-smeritev. Demokratične sile morajo zato ustvariti največjo enotnost, da se izkoristijo vse možnosti osimskih sporazumov, pokrajinska uprava pa mora nadaljevati in krepiti v tem okviru odnose prijateljstva in sodelovanja s sorodnimi krajevnimi u- Poslednje slovo od umetnika opernega pevca Danila Merlaka pravami onstran meje. Proračunski dokument je ocenila pozitivno. Demokristjan Mitri je obravnaval predvsem pravico do dela in pravico ljudi, da niso emarginirani. Pri tem se je zavzel za odločnejšo vlogo pokrajinske uprave za obrambo gospodarstva in zaposlitve, z večjim povezovanjem s šolskim u-strojem. Trstu je treba povrniti življenjsko silo in zato mora pokrajina prevzeti pobudo na vseh področjih. Sedanjemu odboru je oporekel, da premalo učinkovito izvaja program v skrbstvu in psihiatriji, ki so jih že začeli prejšnji odbori pod vodstvom KD. Kot hudo vrzel v proračunskem dokumentu je označil pomanjkanje vsake postavke za pobude v okviru mednarodnega leta otrok, ki ga je proglasila OZN. Vprašanje slovenske narodnostne skupnosti‘•▼'Uamejktvu, je obravnaval svetovalec Markovič (KPI). ki je označil pravico do uporabe jezika kot univerzalno 'bistvo svobode. Še sedaj pa nekatere sile oporekajo to pravico Slovencem, zlasti onim iz Benečije, češ da gre za narečje. Toda povsod govorijo ljudje v narečju, knjižni jezik posreduje namreč šola, beneški Slovenci pa je še zdaj nimajo v materinščini. Pozval je zato vse demokratične svetovalce, še posebej KD, naj posredujejo pri svojih osrednjih vodstvih, da se čim-prej uzakoni globalna zaščita. Poudaril je, da Slovenci ne predstavljajo nobene nevarnosti, kot bi radi prikazovali ljudje okrog LpT, saj so v stoletjih le ogromno prispevali s svojim delom in s svojo borbo k splošnemu gospodarskemu, družbenemu in demokratičnemu napredku. Nevarni so nasprotno me-lonarji, ki iz palače pod Mihcem in Jakcem, kjer začasno gospodujejo, skušajo ustvarjati razdor med italijanskim in slovenskim prebivalstvom. V uvodnem delu seje je predsednik Ghersi obsodil zadnje teroristične zločine nad sindikalisti in je potrdil obvezo pokrajine, da prevzame pobudo za najširšo fronto demokratičnih sil proti prevratu. V deževnem zimskem vremenu so včeraj na škedenjskem pokopališču položili v rodno grudo našega rojaka, opernega pevca Danila Merlaka. Njegov glas je utihnil za vedno, njegovo umetniško delo pa ne bo ugasnilo, saj na to kar je vredno, ostane trajen spomin. Ob Mer-lakovem odprtem grobu je občuteno spregovoril skladatelj Rado Simoniti. Med drugim je dejal: »Po težaškem delu v mladosti, preko vojnih grozot in internacije, preko gledaliških desk do preranega slovesa. v svojem bogatem življenju nisi imel miru. če ne borba za golo življenje, te je gnalo hrepenenje, gnala te je sla po ustvarjanju. Brezmejno si bil zvest soustvarjalcem, operni in koncertni umetnosti. Zanjo si razdajal vse svoje mladostne in zrele moči in to vedno zavestno, premočrtno in poln zvestobe glasbeni umetnosti.* Poleg Simonitija sta ob odprtem grobu spregovori^ še predsednik delavskega sveta ljubljanske Opere Zvone Penko in predsednik sindikata iste glasbene ustanove Zoran Hudoles. Oba sta poudarila Merla-kovo neizčrpno slo do ustvarjanja, ki je skupno s talentom rodila vi-rike umetniške dosežke. Zaradi svoje izjemne muzikalnosti in pevske vzdržljivosti je sodil pokojni Merlak v sam vrh umetniškega zbora ljub ljanske Opere. Na njegovi zadnji poti so Merlaka pospremili svojci, številni prijatelji in sovaščani. Med prisotnimi so bili tudi ravnatelj mariborske Opere Boris Švara, operni pevec Lado Korošec, ravnatelj tržaške Glasbene matice Sveto Grgič in še drugi, umetnikovi kolegi in sotrud-niki. Prisotnost umetnikov in številnih ljudi je bila še eno priznanje za umetnika, ki je do smrti zvesto sledil svoji muzi. njem preustroju bivše steklarne Ve-trobel, bivše pivovarne Dreher kot tudi nujnost lažjega dostopa do sredstev iz rotacijskega sklada. Poudarili pa so tudi potrebo, da čimprej zaključijo dela ne samo pri komunalnih storitvah, ampak da se lotijo tudi hitre ceste in dokončajo železniški obvoz. • Tržaški odsek združenja ACLI prireja danes, s pričetkom ob 18. uri, predavanje na temo «Kristjani v Južni Ameriki pred zborovanjem v Pueblu*. Posebni poudarek bo posvečen čilski stvarnosti. Predavanje bo v dvorani ENAIP v Ul. deli l stria 57. Odobren načrt SIRT za nov obrat v Trstu Po zarotovjLh, ki jih je poalanec Belci prejel od ministrstva za industrijo, je medministrski odbor za in dustrijske preusn\erit"e odobril spremenjeni načrt družbe SIRT za novi obrat v Trstu. Minister Prodi bo zato lahko izdal odlok za dodelitev vseh 8 milijard lir, ki so za izvršitev načrta potrebne. torialno razporediti predvidena središča za strokovno usposabljanje in v kakšni meri prepustiti skrb za te dejavnosti krajevnim upravam. V tem okviru naj bi ustanova IRFOP prevzela vlogo nekakšne tehnične agencije, ki ua.i bi koordinirala posamezne posege. Kar zadeva finančno kritje predvidenih tečajev, je odbornik poleg nakazil v okviru deželnih proračunov omenil tudi možnost posegov iz tako imenovanega regionalnega sklada pri Evropski gospodarski skupiiosti. V razpravo so posegli predstavniki industrijcev. sindikalnih organizacij, nekaterih političnih strank in šolstva. Vsi so se strinjali glede važnosti strokovnega usposabljanja mladih; priprava za praktične poklice naj bi se ponovno uveljavila kot protiutež dosedanjim splošno razširjenim stremljenjem po diplomah ali doktoratih. V ta namen bi bilo treba organizirati posebna srečanja bodisi z mladino, bodisi s starši, ki vse prepogosto silijo mlade v šolske kariere, iz katerih v sedanjem času ni pravega izhoda. Glede drugih problemov so si bila mnenja precej različna. Tako je predstavnik industrijcev dejal, da deželna zakonodaja na tem področju ustreza potrebam šolstva in proizvodnje, zastopniki sindikatov pa so nasprotno postavili zahtevo po koreniti spremembi zakona štev. 42/ 1978. Prav tako različna so bila mnenja glede vprašanja prepustitve določenih pristojnosti na področju strokovnega usposabljanja krajevnim upravam. Predstavnik sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL Gerli je opozoril na to, da je treba vprašanje strokovnega usposabljanja mladih povezati predvsem z razvojnimi načrti na deželni ravni, glede prepuščanja pristojnosti krajevnim upravam pa je izrazil mnenje, da bi te naloge lahko brez težav mogle prevzeti tudi manjše občine, združene v posebne konzorcije. I ZASEDANJA MEŠANE KOMISIJE ZA IZVAJANJE VIDEMSKEGA SPORAZUMA Mejni prehod pri Lipici usposobljen za mednarodni promet že v letu 1980 Komisija soglašala, da bi bilo treba carinske in valutne kvote imetnikov maloobmejni dovolilnic povečati in podvojiti vrednost blaga, ki ga lahko posameznik nese čez mejo Stalna italijansko - jugoslovanska komisija za izvajanje videmskega sporazuma je zaključila danes v Rimu tridnevno zasedanje. Jugoslovansko delegacijo, v kateri so bili strokovnjaki za maloobmejni promet in carinska vprašanja ter predsednik tolminske občinske skupščine, je vodil Tone Poljšak namestnik republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje. Italijansko delegacijo je vodil opolnomočeni minister italijanskega zunanjega ministrstva Girolamo Trotta. Komisija je obravnavala tri sklope vprašanj, ki so povezani z maloobmejnim prometom: prekategorizacija nekaterih menjih prehodov, promet oseb in spremembe carinskih in valutnih olajšav. Strokovnjaki obeh komisij so o-bravnavali potek del za prekatego- rizacijo nekaterih mejnih prehodov in gradnjo novih. Tako naj bi bil mejni prehod pri Lipici usposobljen za mednarodni osebni promet že v letu 1980. Načrti za obnovo tega mejnega prehoda so pripravljeni in tudi denar je že zagotovljen. Če bodo priprave potekale uspešno tako kot doslej, bi se morala pričeti obnovitvena dela že čez dober mesec. V kratkem bi se morala pričeti tudi dela za mejni prehod na Erjavčevi cesti, ki bi povezoval Novo Gorico z Gorico. Ta mejni prehod, ki naj bi bil odprt julija letos, bo namenjen zgolj maloobmejnemu prometu. Komisija je nadalje proučevala nekatera vprašanja glede gradnje mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi, ki naj bi bil usposobljen za mednarodni promet leta 1980. 25 milijonov potnikov, kolikor je iMiiiiiiiiiiaiiMMiiiiHiiiiiiitniiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftiittnitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiitiMiiHiiiiiiiimuiiii Z VČERAJŠNJEGA SESTANKA NA POKRAJINI SLOVENSKI INDUSTRIJSKI ZAVOD NUJNO POTREBUJE NOVE PROSTORE Teoretski pouk v Ul. Matteotti samo še do konca šolskega leta - Občina naj omogoči uporabo paviljona «B» v bivši umobolnici Med številnimi vprašanji, s katerimi se mora ukvarjati slovenski industrijski serokovni zavod (bivši oddelek zavoda «Galvani»), izstopa v zadnjem času s čedalje večjo težo vprašanje prostorov. Pouk na tej šoli je razdeljen na dva dela: praktični pouk se odvija v laboratorijih šole »Galvani*. teoretski pouk pa v prostorih v Ul. Matteotti. In prav v zvezi s temi prostori se problem zapleta. Prostore je za šolo najela občinska uprava, in sicer od nekega zasebnika, ki pa jih tudi sam potrebuje. Ustrezna najemninska pogodba zapade konec februarja, vendar se bo teoretski pouk v Ul. Matteotti nadaljeval do konca šolskega leta. Kam pa potem? Kje se bo jeseni Podaljšan sporazum o blagovni izmenjavi Urad za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu za deželo Furlanijo - Julijsko krajino obvešča, da je bila veljavnost italijansko - jugoslovanskega sporazuma o blagovnem prometu med obmejnimi območji podaljšana za nadaljnje leto od 15. januarja 1979 dalje. Zaito razdobje veljata še vedno stara blagovna spiska »C* in »D* (npva spiska je kakor znano pred kratkim odobrila poslanska zbornica, zdaj pa ju mora odobriti še senat). Kontingente po spisku «C» bodo razdelili v šestmesečne kvote. Prošnje za podelitev kontingentov za prvo j ložaja sta predstavnika poltra.unske šestmesečje morajo zainteresirani uprave zagotovila, da bosta nasto-operaterji vložiti do 24. februarja. | pila pri občini, da bi ta pristala na rešitev, ki jo predlagata tako industrijski kakor tudi tehnični zavod «Ž. Zois*, da bi namreč občinska uprava z ustrezno varianto k regulacijskemu načrtu dala na razpolago paviljon B bivše umobolnice. Ta rešitev bi bila mnogo bolj ustrezna kakor pa najetje novih zasebnih prostorov. lani prešlo mejo v obeh smereh z maloobmejnimi dovolilnicami, je večinoma potovalo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Vedno več ljudi pa se odloča za eno izmed dvaindvajsetih avtobusnih linij, ki povezujejo kraje na obeh straneh meje. Število potnikov v avtobusnem prometu iz leta v leto narašča. V letošnjem letu bo obnovljen tudi pomorski promet med Trstom in istrskimi mesti, ki je bil lani začasno ukinjen. Dogovori z italijanskim ladjarjem so v teku in bi se morali kmalu uspešno zaključiti. Mešana jugoslovansko - italijanska komisija je soglašala o tem, da bi bilo potrebno carinske in valutne kvote imetnikov maloobmejnih dovolilnic povečati. Komisija je izdelala predlog o podvojitvi vrednosti blaga, ki ga lahko posameznik nese čez mejo. Predlog morata zdaj sprejeti obe vladi. Delo komisije, ki je potekalo V prijateljskem in plodnem vzdušju, je bilo tokrat olajšano zaradi vse pogostejših stikov, ki jih imajo različni organi z obeh strani meje. Komisija je pooblastila občine za reševanje nekaterih lokalnih in operativnih vprašanj. Že sedaj plodnim stikom med policijskimi, carinskimi, prometnimi in veterinarskimi organi se bodo pridružili stiki med sanitarnimi in fitopatološkimi službami. Prihodnji, 23. sestanek mešane komisije, bo novembra v Jugoslaviji. JANKO TEDEŠKO SPREHOD PO DRUŠTVIH Pred ponovnim pojavom «živosrcl)rnih» pomaranč? Ministrstvo za zdravstvo je včeraj odredilo najstrožje nadzorstvo nad uvozom pomaranč, limon in drugih sort kiselkastega sadja iz Izraela. Glasnik neke doslej nezna-zbraio flO dijakov tega zavoda? Po i‘le »arabske revolucionarne vojske* nedavnem Sestanku z občinskim od )e namreč zagrozil z zastrupitvijo bornikom za šolstvo, je predstavništvo šole včeraj obiskalo predsednika pokrajinske uprave Ghersi ja in pristojnega odbornika Spadara. V odposlanstvu so bili ravnatelj ing. Rudež, nekateri profesorji, starši, izvoljeni v zavooiii svet, komisar ing. M. Sosič in predsednik za-vodnega sveta tehničnega zavoda »Ž. Zois* (ki ima podobne probleme s prostori) E. Blažina. Po podrobnejšem pregledu nastalega po- • Krožek za politična in družbena vprašanja »Che Guevara* prireja danes, s pričetkom ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 predavanje na temo »Kuba po dvajsetih letih revolucije*. Govoril o Giorgio 01-drini. Deželna podpora brezposelnim delavcem predilnice S. Giusto Na sestanku deželnega odbora, ki je bil prejšnjo sredo, so na pobudo odbornika za industrijo Rinaldija in odbornika za delo, socialno skrbstvo in izseljenstvo Tomčja dodelili posebno podporo 58 delavcem predilnice »Filatura di San Giusto*, ki so bili odpuščeni septembra lani. Delavci prejemajo sedaj samo odškodnino za brezposelnost, po odloku dežele pa bodo prejeli skupno osem milijonov lir. Dežela je podporo dodelila v smislu zakona, ki predvideva posebno pomoč delavcem, ki ne prejemajo plače, ker so izgubili mesto zaradi stečaja podjetja, kjer so delali in drugih objektivnih razlogov. Deželno odbomištvo za delo je o dodeljeni podpori obvestilo tržaškega župana s prošnjo, naj vsoto izplača, dežela bo občini stroške povrnila naknadno. Sestanek o obnovi ladjedelnic V ponedeljek bo v Trstu srečanje, na katerem bo govor o obnovi ladjedelnic. Sestanek je sklical deželni odbornik za industrijo Dario Rinaldi, ki je med drugim izjavil, da je nemogoče misliti, da bi ladjedelnice, ki delujejo v Furlaniji - Julijski krajini, lahko zmanjšale svojo proizvodnjo in skrčile delovno silo. Prav tako je nesprejemljivo dejstvo, da določene obveznosti niso bile popolnoma uresničene. MiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiimiiiimifiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiMniimuiiiiiiiHiiiiiMimiiiiiiiiiiiMiiiiuaiiiiiiuiiiniiiiini Univerza naj upošteva tudi potrebe slovenske narodnostne skupnosti Zasedanje izvršnega odbora EZIT Nax izrednem zasedanju izvršnega odbora Ustanove za tržaško industrijsko cono, ki so se ga udeležili tudi predstavnik1 gospodarskega življenja in sindikalisti, je bil v ospredju zlasti težak položaj na industrijskem področju. Kot je v uvodnem poročilu poudaril predsednik Antonini, je treba zastoj v proizvodnji iskati predvsem v pomanjkanju pobud za odprtje novih obratov. Krizo zgovorno ponazarjajo številke, ki jih je podal ravnatelj ustanove: v sedemdesetih letih je bilo v tržaški pokrajini 41.224 zaposlenih, v industrijski coni v Žavljah pa 11.376, lanskega 31. decembra pa se je to število skrčilo na 35.652 oziroma na 10.171. V poglobljeni razpravi je prišla znova na dan potreba po čimprejš- V soboto, 20. januarja, se je zaključil prvi del priprav na volitve v razne univerzitetne organe tržaškega vseučilišča. Do torka 13. februarja pa bo potekala razprava med silami, ki so uspele predložiti svojo kandidatno listo (mislimo na napredne italijanske in slovenske sile, ki so sestavile listo z imenom »ENOTNOST IN BORBA ZA DEMOKRATIČNO UNIVERZITETNO REFORMO* in lista, ki so jo predložili pripadniki mladinskega gibanja KD). Razprava bo priložnost za dialektično soočanje mnenj. Eno izmed bistvenih vprašanj je borba proti pojavu brezbrižnosti pri velikem delu univerzitetnih študentov, ki se ne zavzemajo dovolj za demokratični razvoj univerze. Študentska prisotnost v izvoljenih organih namreč pomeni pot demokratizaciji univerze. Ne moremo mimo dejstva, da je demokratičnim silam uspelo z določeno lahkoto predložiti svoje liste za upravni svet in za svet podporne ustanove, ki sta skupna za vso univerzo. Na vseh fakultetah pa ni bilo mogoče predložiti kandidatnih list v fakultetni svet (primera pravne in filozofske fakultete). Pojav si sicer lahko razlagamo z naglico, s katero so bile te volitve sklicane, naglica namreč ni dopuščala, da bi se vsi študentje seznanili z o-menjeno problematiko. Treba je tudi poudariti, da v fakultetnem svetu študentski predstavnik nima tiste vloge kot v upravnem. V fakultetnem svetu ima namreč samo posvetovalno vlogo in ne sme prisostvovati celotnemu poteku seje fakultetnega sveta. Prav zaradi tega obstajajo predlogi, da bi se predstavništvo in vloga študentov v o-menjenih organih povečala. Univerzitetne volitve so za našo manjšino važne z raznih vidikov. Na enotni listi, kjer kandidirata kar fakulteto. Kljub temu je treba omenjene sporazume odločneje udejanjiti. Vloga študentov je, da v povezavi z napredno usmerjenimi docenti konkretizirajo sporazume in sodelovanje. V času, ki nas loči od volitev, je potrebno, da v sklopu naše manjšine dokončno izoblikujemo tiste zahteve, ki nam jih narekujejo potrebe naše narodnostne skupnosti. O teh potrebah morajo slovenski študentje diskutirati in postaviti temelje takšni tržaški univerzi, ki se bo otresla nekdanje vloge žarišča italijanske civilizacije v nasprotju s slovanskim »barbarstvom*. P. Slamič Sindikalne vesti V zasedeni predilnici »S. Giusto* v žaveljski industrijski coni se položaj v zadnjih dneh ni bistveno spremenil. Danes bo na sedežu deželne uprave novo srečanje z last- niki tovarne, trenutno pa ni mogoče predvidevati, kakšen bo njegov izid. Za enkrat ni zabeležiti nič novega tudi kar zadeva obrata SIRT (bivšo Vetrobel) in Dreher, kjer pa so delavci v torek prejeli še zadnjo akontacijo decembrskih prejemkov. ♦ * • Šolski sindikat CGIL-CISL-UIL za tržaško pokrajino priredi danes, 23. januarja, ob 10. uri na sedežu UIL (Trg Papa Giovanni, 6) skupščino vsega učnega in neučnega o-sebja. Govor bo o problemih obnovitvi delovne pogodbe. Občni zbor Združenja za zaščito Opčin V nedeljo, 28. januarja, ob 9.30 bo v Finžgarjevem domu (Narodna ulica 89 na Opčinah) občni zbor Združenja za zaščito Opčin. Dnevni red obsega med drugim predstavitev Združenja in njenega statuta ter programa. z vseh izraelskih, izvozu namenjenih agrumov. Za nadzorovanje tovrstnih pošiljk v Italijo po morju in zračni poti bodo poskrbeli pripadniki karabinjerskih- služK za sanitaue/ ne kontrole in zatiranje potvorb na živilskem področju. wnr.«».' r*rrT-> Ukrep zadeva v prvi vrsti tržaško pristanišče, skozi katero se steka velika večin« izraelskih a-grumov: samo v zadnjih štirih mesecih so jih v naši luki rretovorili kar dobrih 70.000 ton. Grožnje nikakor ne gre omalovaževati: le kako bi pozabili na mednarodni preplah ob pojavu »ž.ivo-srebrnih* izraelskih pomaranč? Ali pa je to le voda na mlin sicilskim veleposestniko; , ki bi na ta način izpodrinili konkurenco? Mala črna kronika Na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice so včeraj nekaj po 21. uri s pridržano prognozo sprejeli priletno žensko, ki jo je malo prej v Ul. Rossetti s fiatom 131 povozil 29-letni Cosimo Porcelluzzi s Tpre-hajališča sv. Andreja 36. Ženska, nizke postave, sivih las, oblečena v rjav plašč, ni imela pri sebi nobenega dokumenta « « « Na nevrokirurškem oddelku je predvčerajšnjim podlegla hudim poškodbam 20-letna jugoslovanska dr žavljanka Bruna Kolega s Cresa. Ponesrečila se je 13. t.m. pri hudi prometni ne-reči v Villi Vicentini, pri kateri je bil težje ranjen tudi Tržačan Emilio Gobbo. Po lanskem presledku bomo letos ponovno priredili dobrodelni tradicionalni NOVINARSKI PLES Ples bo v soboto, 24. februarja, v vseh prostorih Kulturnega doma. Vse kaže, da bo v Prebenegu v kratkem spet zaživelo kulturno prosvetno življenje. Dolgoletna želja, da bi v vasi obnovili prosvetno društvo. zadobiva tokrat konkretnejšo obliko. Predsinočnjim so namreč nekako postavili temelje novemtl kulturnemu gibanju. Vaščani so se na pobudo skupine mladincev zbrali v dvorani Srenjske hiše ter se pogovorili o najnujnejšem. Predvsem so izvolili pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo Neva Olenik, Boris in Pavel Bandi ter Darjo, Milan in Oskar Kraljič in ki bo pripravil program za nadaljnje delovanje■ Med prvimi nalogami društva, ki se bo imenovalo po domačinu, partizanskem borcu Jožetu Rapotcu j/nfleisti so na odvedli v taborišče smrti, od koder se ni več vrnil), -ba ravno preureditev društvenih ptoStbtoV!" “• * * * Prosvetno društvo Lonier Katina-ra je v sredo pričelo svojo letošnjo sezono s srečanjem z znanim kinoamaterjem Aljošo Žerjalom-Predavatelj, ki je znan tudi v drugih krajih Italije, kjer je dobil vrsto visokih priznani za svoje u-metniško delo, je številnemu občinstvu vrikazal pet svojih kratkome-tražnih filmov, tako v črno-beli, kot barvni tehniki. Pričel je s potopisom po sovjetski Aziji - Samarkandu (kamor se bodo letos vodali tudi izletniki Primorskega dnevnika) in prikazal slikovito življenji v tistih krajih. V črno-beli tehniki je nato predvajal svoi vretresljini film q Rižarni, s katerim je požel vrsto priznanj in katerega knpiio hranijo tudi v Izraelu. Sledi’ ie filmski zapis o danes aktualnem Iranu, z vsemi njegovimi problemi, kamor se je Žerjal podal vred leti z dostamim vozilom. Z enim s rojih prvih filmov o Štanjelu, je prikazal epopejo NOB. zaključil pa je s filmom o Čilu pod Allendejem in po njem. R. Pečar * * * Predsinočnjim se je precej ljudi zbralo tudi v prostorih občinske ambulante v Saležu, kjer je tamkajšnje prosvetno društvo Rdeča zvezda priredilo 'srečanje z domačinko Milko Petelin, bivšo partizansko aktivistko, ki je obujala spomine na hude in junaške čase med NOB-Pobuda zgoniškega društva je u-spela. Prisotni, zlasti mladi, ki so z zanimanjem sledili napetemu pri' povedovanju o raznih dogodkih i* tistih viharnih časov (med drugim tudi o krvavem pokolu na openskem strelišču), so izrazili željo, da bi društvo še priredilo takšne večere- Zaveznik, h kateremu se potrošnik preredko zateka Kakor smo poročali predvčerajšnjim, je tržaški pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso po temeljitih kemijskih analizah odkril v mleku «ala» iz istoimenske tovarne mlečnih izdelkov v Copparu (Ferrara) zaenkrat še neznano organsko oksidacijsko snov. Temu je po nalogu ministrstva za zdravstvo sledila na vsem državnem ozemlju zaplemba pollitrskih zavojčkov iz tetrapaka, ki nnsiio zapadlostni datum 17- maja 1979. _________ ______ ______________ Okoliščina nam je narekovala ne- dva Slovenca, so namreč prisotne posreden razgovor z ravnateljem, la-vse sile in komponente, ki delujejo. boratorija dr. Ginom Gabuccijem, med Slovenci. To pomeni, da že se- postavnim moškim bistrega duha in daj lahko resno pričnemo razprav-1 široke razgledanosti, v cigar pogle-- — ■ du se zrcali izrazita odločnost te- meljito podkovanega strokovnjaka. Pojasnil je, da so analize mleka še vedno v teku, in to s sodelovanjem višjega zavoda za zdravstvo Ijati o vlogi tržaške univerze v odnosu do kulturnega in sociogospodar-skega razvoja naše manjšine ter o vlogi univerze, ki deluje v mestu, to je ob meji z Jugoslavijo. V tem smislu so bili storjeni v prejšnjem ' v Rimu. Za sedaj je gotovo le to, letu pomembni koraki, kot sta na da ni. Rezervacije pri osred-bmgajni v Pasaži Protti. Kino La Cappelia Underground 18.00 - 22.00 «Gable Lombard*. Jiil Clayburg, James Brolin. Ariston 15.30 »Un mercoledi da leo-ni» Jan Michael Vincent, William Katt, Graw Busew. Barvni filth, Ritz 16.30 «1 desideri erotici di Chri-stine*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.00 «Un matrimonio*. Vitto-rio Gassman, Luigi Proietti, Mia Farrovv, Geraidine Chaplin. Barvni film. Gratlacielo 16.30 »Ernestov. Martin Halm, Michele Placido, Virna Lisi, Lara Wendel, Renato Salvatori. Prepovedan mladini pod 14. letom. F,xce|sior 16.00 «Occhi di Laura Mars*. Faye Dunaway. Barvni film. Fenice 16.00 »Come perdere una mo-glie e trovare un'amante». Johnny Dorelli, Barbara Bouchet. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.30 «La fuga di mezza-notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Mignon 16.00 «Una corsa sul prato*. Barvni film. Cristallo 16.30 «Assassinio sul Nilo*. Agathe Christie. Peter Ustinov in Mia Farrow. Barvni film. Filodrammatico Zaprto. Moderno 16.30 «Giganti d'acciaio*. Barvni film. Aurora 16.15 «Profesor Kranz, tede-sco di Germania*. Paolo Villaggio. Barvni film. Capitol 16.30 «La coilegiale*. Prepovedan mladini pod 18. letom., Vittorio Veneto 15.15—21.45 «1 quattro delToca selvaggia*. Barvni film. Volla Milje 17.00 «Lingua d’argento». Carmen V)llani, Nadia Cassini. Prepovedan mladini pod 18. letom. Verdi Milje 17.00-19.00-21.00 «Prima pagina*. Režija Biilv WiliJer. Jack Lemmon, Valter Matthau. Razna obvestila Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo dne 3. februarja, ob 17.30 v prvem ter ob 18. uri v drugem sklicanju, v gostilni pri Vereni v Križu. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, diskusija, volitve in razno. Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja v ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 v dvorani PD «Igo Gruden* v Nabrežini javni sestanek o Spremni listini (Bolletta accom-pagnamento) — Podobne sestanke bo v prihodnjih tednih Združenje priredilo še na Opčinah, v Boljun-cu, v Trstu in v Gorici. Smučarski klub Union priredi v nedeljo, 4„ 11.. 18. in 25. februarja t.l., smučarski tečaj za otroke in o-drasle na Zoncolanu - Ravasclettu. Informacije in vpisovanje v Ul. Val-dirivo 30/11. vsak dan od 17. do 19. ure razen ob sobotah. v Oh 30-letnicl Filatelističnega kluba Koper je v Pokrajinskem muzeju v KopEiti,prvič\ viszgodovmi jugoslovanske filatelije odprta razstava .originalnih osnutkov aa- jugoslovanske znamke, ki jih je izdelal mojster Božidar Jakac. Na ogled bo tudi študijske zbirke znamk članov Filatelističnega kluba Koper. Razstava bo odprta do 31. januarja 1979 vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Vstop prost. Občni zbor Sindikata slov. šole Sindikat slovenske šole v Trstu obvešča, da bo redni občni zbor Sindikata slovenske šole v četrtek, 1. februarja, ob 8. uri v prvem sklicanju, ob 8.30 v drugem sklicanju, v mali dvorani Kulturnega doma. Dnevni red: izvolitev predsedstva občnega zbora in skrutinato-r.jev, poročila glavnega odbora, diskusija o poročilih, poročili razsodišča, nadzornega odbora in razreš-nica ter volitve novih odborov. V torek, 30. januarja, se bo v Trstu sestal vodilni odbor sindikalne zveza CGIL-CISL-UIL. Razpravljal bo o stavki, ki je napovedana za 2. februar, in o problemih naraščajočega terorizma. Izleti Smučarski klub Union priredi smučarski izlet na Zor.colan Ra-vascletto in sicer za 2 nedelji zaporedoma. Informacije in prijave na sedežu v Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10 30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30, ob četrtkih od 17.00 do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12.00. Obvestilo SDGZ članom in drugim gospodarstvenikom Zapadlosti do 31. januarja Vsi lastniki prevoznih sredstev na lastni račun, oziroma bolj preprosto, vsi, katerih prevozno sredstvo ima nosilnost, ki presega štiri i stote in rdečo oznako, morajo naj- j kasneje do zadnjega tega meseca zaprositi pri krajevnem Inšpektoratu za civilno motorizacijo za vpis v poseben seznam prevoznikov v lastne namene. Oproščeni te obveznosti so vsi tisti, ki imajo nosilnost izpod 4 stotov in zato oznako E za mešan prevoz oseb in blaga, ter vsi j tisti, ki prevažajo na račun drugihj in imajo zato belo oznako, ter so se i že lani vpisali v posebne sezname1 prevoznikov. Opozarjamo vse, da je i ves postopek nekoliko zamuden in naj ga zato čimprej pričnejo. Do-Volj je, da se na pristojnem Inšpektoratu zglasijo s prevoznim dovoljenjem (libretto di circolazione), nakar bodo dobili potrebne formularje in informacije. Prav tako lahko še do konca tega meseca zaprosijo za vpis v posebne sezname zamudniki, ki prevažajo na račun drugih (bela oznaka) in ki tega niso še storili. Do 31.1. morajo vsi koristniki hladilnih naprav v trgovinah in gostilnah plačati davek vladnih koncesij za letno obnovo dovoljenja. Opozarjamo vse, da so letos v uporabi nove poštne položnice in nov tekoči račun, pa tudi tarife so se za 30 odst. povišale, zato naj se vsi zainteresirani poprej pozanimajo za točno Vsoto in formular. Ni pa treba do 31.1. plačati letne koncesije za prodajo na drobno, kajti pristojne oblasti so to davščino ki je lani znašala 25.000 lir za vsako trgovsko dovoljenje, prenesli na občinske uprave, ki morajo še sporočiti svoj tekoči račun, ter podaljšali rok plačevanja do 30. aprila, obenem pa so tudi davek zvišale na 32.500 lir. Vsi interesenti dobijo podrobnejša navodila y uradih Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu in Gorici vsak dan v uradnih urah. DOVOLJ ODLAŠANJA IN NEIZPOLNJENIH OBLJUB Podgorski tekstilci simbolično zasedli županstvo v Gorici Delegacijo delavcev sprejel župan De Simone - Zahteva po posredovanju pri pristojnem deželnem odborništvu I- W PO USPELEM ZAKLJUČKU SMUČARSKEGA TEČAJA Veščine bodo preizkusili na društvenih tekmovanjih Do konca marca sodelovanje na treh različnih prireditvah - Drevi na občnem zboru SPD Gorica obračun delovanja smučarskega odseka Prispevki posveta V počastitev spomina Alojzija Hreščaka daruje Egon Kraus 10.000 lir za nagrado Albina Bubniča. Namesto cvetja na grob Ivana Škabarja daruje družina Milič iz Zagradca 5.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Rudolfa Guština daruje družina Milič iz Zagradca 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob sestrične Lojzke Rukin daruje Rudi Zidarič potreben fotoaparat. 10.000 lir, za Dijaško matico. j R labor vabi člane na redni obč-0 ,r. ki bo danes, 26. t.m., ob v Prosvetnem domu na Op- |)r\ ifaf , '/esna Iz Križa prireja foto-iovrv i tečaL K’ ga bo vodil stro-,a, laa fotografije. Zainteresirani ^ Se javijo pri odbornikih društva ečaj tel‘ stev- 225320- ob začetku ni Dotrehen fntnanarat. Obvestilo članom Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča svoje člane in lastnike vozil, ki imajo dovoljenje za prevoz samo lastnega blaga (zakon štev. 298/743 - auto-trasporto merci in conto proprio), da morajo do 31. januarja letošnjega leta vložiti na pokrajinskem u-radu za prevoze v Trstu (Ufficio provinciale della motorizzazione ci-vile) Ul. S. Marco 44/1, prošnjo za prejem nove nadomestne koncesije. Preprosto povedano, prošnjo so dolžni vložiti samo lastniki, ki imajo vozilo označeno z rdečo črto. Vsi o-stali lastniki vozil, ki prevažajo blago zase ali za druge (vozila označena z belo črto ter avtomobili, katerim je dovoljeno prevažati tudi blago z oznako E) so tega postopka oproščeni. Za nadaljnja pojasn'-la in izpolnjevanje prošenj se zainteresirani lahko obrnejo na naše grade v Trstu Ul. Cicerone 8/b, telefon 62948. S seboj naj prinesejo prometno knjižico (carta di circolazione) in vse druge zadevne dokumente vozila, številko in datum vložitve prošnje za vpis v pokrajinski seznam avtoprevoznikov, številko in datum izdaje prevoznega dovoljenja in davčno številko (codi-ce fiscale). Ker je izponjevanje prošenj in zadevnih obrazcev zelo zamudno in zahtevno, prosimo, da zainteresirani ne čakajo zadnjega trenutka. Včeraj - danes uanes, PETEK, 26. januarja SonCP . PAVLA Dni6 vž'de ob 7.34 in zatone ob Ha r~ Dolžina dneva 9.27 — Lu-21de ob 5.32 in zatone ob 15.16 JuH SOBOTA, 27 januarja ^ JANEZ včeraj: najvišja temperatura 8 str>Pinje' Hajotžja 6,7, ob 13. uri stal;.pln-'- 2račni tlak 1003,4 mb u-obia.-,n' vlaga 55-odstotna, nebo po- ter 18°°’ dež-*a ie Padl° 'I'1 mm. ve' sUnl(i ''to na uro severozahodnik s razKih 40 km na ur0, morie rahl° if)t.''&2"e-'-dne-'27i-' avgusta 1975, št. 9 z dne 25. februarja 1977 in št. 83 z dne 20. novembra 1978, dodelila denarne podpore dijakom, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo in višje srednje šole in ki izhajajo iz manj premožnih družim Za podpore lahko zaprosijo dijaki, ki imajo stalno bivališče v goriški občini in ki izhajajo iz družin, katerih skupni dohodek v letu 1977 ni presegel 5 milijonov lir. Za dijake nižjih srednjih šol je predvidena podpora v znesku 40 tisoč lir, za Gorgolet je v svojem posegu pouda-! dijake višjih srednjih šol pa v zne-ril, da bi dvojezični napis pomenil sku 80 tisoč lir. priznanje skupnemu boju slovenskih1 Prošnje je treba predložiti na ih italijanskih delavcev, kar pred- predpisanih obrazcih, ki so na razstavlja zgodovinsko dejstvo. Brat- polago v tajništvih šol ter na žu-stvo je bilo najmočnejše orožje, s panstvu. Obvezno je treba priložiti katerim je tuka;šnje prebivalstvo kopijo davčne prijave. Rok za vlo-zmagalo nad okupatorjem. Poudaril žitev prošnje poteče 28. februarja je velik delež slovenskih delavcev, letos. Za podrobnejša pojasnila se ki so v internacionalističnem duhu interesenti lahko obrnejo do pristoj-že pred padcem fašizma zanesli v nega urada na županstvu. ladjedelnico iskro upora, ta iskra ---------- s je po padcu fašizma razplamtela v velik požar. Ladjedelniški delavci so bili na Goriški fronti in v prvih partizanskih akcijah proti nemškemu okupatorju, tolkli so se po vsej Primorski in zmagali. Gergolet je de-jr.l, da je v NOB padlo okoli 30 odstotkov slovenskih delavcev zaposlenih v nekdanjem obratu CRDA. Dejal je, da vidijo demokratični in protifašistični delavci v dvojezičnem Gripa na zmagovitem pohodu Kaže, da je gripa tudi v Gorici na 'magovitem osvajalnem pnhndu. Vremenske razmere zadnjih dni so bile še posehej ugodne za širjenje virusnega obolenja, ki žanje največ žrtev med mladimi. Te dni je men- lltll•l•lll|l•HIIIII•ll•MmH••IIIIIMIIIMII•lll•llll•lllllll•llll•MII4lllllnllllt|llllll|l|l|||l|||||||||||||||||||,«||||||,M|| ZA 15 OTROK IN DVE UČNI MOČI ŠOLA NA PLESIVEM POTREBUJE DVE UČILNICI Začasno rešitev so poiskali s postavitvijo predelne stene v učilnici - Občinske pobude Slovenska osnovna šola na Pleši vem, ki jo letos obiskuje 15 otrok iz cele občine, ima dve učni moči. toda eno samo učilnico. Začasno so prostorsko stisko odpravili tako, da so s predelno steno učilnico začasno GLASBENA MATICA SPZ ZSKP V okviru abonmajske sezone za Gorico bo v Kulturnem domu v Trstu 3. februarja ob 20. uri operna predstava ((EVGENIJ ONJEGIN« v* izvedbi solistov, zbora in orkestra ljubljanske Opere. Za Goričane bo poskrbljen avtobusni prevoz. Abonenti in drugi naj se nemudoma javijo v pisarni Glasbene matice v Gorici, Ul. Malta 2. tel. 24 95. razdelili v dve manjši. Na posredovanje Občinske uprave pri gorski skupnosti so jim priznali izplačilo prispevka v višini 12 milijonov lir, da bi poiskali trajnejšo rešitev. Ker pa je šola preblizu . oste in ker potrebujejo v tem delu občine objekt za kulturne potrebe občanov slovenske narodnosti, je občina, da bi zadostila tem potrebam, sodila, da bi šolo preuredili v okviru zakona z potresno področje. Izračun je pokazal, da bi zamisel uresničili z zneskom 25 milijonov lir. Ko je gorska skupnost izvedela za obstoj novega, razširjenega načrta, je svoj orispevek umaknila. Tako se je zgodilo, da dežela ni še zagotovila sredstev iz sklada za potresno področje, sredstev gorske skupnosti pa tudi ni več. Prostorsko stisko bi lahko rešili tako, da bi za hišnika, ki prebiva v zgornjem nadstropju, zagotovili drugo stanovanje, toda na takšen način najbrž do novih prostorov ni mogoče priti. Starši otrok in šolniki pričakujejo, da st bo čimprej našla ugodna rešitev in da bo šola, ki se je v zadnjem času okrepila, nemoteno delovala. da epidemija gripe dosegih višek, saj so v nekaterih šolah zabeležili tudi 50-odstotno odsotnost zaradi bolezni. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Goriči so 19. t.m. začeli beležiti podatke. Tisti dan je bilo zaradi bolezni odsotnih 25 dijakov, dan kasneje že 40, v ponedeljek je obležalo 62 dijakov, v torek 83, sredo 106, včeraj pa 104. Nekoliko drugače je na trgovskem zavodu, kjer je, kakor so nam povedali včeraj, zbolelo za gripo pepreč-no okrog 30 odstotkov dijakov. Na liceju je stanje zaenkrat še kolikor toliko normalno in ne beležijo več-"jte 1if pa izkldčeno, da ye bo to zgodilo prihodnje dni. NOVO GtEDE POKOJNIN Od 1. januarja veljajo drugačna določila Pred kratkim je parlament odobril finančni zakon za leto 1979, ki obsega, poleg drugih, tudi nove predpise glede višine osebnih dohodkov oseb. ki imajo pravico do socialne pokojnine, oziroma dohodkov zakonca. Nova določila veljajo že od 1. januarja, zato imajo mnogi bivši upravičenci, ki so. jim socialno pokojnino ukinili, ponovno pravico do mesečnega nakazila. Zakon tudi določa, da imajo tisti, katerih osebni dohodki presegajo prejšnjo maksimalno višino, možnost, da .^zaprosijo in dosežejo preklic sankcij in preklic obveznosti povračila neupravičeno vnovčenih zneskov, če v roku treh mesecev od začetka veljave zakona prijavijo višino lastnih dohodkov ter dohodkov zakor.ca. Predpis glede oprostitve sankcij velja tudi za upokojence zavoda INPS, ki so prejemali minimalno pokojnino v višini 102.500 lir. Tajništvo enotnih sindikalnih patronatov INAS, INČA in ITAL zato poziva vse interesente naj se čimprej zglasijo na sedežih omenjenih patronatov ter naj s seboj prinesejo, poleg pokojninske knjižice tudi drugo razpoložljivo dokumentacijo. Sedeži enotnih sindikalnih patronatov so v Gorici, Tržiču, Krmi-nu it) Gradežu, posameznih patronatov pa tudi v nekaterih drugih manjših krajih. Vsekakor pa velja pohiteti, kajti skoraj ena tretjina roka, v katerem je mogoče urediti položaj posameznih upokojencev v skladu z novimi določili, je že potekla. Zborovanje krščanskih demokratov v Gorici Zavzetost demokratičnih katoličanov za avtentično obnovo krščanske demokracije. To je okvirni naslov političnega zborovanja, ki bo v nedeljo, 28. t.m., ob 10. uri v Palače hotelu v Gorici in ki ga prireja področni svet KD. Uvodno poročilo bo imel poslanec Carlo Fracanzani. Otroški pevski festival v Gorici V okviru izbirnega tekmovanja za »Zlati cekin 1979» prireja Unione Ginnastica Goriziana prvi pevski »minifestival*. ki bo jutri, 27. ja nuarja ob 21. uri ter (ponovitev) v nedeljo, 28. januarja ob 10.30. Nastopili bodo učenci italijanskih osnovnih in srednjih šol goriške pokrajine. Pevce, ki bodo nastopili kot solisti, je pripravil Umberto Perini. Spremljal jih bo Licio Bregant s svojim orkestrom. Med odmorom bodo igra li »Mejaši*. Vstopnina v soboto bo znašala 2.000 lir. nedeljska ponovitev za šole pa bo brezplačna. treje, saj so omejili število nastopajočih v posameznih kategorijah iz vsakega društva. Smučarska sezona, ki naj bi po predvidevanju letos trajala nekoliko dlje, se bo zaključila kakor že tudi prejšnja leta z društvenim prvenstvom. Glede datuma in kraja prireditve še ni padla dokončna izbila, saj bo treba upoštevati tudi sr.ožne razmere. Vsekakor pa naj bi bilo tekmovanje proti koncu marca. Za nastope pa člani smučarji pridno vadijo. Društvo jim r’;u?i priskočiti na pomoč z organizacijo avtobusnih izletov, na katerih je udeležba letos zelo zadovoljiva. Tako se bodo 4. februarja že spet odpeljali na sneg, kakor vedo povedati na društvenem sedežu. Mesta v prvem avtobusu so že oddali, precej prijav pa so prejeli tudi ža drugi Avtobus, ki ga bodo do predvidenega roka (do3L januar-ja) najbrž napolnili. Drevi bo v prostorih kluba Simon Gregorčič v Gorici redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva, kjer bo upravni odbor, poleg poročila o splošni dejavnosti, prikazal tudi opravljeno delo na smučarskem področju. Danes Slavka osebja na vseh šolah V okviru vsedržavne stavke učnega in neučnega osebja, danes ne bo pouka na vseh šolah. Celodnev- * ni stavki se bodo pridružili tudi šolniki na slovenskih šolah na Goriškem. Tako je na zadnji seji sklenil Sindikat slovenske šole ter svojo odločitpv sporočil že v torek. Šolniki bodo stavkali tudi v prihodnjem tednu. V sredo in četrtek bodo stavkali prvo uro pouka, medtem ko bo v petek, 2. februarja, zopet celodnevna stavka. Megla se je razpršila letal pa ni bilo Vremenske razmere so se včeraj rahlo izboljšale, predvsem pa se je razpršila nadležna megla, ki je šti-. ri dni povsem prekinila promet na deželnem letališču v Ronkah. Vreme se je sicer izboljšalo, vendar vse težave še niso bile s tem odpravljene kajti promet je bil tudi včeraj ’ dokaj nereden. Ni bilo namreč na razpolago letal za Rim in Milan. Šele popoldne je proti Rimu odletelo letalo DC 9 družbe Alitalia. Kino Gorica CORSO 17.0(1—22.00 «Saxofone». R«. nato Pozzetto in M. Melato. VERDI 17.00—22.00 »Come perdere'1 una moglie ...e trovare una amatt- ; te*. J. Dorelli in B. Buchet. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 »Incontri ero tiči del quarto tipo*. D. Tom in M. Arnold. Prepovedan mladini pod 18. letom. ' i Tržič EXCELS10R 16.30-22.00 »Corleone*. PRINCIPE 17.30— 22.00 »Geppo il fol-le». Nova Gorica in okolicu SOČA 18.00- 20.00 »Beštjee. Jugoslovanski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Zmaj uničuje gnezdo*. Hongkonški film. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA v GORICI \ Danes ves dan in ponoči je tr, Gorici dežurna lekarna Baldini. Verdijev korzo 57, tel. 28-79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr* žiču dežurna lekarna S. Antonio, 15. Romana, tel. 40497. Prireditve Jutri zvečer ob 18.30 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncertni večer pod naslovom »Sonata v troje*. Nastopajo Donatella Gulli - flavta, Emilio Pomarico - fagot in Ivan Fedele - klavir. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane, da se d a n e s, 2*. t.m., polnoštevilno udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v klubu Simon Gregorčič v Gorici s pričetkom ob 20. uri. Prosveta Prosvetno društvo »Sovodnje* in so-vodenjska sekcija prostovoljnih krvodajalcev priredita od 29. januarja dalje serijo dvajsetih predavanj o zdravstvu in prvi pomoči. Vpisujejo Olga Fajt, Sonja Vižintin in Marinka Batič ■ Tomšič v Sovodnjah, Albin Kon-cut v Rupi, Albin Florenin na Peči, Marjan čemic in Ciril čemic na Vrhu, Branko Cemic v Gabrjah. Izleti «** Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 4. februarja, smučarski izlet z avtobusom na Ne-vejsko sedlo. Vpisovanje na sedežu društva do 31. t. m. Prednost imajo člani društva. Za izlet sta predvidena dva avtobusa, vendar bo drugi odpeljal le če bo dovolj prijav. PO NAJNOVEJŠIH ODKRITJIH V SPLITU Dioklecijanova palača vedno bolj zanimiva Sedaj so odkrili tudi četrto svetišče, posvečeno Veneri OB 35-LETNICI NACISTIČNEGA NAPADA Spominske svečanosti v Cerknem in na Brdcih Novost na knjižni polici *> Prelep živalski svet» lepo darilo Mladinske V vrslo knji«;, ki govore o živalstvu, se vključuje dobro in sveže učinkujoče delo dveh nemških avtorjev, ki je tudi tehnično zelo dobro pripravljeno SPLIT— Splitska Dioklecijanova palača je eden najveljavnejših umetniško - zgodovinskih spomenikov v Jugoslaviji. In ne le v poletnih mesecih, ko Dalmacijo preplavijo turisti, pač pa tudi v o-stalem letu se v Dioklecijanovi palači zbirajo ljudje, da si ogledajo njene zanimivosti. Sicer pa predstavlja ta objekt glavno zanimivost Splita. Sedaj postaja Dioklecijanova palača še bolj zanimiva, ker so pred dnevi odkrili v njej ostanek tako imenovanega Venerinega hrama, to se pravi ostanke svetišča, ki je bilo posvečeno rimski boginji ljubezni in lepote. To svetišče je bilo zgrajeno v času gradnje velikega cesarskega dvorca, same Dioklecijanove palače, torej v začetku 4. stoletja. Vest, da sp odkrili ostanke Venerinega svetišča, je presenetila marsikoga, ni pa presenetila zgodovinarjev dr. Jerka in dr. Tomislava Marasoviča, ki že obilnih 20 let proučujeta Dioklecijanovo palačo in sta ves čas iskala to svetišče. Zanimivo je, da sta zgodovinarja iskala ostanke svetišča prav tam, kjer sta jih tudi našla, in sicer pod osrednjo zgradbo na zahodni strani Peristila, kjer je v pritličju kavarna Luxor. K temu ju je navajal podatek iz nekega poročila iz 16. stoletja. V poročilu, ki ga je v 16. stoletju zabeležil splitski »kanclist* Prokulijan, med drugim piše, da so v palači štiri lepa svetišča. Prvo na južni strani je bilo posvečeno boginji Cybeli, drugo svetišče je na severni strani in je posvečeno boginji Veneri, tretje svetišče je na vzhodni strani in je Jupitrovo svetišče, četrto, na za-hroni strani, je bilo posvečeno bogu Janu. Jupitrovo svetišče je pozneje postalo splitska katedrala, Janovo svetišče je poznejši bap-tisterij. Že omenjeni Prokulijan navaja, da je bilo prvo svetišče postavljeno proti drugemu, tretje pa nasproti četrtemu, prvo svetišče je bilo okroglo, drugo štirioglato, tretje osmerokotno, četrto pa enostavno pravokotno. Zgodovinar F. Bulič je Prokuli-ja rov zapis tolmačil tako, da bi pultg katedrale in baptisterija mo-gta biti ostala dva «hrama» — tako imenovana rotunda vestibula ter notranje dvorišče znanih Zlatih v, at. Sele raziskovanja leta 1657 so omogočila potrditev, da je bilo poročilo, ki ga je zapustil Prokulijan, točno. Do tedaj so namreč menili, da njegovo poročilo ni točno, kajti v 16. stoletju, ko je on živel, sta bila le ohranjena katedrala in baptisterij. Sedaj pa menijq, da je Prokulijan razpolagal z avtentičnimi starimi podatki, ki so mu omogočili oois celotne strukture. In tako je njegovo pričanje postalo nekakšen napotek pri raziskovanih, posebno pri iskanju Cybelijinega in Veneri nega svetišča, za kateri ni bilo konkretnih podatkov od drugod, tudi ne v virih iz 10. stoletja, kon kretno iz publikacije «De admini-strando imperio*. Brata Marasovič sta 1957 pod zgradbo sedanje Delavske univerze na Peristilu odkrila Cybelijino svetišče, svetišče Cybele ali Kibele, torej maloazijske boginje plodnosti, ki so jo v rimski mitologiji »spremenili* v Magno mater deorum, to se pravi v »veliko mater bogov*. Razen krožnega poda ter kripte so tu našli več drugih fragmentov, da so lahko sestavili nekakšno idejno OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaše razpoloženje vam bo pomagalo premagati težave. Ne bodite preveč zaupljivi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S svojimi izkušnjami boste znali preprečiti nenaden napad. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dokazali boste strokovnost na področju administrativnega poslovanja. Na ostre kritike odgovorite v enakem tonu. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne sprejemajte prenagljenih ukrepov. Razveseljive novosti v zvezi z nekim sorodnikom. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pazite se pred nevšečnostmi, do katerih rekonstrukcijo objekta. Na, osnovi tega najdišča in ustreznih analogij iz »poročila*, ki ga je zapustil Prokulijan, sta Marasoviča logično sklepala, kje naj bo Venerino svetišče. In ko se je začela nova zgradnja, v kateri je tudi kavama Luxor, so najprej odkrili pod okroglega svetišča. Odkritje teh dveh hramov, torej Cybelijenega in Venerinega svetišča, v precejšnji meri spreminja idejno rekonstrukcijo Dioklecijanove palače, ki so jo nekoč napravili Zeiller. Hebrard in Niemann in ki je služila za vsa dosedanja raziskovanja in obnovitvena dela na tem področju, na vsem prostoru zahodno od Peristila. Kot meni dr. Jerko Marasovič, ki je izdelal načrte za preureditev splitskega središča o-koli Peristila, bodo ostanki svetišča »odkrili* občinstvu Sedaj gre za obnovo zgradbe, ki je v zgodnjem srednjem veku verjetno služila kot sedež mestnega sveta in ki je dobro ohranjena. Njeno notranje dvorišče pa je prav na kraju nekdanjega Venerinega svetišča, potemtakem so ostanki svetišča dostopni, seveda po ustrezni rekonstrukciji sedanje zgradbe. PUNO (Peru) — Področje Andov je nekakšna »odprta knjiga* tudi za etnologe in antropologe, saj živi na tem obsežnem zemljepisnem poaračju vrsta narodov in plemen, ki jih lahko smatramo za avtohtona prebivalstva in tudi stari ter novi naseljenci, vmes je veliko mešancev, ki so nastali ob «križanju» avtohtonih Indijancev z belopoltimi doseljenci, pa tudi mešancev med belopoltimi in črnskimi ljudmi, skratka tudi je pravo bogastvo raznolikosti narodov in ljudi. Seveda he mislimo pri tem le na ljudstva, ki žive na pogorju Andov, pač pa na veliko širšem območju dežel vzdolž Andov. In vepdar so"'posebno ža 'ejt-' nologe in celo antropologe p^jbpH ; zanimiva posamezna plemena av tohtonega prebivalstva tega zemljepisnega področja. Pleme Uro pa je sploh prava uganka tudi za najbolj podkovane strokovnjake. Pleme Uro je v nevarnosti, da izumre. Vsekakor ne bo zdržalo stoletij. Strokovnjaki menijo, da to pleme ne šibje več kot kakih sto ljudi. Gre za pleme, ki se je »polastilo* velikega andskega jezera Titikaka. Praktično vse pleme živi na jezeru in le občasno ob jezeru. Jezero Titikaka leži na višini 4.000 metrov nad morjem, to se pravi na višini, kjer je zrak že močno razredčen. In prav v tem najdejo etnologi in antropologi razlago za svojevrstno obnašanje teh ljudi. Nekateri so menili, dr so ljudje iz plemena Uro zelo lahko pride. Ne ozirajte se na kritike, če hočete imeti mir. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Uspelo vam bo rešiti neko vprašanje. Dober nasvet vas bo obvaroval pred razočaranjem. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Prišlo bo do boljšega sodelovanja s kolegi. Neka simpatija se bo spremenila v nekaj globi,jega. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Bolj zadržani bodite glede nekaterih sicer zanimivih predlogov. Vljudnost bo sredstvo za izboljšanje položaja. CERKNO - V Cerknem bo jutri, 27. t.m., ob 10. uri v dvorani tovarne ETA slovesnost, na kateri se bodo spomnili 35. obletnice nacističnega napada na 6. partijski tečaj, torej na onj žalostni dan izpred 35 let. ko je posebna nemška vojaška enota prodrla do Cerk-na in je v boju proti njej padlo 47 mladih borcev. Hkrati se bodo spomnili vsega partijskega šolstva na Cerkljanskem. Svečanost spada v okvir praznovanja 60-let-nice ustanovitve KPJ in SKOJ. Na svečanosti bo govorila članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič, poleg domačinov pa bodo v kulturnem programu sodelovale tudi kulturne skupine z Gorenjske. Drugi del spominskih svečanosti pa bo, kot smo že včeraj najavili pri spomeniku 47 padlim na Brdcih. Pripravljalni odbor za te spominske svečanosti ter medobčinska sveta ZKS za severno primorsko regijo ter Gorenjsko in pa komite občinske konference ZKS Idrija niso izbrali partizanskega Cerkna za to spominsko svečanost po naključju, kajti na Cerkljanskem je med NOB bilo več partijskih tečajev in veliko najrazličnejših forumov. Prvi partijski tečaj se je po sklepu pokrajinskega komiteja K leni, kajti po cele dneve ždijo pred svojimi kolibami in se tako rekoč ne ganejo, celo ne spregovorijo besede med seboj, pač pa gledajo v vodo in čakajo, kdaj se bo riba ujela. Antropologi menijo, da so ljudje iz plemena Uro tako nagibni in molčeči zato, ker varčujejo s svojimi močmi. Na 4.000 metrov nad morjem zares ni toliko zraka, da bi razmetavali s svojimi življenjskimi silami. Kot smo že rekli, čepijo pred svojimi kolibami na premičnih o-tokih in ždijo. Njihovi domovi so kolibe iz posebnega trstičja ip so i jtii"ioziroma‘0-jihi 'postavljajo na »živih otokih*, tb se pravi na spla-;vih iz istega trstičja. Ljudje se ne prČmkknčjbHiin' ilh obisku turistov, ki prihajajo sem, da si ogledajo to »zanimivost*, le od časa do časa stagnejo roko, da od turistov poberejo torej tistih par kovancev, ki so jih ti pripravljeni dati, da si jih ogledajo, oziroma fotografirajo. Pleme Uro in posebno trstičje, ki bujno raste na obalah jezera Titikaka, sta malone že sinonim, kajti tako tesno sta povezani. Člani plemena si, kot smo rekli, iz tega trstičja postavljajo kolibe na otokih iz ali splavih iz trstičja, njihova ležišča so na-pravljenja iz trstičja in tudi kurijo s suhim trstičjem, še več, korenine tega trstičja so užitne in jim služijo kot nekakšna pri- STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Izboljšane možnosti bodo v oporo vašim stremljenjem. Skušajte biti bolj širokosrčni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Važno je, da pridobite na času, nakar se boste ognili nekaterim napakam. Bodite bolj strpni. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pazite, da ne bi sprejeli takšne pobude, ki bi vam odvzela zaupanje predstojnikov. Bodite bolj di-plomatični. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nervozno vzdušje, vendar bodo vaše sposobnosti prišle do izraza. Ognite se trenutnemu reševanju nevšeč-nih vprašanj. PS začel že 27. oktobra 1943, in sicer na Vojskem nad Idrijo, nato se jih je do marca naslednjega leta zvrstilo kar šest, ki jih je obiskovalo skupno 414 slušateljev. Prvi trije tečaji so potekali normalno, toda četrti tečaj, ki je bil na Vojskem, so napadli Nemci in zato so se tečajniki preselili v Gačnik pri Vojskem. Peti tečaj je bil v Gorenji Trebuši na kmetiji pri Skoku. Šesti tečaj se je začel v Čepovanu, a so ga Nemci odkrili in se je nadaljeval v Cerknem, kjer pa ga je na današnji dan pred 35 leti iresenetil sovražnik in je, kot smo povedali, padlo pri tem napadu 47 mladih tečajnikov in borcev. Tečaj se je končal v Labinjah pri Cerknem. V drugem obdobju, od 9. septembra 1944 do 2. maja 1945 pa se je zvrstilo nadaljnjih sedem tečajev, ki jih je obiskovalo 243 slušateljev. Jutrišnje srečanje preživelih bivših tečajnikov bo hkrati priložnost, da se organizirano lotijo zbiranja gradiva o partijskem šolstvu na Slovenskem. Tu bo tudi določena ustanova, ki naj zbrano gradivo obdela, da bo dostopno javnosti. Zato odbor za pripravo proslave vabi preživele tečajnike in svojce padlih, da se spominske proslave udeležijo. kuha ob ribah, ld so glavna prehrana plemena! Od časa do časa pa ljudje tega plemena vendar le stopijo na kopno, da se tu oskrbijo z najnujnejšimi potrebščinami, predvsem s trstičjem, njegovimi koreninami ali pa z drugo zelenjavo, ki jo kupijo od kopenskih sosedov za onih nekaj perujskih ali bolivijskih kovancev, ki so jih dobili od tujcev. Antropologi so ugotovili, da je to prebivalstvo, pa čeprav maloštevilno, fizično razmeroma močno. So sicer nizke rasti, toda njihova struktura je krepka in bi zdržali še dolgo, ko bf ne živeli v zelo nezdravih razmerah. Glavni njihov sbVra žnik pa “ vendarle ni vlaga, ki jim prizadeva veliko gorje, pač pa maloštevilnost in. seveda, ločenost od ostalega sveta, kar preprečuje običajno regeneracijo, saj se člani te male, a zanimive skupnosti ženijo in razmnožujejo le med seboj z vsemi ustreznimi negativnimi posledicami. Njihovo življenje je vsekakor skrajno monotono, hkrati pa so zelo podvrženi razmišljanju. Njihovi gibi so počasni in redki, seveda zaradi že prej omenjenega varčevanja z energijami. Sicer pa bo to potrdil tudi nestrokovnjak, vsakdo pač, ki ga bo pot pripeljala sem gor na Ande ob bregove jezera Titikaka, ko se bo srečal s pojavom «soroče», s pojavom nekakšne omotičnosti, ali bolje slabega počutja, ki se kaže v bruhanju, glavobolu in driski in ki se mu ne more izogniti nihče, ki se povzpne na tolikšno višino in tu prebije kak dan. Pleme Uro živi v glavnem od ribolova in ena izmed značilnosti teh ljudi je, da ne potrebujejo ali bolje nočejo uporabljat) nikakršnega orožja, celo noža ne. Za rezanje, oziroma čiščenje u-jetih rib uporabljajo iz suhe trsti-ke izdelano rezalo. Edino »orožje*, brez katerega ne morejo, je nekakšna «mačeta» za rezanje trstike, kadar si popravljajo kolibo ali utrjujejo, širijo ali popravljajo splav, na katerem rimajo postavljeno kolibo. Ker pa živijo v zelo nezdravih razmerah. O živalih smo v zadnjih letih dobili v slovenščini vrsto knjig, ki jih je izdala predvsem založba Mladinska knjiga, skupaj z drugimi jugoslovanskimi založbami ali pa celo v koprodukciji z inozemskimi založniškimi hišami. Medtem ko smo včasih strašansko pogrešali knjig o prirodi, o rastlinskem in živalskem svetu, so naši otroci danes mnogo na boljšem. Ne samo, da imajo knjige, ki pripovedujejo o svetu narave in njega skrivnostih. Te knjige so tudi izredno bogato ilustrirane, barvne reprodukcije so tako kvalitetne, da si boljših že ne moremo želeti. In če imamo že vrsto knjig o rastlinah. o živalih, o naravnih pojavih in skrivnostih našega sveta, to vendar še ne pomeni da je ta kih knjig že preveč. Veliko zanimanje mladine in vedno novih rodov naših otrok za tovrstna dela je povod za nove in nove izdaje. In prav pred novoletnimi prazniki smo lahko na knjižnih policah pozdravili novo enciklopedično knji- v stalni vlagi, jih hudo muči revmatizem in imajo gležnje in stopala pa tudi roke kar deformirane, saj so kljub svoji «lenobi» pogosto v vodi do krien ali v vlagi na svojih ležiščih, v svojih kolibah. Od kod izhaja to pleme? Antropologi in etnologi, pa tudi drugi strokovnjaki še vedno iščejo izvor tega plemena, ki je, kot smo že rekli, obsojeno na izginotje zaradi raziner. v katerih živi. Nekateri postavljajo domnevo, da so člani plemena Uro praktično ostanki nekega večjega plemena, ki se je na begu pred drugimi indija ris ki mi plemeni,,, prvenstveno • pred Inki zateklo ria jekero TP tikaka. Ko so se InTfi^jSred' stoletji umikali pred konkvistadorji, so hkrati »podili* pred seboj druga plemena in ko so zasedli o-zemlje, ki pripada sedaj Peruju, Boliviji, Ekvadorju in delu Čila, so s tega področja pognali tudi tedaj številnejše pleme Uro. Fizična konstitucija teh ljudi navaja na domnevo, da je to pleme nekoč živelo na planoti An-dpv, koder ni bilo gozdov in da so se bili tedaj razširili vse do Pacifika. Ker pa niso bili nikoli kdove kako borbeno razpoloženi, so se vedno bolj umikali in pred plemeni Inkov umaknili v svojo sedanjo «domovino», na jezero Titikaka. Tu pa so zares edini gospodarji, saj bi nihče ne zdržal na tolikšni višini, v tako razredčenem zraku, v velikemu mrazu, saj se voda jezera Titikaka nikoli ne segreje nad 10 stopinj Celzija. Ker na nočejo imeti nikakršnih stikov z indijanskimi plemepi iz sosedstva, je nevarno, da se bodo v kratkem »izživeli*, k čemur bi mogel prispevati tudi matriarhat, ki je med njimi še v veljavi in ki omogoča ali dopušča materam, da izključno one določajo ženitve, oziroma možitve svojim hčeram in sinovom seveda v smislu «interesov», ne pa ljubezni ali zdravstvenih principov. Sicer pa strokovnjaki u-gotavljajo, da je v tišini teh molčečih ljudi otroški jok eden redkih in vedno redkejši živ glas, ki se čuje iz bornih kolib na jezeru. go o živalih ali kakor smo včasih rekli takim knjigam «prirodopis živalstva». Pravzaprav ni nič posebnega, bi rekli zdaj, ko smo takih in podobnih knjig že vajeni. Pred dvajsetimi ali morda celo desetimi leti pa bi o knjigi na široko pisali. Zdaj pa je to le ena v vrsti lepih knjig o živalskem svetu. Pa vendar je to izdaja, ki je ne bi smeli prezreti. Naslov knjige je PRELEP ŽI- Na današnji dan. 26. L 1949 Protestna štiriindvajseturna stavka v ladjedelnici Sv. Marka. Stavka sodi v vrsto protestnih akcij, s katerimi hočejo delavci dokazati povezanost v boju za svoje pravice, ki jih delodajalci čedalje bolj pogosto kršijo. Če stavke in druge protestne akcije ne bodo dosegle zaželenega uspeha, trdijo delavske organizacije, se bo borba za pravice še bolj zaostrila. 26. 1. 1959 V miljski ladjedelnici «Felsze-gy» so splavili 12.710-tonsko ladjo San Felice. Gre za tretjo splavitev v zadnjih šestih mesecih, kaj kmalu pa bodo začeli graditi 28.000-tonsko ladjo za družbo «01in Mathieson Corp.» iz New Yorka. Medtem grozi 110 delavcem in 10 uradnikom ladjedelnice Sv. Justa odpust zaradi pomanjkanja dela. Kriza se bo kaj kmalu razširila na vse tržaške ladjedelnice. 26. 1. 1969 Solidarnostna manifestacija z grškimi delavci in preganjanimi grškimi sindikalnimi organizacijami. Manifestacijo je organizirala CGIL, na njej oa so poudarili, da se grški sindikalisti že 32 let borijo proti fašizmu. Tržaški delavci so izpričali svojo solidarnost ne samo z grškimi tovariši, temveč s španskimi, brazilskimi, češkoslovaškimi, skratka z vsemi, ki se borijo zoper imperializem v katerikoli obliki. VALSK1 SVET. V originalu nosi knjiga naslov čudovit in skrivnostni svet živali. Knjigo sta napisala Helga Menzel - Tettenborn in Giinter Radtke v nemškem originalu. izšla pa je pri založbi Ber-telsmann v ZR Nemčiji. Slovensko izdajo sla prevedla in priredila naša znana strokovnjaka prof. dr. Anton Polenec in Marko Aljančič, opremila in grafično oblikovala pa je knjigo Edita Kobe. Knjiga velikega leksikalnega formata je že na prvi pogled urejena drugače kot podobne knjige o živalih. Tako so najprej predstavljene živali step in savan. Potem so živali puščav, živali pragozdov. Katere so živali iglastih gozdov, govori četrto poglavje, katere žive v gorskem svetu pa naslednje. In tako se zvrste živali listnatih gozdov, živali suhi reber, živali planin, močvirij, tunder in na kon-, cu živali, ki žive v večnem ledu. Ta razporeditev je zanimiva, čeprav morda manj pregledna, ker so pač živali sorodne zvrsti obdelane v raznih poglavjih. Seveda pa to ne moti, pač pa pomeni celo prijetno osvežitev. Druga značilnost knjige so velike in barvne ilustracije. Čeprav prav 1/se podobe niso v barvah, barvne vendarle prevladujejo. In kar je poglavitno: slike niso standardne, temveč učinkujejo sveže, vsekakor pa kot nove. Pri tem poudarku na slikovnem gradivu je besedilo razmeroma skopo in daje najpotrebnejše podatke o življenju živali, ki jih poglavje predstavlja. Sl. Ru. ..........m..............................................................n Horoskop SILVO KOVAČ POSEBNOST, KI JI NITI STROKOVNJAKI NE VEDO RAZLAGE Otroški jok čedalje redkejši glas iz bornih kolib na jezeru Titikaka Pleme Uru šteje le kakih sto ljudi - Leni se le zdijo, ker so tihi in negibni zato, da varčujejo s svojimi silami - Nočejo orožja - Zle posledice matriarhata ŠVARA mmmmmtmmmmmmmmmmmmmmz O < ŽALOSTNI > IN VESELI SPOMINI l IZ TEŽKIH ČASOV v: O Nekaj dni po koncertu na jugoslovanskem konzulatu sem bil prvič (oz. drugič) aretiran in poslan v zapor pri -Jezuitih«, kjer so me obdržali 8 dni brez izpraševanja, najbrž zato, da ne bi zvedel, ampak samo sumil, zakaj sem bil aretiran. Kmalu za tem sem bil zopet aretiran in poslan za 20 dni v isti zapor. Od 21. 9. 1940 do 21. 3. 1941 sem užival vse dobrote v zaporu «Coroneo», do 16. 1. 1942 sem bil interniran na otoku «Tremiti», od 17. 1. 1942 sem bil v »Sellanu«, od 17. 5. 1943 do 10. 6. 1944 pa v .Collazzone«, prov. Perugia. Pri prvi aretaciji je vsakdo v skrbeh, kaj ga neki čaka, a vsakega novodošleca smo vprašali, zakaj so ga aretirali in če je bil že prej aretiran. Takrat smo bili skupaj z nepolitičnimi. Tretjega dne so pripeljali v celico mladeniča, oblečenega v delavski obleki, tako kot so navadno oblečeni mehaniki. V Trstu je bilo takrat avtobusno podjetje »Grattoni«. Ko sem vprašal mladeniča, če je mehanik in kje dela, mi je odgovoril, da dela pri podjetju »Grattoni«. Ker sem kot elektromehanik delal večkrat tudi za to podjetje in zato poznal ljudi pri njem, sem dejal, da se ga ne spomnim, mi je odgovoril: Ma di quei grat-toni... in mi pokazal z roko, kako se krade. Po tržaško •grattoni« pomeni «tatiči». Po kosilu se je vsedel na posteljo in se pokril z odejo čez glavo. Zopet so se odprla vrata in v sobo so porinili drugega mladeniča. Tudi njega sem takoj vprašal, zakaj so ga aretirali in če je že bil kdaj v zaporu. Odgovoril nam je, da ne ve zakaj je tu in da je prvič aretiran. Takrat se je oglasil oni ta pokriti čez glavo in ga ogovoril: «Come ze quella, Sergio?« (kako je tista Sergio?). Novodošli pa: «0 ciao, anche ti te ze qua?» (tudi ti si tukaj?). Ob drugi aretaciji nas je bilo pri «Jezuitih» osem, vsi politično «nevarni», v dolgi celici z devetimi ležišči. Na devetnajsti dan, proti večeru, so pripeljali okoli petindvajset let starega mladeniča; pripeljali so ga iz kleti, kjer je presedel nekajdnevno kazen. K nam so ga dali najbrž zato, ker niso imeli drugega prostora. V celici smo imeli v kotu posodo, tako imenovano »kiblo«. ki pa je bila tako visoka, da normalen človek ni mogel v redu opraviti svoje naravne potrebe. Tako da smo vsi, »nepraktični«, čutili v sebi neke bolečine. Ko smo se novo-došlemu zato pritožili, je poučil: «Seveda vas vse boli, ker vam polovica tekočine ostane v trebuhu.« Naučil nas je, kako je treba napraviti. Prijeti se je treba namreč za špansko steno in počasi splezati na kiblo. Paziti pa je treba, da pravilno skočiš z nje, da je ne prevrneš. Naslednjega dne okoli trčh ponoči, so me prijeli »hipi«. Potihoma sem šel za špansko steno in srečno zlezel na kiblo; ko pa sem odskočil, sem malo zaspan odskočil tako nerodno, da se je posoda zvrnila in njena celodnevna vsebina razlila po celici. Med smehom in kletvicami je le prišel paznik in ko je opazil kaj se je zgo- dilo, se je zadrl: «Vzemite vrečo in vodo ter operite.« Ko je naš «učitelj» videl, da se obotavljam, mi je rekel: .Dajte mi škatlo cigaret pa bom sam opravil to delo!« Ni mu bilo treba tega ponoviti. Ko je čistil, je rekel: «Ne jezite se zato. To kar ste nehote naredili, vam bo prineslo srečo in boste videli, da boste šli danes domov.« Ob desetih sem bil doma! Pa naj kdo reče, da ne verjame v »čudeže«! V «Coroneu», v dvoposteljni celici, smo bili najprej trije: Ščuka, Bucik in jaz, pozneje so pripeljali še nekega Babiča iz Rodika. Povedal je, da je že tri mesece v zaporu in da še ne ve zakaj. To je zvedel par tednov kasneje. Odpeljali so ga na izpraševanje ob šestih zvečer in ga pripeljali nazaj okoli desetih. Ves se je tresel in ko smo ga pri plavi luči pogledali, ni bil niti podoben tistemu, ki so ga odpeljali štiri ure prej. Hrbet, glavo in roke je imel čisto izpačene in na vprašanje zakaj, je odgovoril: «Rekli so mi, da sem komunist in da sem imel neke zveze, kar pa ni res.« Drugi dan so ga najprej peljali v ambulanto in nekaj ur pozneje so ga poslali domov. Ostali smo trije in vse tri so nas peljali na zrak v majhne celice na dvorišču. Ob neki priložnosti sem napisal na zid: «Jofeš, kje si«? Kmalu za tem smo našli odgovor: «V dečkovem žepu*. Jofeš je bil Josip Kravos, znani prosvetni delavec, ki je napisal tudi knjige Moje in vaše zgodbe in Kuštrava glava. Nekega dne se je »posrečilo«, da so v bližnjo celico na zraku, pripeljali tudi našega prijatelja, znanega Danila Benčino. Pogovarjali smo se čez zid, ko se je paznik oddaljil in ugotovili smo, da smo točno nad njegovo celico. Tedaj smo se zmenili, da drugega dne ob desetih, ko bodo začele tuliti sirene, (vsakdanja preizkušnja), spraz- ITAUJANSKA TV Prvi k&nal 12.30 Argumenti 13.00 Komični filmi 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: Francoščina 17.00 Nemirna zemlja — 5. del 18.00 Argumenti 18.30 Dnevnik 1 — KRONIKE Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 19.05 Programi pristopanja 19.20 HAPPY DAYS - TV film Dobra kri ne zataji 20.00 DNEVNIK 20.40 TAM TAM — Posebna oddaja o potovanju papeža Janeza Pavla II. v Mehiko. 21.35 Aktualnosti dnevnika 1 21.35 RDEČI MADEŽ - film Režija: Enzo Muzli; v glavnih vlogah Giancarlo Gianni-ni, Valeria Morriconi, Gine-vra Benini, Orchiedea De Santis, Leopoldo Trieste Giancarlo se vrne iz Indije z materialom, ki ga je tam posnel z nekim dekletom za neko reportažo. Z njim je bila v Indiji tudi hčerka njegovega strica Mary. Mladenič pa se ne more več prilagoditi življenju velikega mesta. Sledijo zato hude krize, ki odražajo njegovo nesposobnost ali bolje nemoč, da bi uveljavil preživele izkušnje. In ta kriza eksplodira ■ ob vesti,' da si je njegova sestra vzela življenje. V tem kriznem razpoloženju najde rešitev v delu in v delu Giancarlo najde tudi odgovor na številna druga vprašanja. Premiera filmov, sledi DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim Knjige 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 ČLOVEK IN ŽEMLJA Vzgojna oddaja, 4. del 17.00 Program za otroke: Buli e Bill. risanka 17.05 Sezam, odpri se 17.30 Lihi prostor 18.00 Mladi in zemlja 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 - ŠPORTNE VESTI 18.50 Dober večer z. ■ . 'LUCIANOM SALCE.JEM, vmes TV film «Veseli zdrav niki» 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Portobello PETKOV SEJEM 21.50 Zadnji prizor: : EVINA TAJNOST TV priredba 22.55 Dva Stravinskyja za Foja Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 in 11.10 TV šola: Kocka, xocka. Boj za obsta nek, Moja babica, Srbski mu zej, Uganke 17.10 POROČILA 17.15 Zverinice iz Rezije: TRIJE BOTRI PRIJATELJI 17.35 Mathis - TV nadalj. 18.05 Slovenski rock: Ansambel Sedmina 18.35 OBZORNIK 18.45 Življenje skalne obale in trd nega dna 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Glasbena risanka Zabavno glasbena oddaja 21.00 Lee Harwey Osivald TV nadalj. 21.50 DNEVNIK 22.05 625 — program za prihodnje dni 22.20 Posnetek pevskega festivala iz San Rema Koper 20.00 Dober večer: Risanke 20.15 DNEVNIK 20.35 NOČNI VLAK - film Režija Jerzy Kavvalerovitz: igrata Lucyna VVinnicka in Leon Niemczyk 22.30 Likovni nokturno Zagreb 17.35 TV koledar 17.45 Magnet, otroška oddaja 18.15 Družbena tema 20.00 Glasbena risanka 21.0v LUTKA - film 22.35 Dosje našega časa: LETO 1968 ŠVICA 17.55 Devet medvedov — 3. epizoda 18.00 Ura G: Junior club 19.35 Dove sono le montagne gl' obeti. .. TV film M.45 Hets — celovečerni film TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19,00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 3,05 ženska stran neba; 9.05 Mozaik melodij jn ritmov; 9.30 Petkova glosa; 9.40 Diseo mušic; 10.05 Koncert sredi jutra; jl.00 Drugorazredne narodnosti v Italiji; 11.35 7, lestvice najpopularnejših motivov 1978; 12.80'-V'-»starih-i-d*»il»; 12.30 Iz operetnih partitur; 13.15 Z revijo »Frimfirt.kJUjoJttl 4970j‘.14.10 O. Wilde «Slika Doriana Graya» — V. del; 14.30, Gremo v kino; 15.00 Jugoton express; 15.35 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni < dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.20 Za ljubitelje o-perne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.25, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30, 22.30 Poročila; ".00 - 8.30 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.15 15 minut z Bouzouki Band; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Edig Galletti; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Plošča zime ’78; 12.00 Na prvi strani; 12.05 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.15 Edi zioni Liscio Folk; 14.33 Pojejo Cho-colates; 14.45 Savio Record; 15.00 Lestvica LP plošč; 15.40 Mini juke box: 16.00 Izletnik; 16.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Reklame in zabavna glasba; !8.0o Melodije na tekočem traku; 18.35 Naši zbori pojo; 19.33 Crash: TJ. i Glasovi in zvoki; 20.32 V nedeljo zjutraj z G. Pagano (pon.). 21.17 Pianist Johnny Pearson; 21.32 Simf. koncert; 22.45 Poje skupina Jean-Luc Ponty, 23.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranje prebujanje; 8.40 Vče- raj, v parlamentu; 8.59 Glasbeni program; 9.00 iti 10.35 Radio anch’io: 11.30 Ena dežela na eri krat: Marelic; 12.05 in 13.30 Vi in' jaz; 14.05 Radio uno jazz; 14,30 Vzgojna oddaja; 15.05 Politične, tribuna; 15.55 Rally; 16.20 Erre-piuno; 17.05 Trionfo e morte di ud; guerriero, radij, igra; 17.25 Pio šče; 18.05 Oddaja z Mino; 20.25, Sodnikove razsodbe: 21.05 Simfe glasbap 23.18 Za lahko noč. ~ RADIO 2 ' ItfHfSo, 9.30, 11.30, 12.30. 13.30', 16.30, 17130, 18.30, 19.30 Poročila!! 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.48 Ki-' no; včeraj, danes, jutri; 9.32 Cor lcorie; 10.12 Telefonski pogovori; 12.45 Hit parade; 13.40 Romanza: 15.00, 15.45 in 16.37 Tukaj Radio 2; 17.55 Kdo je umoril Baby Gate? radij, igra; 18.33 Prostor X. LJUBLJANA 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, UO°- 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, Po; ročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Do bro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.03 Glasbena matineja; 9.05 Za šolarje; 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 10.15 - 11.00 Kdaj. kam, kako in po čem?; 10.45 Tu ristični napotki; 11.03 Znano in pri ljubljeno; 12.10 Z orkestri in so listi' 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13 ure; 13.30 Proporočamo vam. . .: 13.50 človek in : dravje; 14.05 Gla sbena pravljica; 14.16 Naši umet niki mladim poslušalcem; 14.30 Na ši poslušalci čestitajo in pozdrav ljajo; 15.30 Napotki za turiste: 15.3r Glasbeni intermezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Moment musical; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z Dobrimi znanci: 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Be sede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo; 00.05 4.30 Nočni program - glasba. nimo z metlico vodo iz školjke (za tistega, ki tega n« ve, naj povem, da je zapor «Coroneo» bil edini zapor v Italiji, ki je imel klozet in ne kiblo) in tako smo si p° prazni cevi lahko kaj povedali. Naslednjega dne sem oh zatuljenju siren spraznil vodo, pa se mi je na drugi strani oglasil Danilo. Kot olikana oseba, se mi je najprei oprostil, češ, da mu smrdi iz ust. Kadar ni bilo vode v školjki, je namreč grozno smrdelo. Ko smo po petih mesecih bili že vsi izprašani in so nam že določili kaj bo z nami, so nas peljali na zrak na veliko dvorišče, kjer smo bili skupaj z navadnimi kaznjenci. Ko sva se z že omenjenim Jofešom sprehajala po dvorišču, sva .naletela na kmečkega fanta in g* nagovorila zakaj je tu. Odgovoril je v narečju: «Jest sem tam s tisga kota, ki meji na Jugoslavijo in Avstrijo im imamo njive onstran meje, smo dvolastniki in imam® propustnico, da lahko gremo kadar hočemo čez mejo.--Jaz sem šel na ono stran skoraj vsak dan in kakšenkrfti' prinesel kaj našim fantom. Za to pa niso nikdar kni izvedeli... Tam na meji je bila «milizia confinaria« ih so me vsi poznali in me niso nikdar nadlegovali... Med miličniki je bil eden, ki je imel zmiraj umazane in p°' site hlače. Nekega dne pridem gor in vidim, da ima nove hlače, pa mu rečem: 'Bon giorno camerata. Maš kalco-ne nove? Naenkrat mi da eno po obrazu, zapiska ih prideta dva miličnika. Ta jim nekaj reče, me aretiraj0 in odpeljejo v Gorico. Po več kot dveh mesecih so ih° peljali na izpraševanje in ko sem jim povedal, kaj seih mislil reči, se je začel komisar smejati na vso moč ih me je poslal domov, (mascalzone po italijansko pomeni lopov). Sedaj so me zaprli pa zato, ker imam TRE* CEDENTI’.. SMUČANJE DANES ZENSKI SMUK ZA SP Prollova zopet favoritinja V včerajšnjih poskusnih vožnjah v Schrunsu je bila daleč najboljša SCHRUNS — Po torkovem slalomu bo danes v švicarskem kraju "Chruns na sporedu še tekmovanje smuku za ženski svetovni smu-rV^ki pokal. Verjetno se bo tudi jokrat smuk končal z monologom Avstrijke Annie Marie Moser Proliant' ^. J6 doslej v tej disciplini a ° r®čemo bila brez konkurence. Avstrijska veteranka je v zadnjih asih v izredni formi in nikakor ni predvidevati, da se ji bo danes izmuznilo iz rok prvo mesto. To sta Putrdili tudi včerajšnji poskusni vožnji, v katerih je bila Prollova oajhitrejša. Posebno v prvi l?žnJi je zadah, hud zaostanek dru-®m smučarkam, saj je drugouvr-oena, zahodn-. Nemka Irene Ep-P*e. dospela na cilj z dokajšnjo zamudo 2"68 stotink; v drugi poskus-* vožnji je Prollova smučala sicer akoliko slabše, vseeno pa je Švi-arka Marie Therese Nadig zaosta- luincf n^° Za vV) *co'' P0*^ru60 se' ..predvidevanja izvedencev in vseh Jubiteljev smučanja po teh podat-mn se usmerjajo samo v en„ smer, Ua* zaradi tegr, ker ni trenutno obena dru^a smučarka v taki for-JJ* \ da bi lahko ogrožala Prollovo. ^ajnevarnejša nasprotnica, Švicarja Marie Therese Nadig, preživlja ~e dva tedna hudo krizo, saj je toč-Pred 15 dnevi pred smukom v pa Diableretsu vodila skupaj s roliovo na lestvici za svetovni po-z 90 točkami. Takrat pa se je r? osvojitvi tretjega mesta v Les •ableretsu Nadigovi dokaj zatakni-, • saj ni osvojila več nobene bolj-e Uvrstitve in s tem seveda drago-fmh točk za skupno lestvico. Zao-mnek Švicarke znaša trenutno na estvici kar 50 točk, malo več oddaljena je Venzlova (Liechtenstein), in 'Tma.10l točko; Avstrijko Sacklovo n Italijanko Giordanijevo, ki sledi-18 ua lestvici, loči od prvih treh Forliju je bil tri dni izbirat trening za sestavo mladin-košarkarske reprezentance ■^dje, ki bo igrala na svetov-uom prvenstvu v Braziliji. f*od vodstvom zveznega trenerja Giancarla Prima je tre-tralo 25 najboljših italijanskih mladincev, med temi tudi Klav-r|J Starc, bivši košarkar Kontrola in trenutno član trža-kega Hurlinghama. p Starc se je včeraj vrnil iz 'tflija in nam rekel: sv°iim nastopom na tem zbirnem treningu som zadovo-Jeb- Podobne treninge bomo i-yeli še februarja in marca. . Pam, da me bodo zopet pozva-• Nastop na mladinskem SP fr. bi bil seveda moj največji bsarkarski uspeh in edinstve-n° doživetje*. !£ajhen prepad, saj imata trenutno V02- 71 točk. se . včerajšnjih poskusnih vožnjah sm„ie udlično izkazala italijanska V n- .k® Doris De Agostini, 1 i je bo. J1 Preizkušnji dosegla peti naj-2a' j as’ v drugi pa je bila sedma, torgj današnji smuk v Schrunsu je ka a na sama favoritinja: Avstrij-Anne Marie Moser Proll. 1 Arenu*na lestvica za SP Anne Marie Moser Proll 2 {.Avstrija) 155 j' Marie Therese Nadig (Švi.) 105 L 2anni Wenzel (Liecht.) 101 5 ^.egina Sackl (Av.) p[aud'a Giordani (It.) 7' phrista Kinshofer (ZRN) ‘ ^ene Epple (ZRN) in 9. r len (Fr-) 10 c>a.:ler>ne Serrat (Fr.) ' -i Mittermaier (ZRN) I^NIS v PHILADELPHII ^arazzutti in Franulovic ločena v drugem kolu G^LADELPmA _ Američan ‘ Masters je v drugem kolu 2tunar°dnega teniškega prvenstva W.v dvorani s 5:7, 6:3, 6:3 pre-C4 ""Šilca skupine št. 5 Italijana VebuJ Barazuttija. ju: . 0 DresenppAnie predstavlja h)d; ;k.° . Presenečenje preasiavija j« s fjučitev Romuna Nastaseja, ki bežna • * 6:4 izgubil s povsem ?,nJ Američanom Hardijem. Jugoslovan Franulovič ni i- mel sreče, saj mu je žreb določil Američana Gerulaitisa, s katerim se res ni mogel enakovredno kosati in je tudi izgubil s 6:4, 6:1. Glavni favoriti za osvojitev turnirja: Connors, Vilas in McEnroe niso imeli večjih težav v tem, drugem kolu. Connors je premagal Van Dillena s 6:1, 6:1, Vilas Mottrama s 6:4, 6:3, McEnroe pa Smitha s 7:5, 6:1. OSTALI IZIDI Solomon — Pattison 6:0, 6:3 Dupre — Dibley 3:6, 7:6, 7:6 Ashe — Riessen 6:1, 4:6, 6:4 Dibbs — Drysdale 6:4, 7:5 Tanner — Leonard 6:3, 6:2 Pfister — Stevvart 6:1, 6:0 Borg in Connors NEW YORK - Znani specializirani ameriški teniški reviji World Tennis in Tennis si nista edini pri izbiri najboljšega svetovnega teni-sta. Kot je znano, je revija World Tennis pred nedavnim proglasila za najboljšega tenista leta 1978 Šveda Bjoma Borga, včeraj pa je revija Tennis objavila lestvico najboljših tenistov v preteklem letu, v kateri zaseda Connors prvo mesto pred Borgom. Italijan Corrado Barazzutti je po mnenju prve revije na devetem, po mnenju druge pa na desetem mestu svetovne lestvice. RALLY MONTE CARLO Mikkola kaznovan MONTE CARLO — Pred startom zadnjega dela 47. rallyja Momte Carla, ki se bo zaključil predvidoma danes ob 9.00, je vodstvo rallyja kaznovalo s petimi minutami Finca Hannuja Mikkolo in tako zopet «o-živila* to dirko. iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiivmm KOŠARKA V POKALU PRVAKOV Tesna zmaga Bosne Sarajevčani so včeraj premagali Juventud iz Badalone Radovanovič (28) in Slavnič (21) najboljša posameznika Bosna — Juventud 85:84 (42:42) SARAJEVO — V tretjem kolu evropskega tekmovanja za pokal prvakov je včeraj sarajevska Bosna premagala Juventud iz Badalone s točko razlike. Tekma je bila na dokaj nizki tehnični ravni. Pri domačinih je le Radovanovič zadovoljil, pri gostih pa je bil gotovo najboljši Zoran Slavnič, ki je dobro vodil igro svoje ekipe, obenem pa je bil z 21 točkami tudi najboljši strelec španske peterke. Ekipi sta si bili že od začetka povsem enakovredni. V poslednjih in odločilnih trenutkih tekme pa so bili Sarajevčani boljši od gostov in tudi zasluženo zmagali s točko razlike. Za Bosno so bili takole uspešni: Radovanovič .28, Varajič 11, Deli-bašič 16, Djogič 10, Vučevič 8, Bo- siočič 6, Benaček 4, Izič 2. * * * Makiihi - Emerson 72:71 , POKAL,, POKALNIH PRVAKOV Sinusne in Gabetti tokrat uspešna V 3. kolu četrtfinalnih skupin evropskega košarkarskega tekmovanja sta bila oba italijanska zastopnika (Sinudyne in Gabetti) uspešna, medtem ko je beograjski Radnički LMK izgubil kar doma. IZIDI 3. KOLA A SKUPINA Radnički LMK Beograd (Jugoslavija) — Barcelona (Španija) 92:99 (46:53); Sinudyne Bologna (Italija) -UBSC Dunaj (Avstrija) 89:68 (45:35); LESTVICA Barcelona 6; Radnički LMK 4; Sinudyne 2; UBSC 0. B SKUPINA Gabetti Cantu (Italija) — Villeurbanne (Francija) 90:81 (94:44); Slask Wroclaw (Poljska) — EBBC Den Bosch (Nizozemska) 72:88 (37:48). LESTVICA EBBC Den Bosch 6; Gabetti 4; Villeurbanne in Slask 2. POKAL L. RONCHETTI A SKUPINA Marica Plovdiv (Bol.) - KPS Brno (ŠSSR) (32:32) 68:54 B SKUPINA Szekesfehervar (Mad.) - Omsa Faenza (26:24) 53:48 C SKUPINA LKS Lodz (Polj.) - Slavija Praga (ČSS) (54:38) 98:85 SNEŽNE RAZMERE Trbiž 70 cm Višarje 150 cm Ovčja vas 70 cm Ravascletto 70 cm Zoncolan 150 cm Mokrine 100 cm Na meji 130 cm Forni di Sopra 70 cm Forni Avoltri 35 cm Ampezzo 50 cm Nevejsko sedlo 80 cm Koča Gilberti 160 cm Piancavallo 150 cm Sappada 100 cm Kranjska gora 75 cm Martuljk 65 cm Bled 15 cm Zatrnik 50 cm Pokljuka 90 cm Kobla 90 cm Vogel 180 cm Kanin 170 cm Lokve 30 cm Črni vrh 35 cm Krvavec 115 cm Velika planina 50 cm D SKUPINA Pagnossin (It.) - Spojnia Danzica (Polj.) (38:34) 78:70 POKAL PRVAKINJ B SKUPINA BSE Budapest (Mad.) - Sparta Praga (ČSSR) (47:38) 71:66 Mineur Pernik (Bol.) - Intima (Španija) (37:30) 86:65 Clermont Ferrand - GBC 56:53 OBVESTILO ŠD BREG vabi na trinajsti redni občni zbor, ki bo v Prešernovi dvorani (gledališče Boljunec) v ponedeljek, 29. januarja, ob 20.30. Dnevni red: 1. Otvoritev in izvolitev predsedstva; 2. Predsedniško tajniško in blagajniško poročilo; 3. Poročila referentov; 4. Poročila nadzornega odbora; 5. Pozdravi; 6. Razrešnica; 7. Izvolitev nbVČga odbora; 8. Razno. 'A NOGOMET. MED PRIJATELJSKO TEKMO Pretep v Kopru Sodnik Tišler je moral srečanje med Olimpijo in Zagrebom prekiniti, ker se je med igralci vnel splošen pretep Ogorčenje gledalcev, ki so se zbrali v velikem številu Olimpija — Zagreb 1:1 Prekinjena zaradi neredov Na koprskem stadionu sta se včeraj v prijateljskem srečanju pomerili ligaški enajsterici ljubljanske Olimpije in Zagreba. Zagrebčani se namreč pripravljajo v Rovinju, Ljubljančani v Kopru. Obema trenerjema pa naj bi srečanje služilo kot pregled dosedanjih naporov za pripravljenost na spomladanski del prvenstva. Številni gledalci pa so na igrišču gledali vse drugo kot nogomet. Začetek je sicer nekaj obetal, saj smo videli dva lepa zadetka z glavo, najprej Čalašana za Olimpijo in potem Kovačiča z Zagreb, nato pa so se vrstile vse pogosteje grobosti, ki so dosegle svoj višek v 33. minuti. Najprej je Lipovac grobo zrušil Čalašana, le-ta pa mu je vrnil s pestjo. Vnel se je splošni pretep med i-gralci, ki ga niso mogli zadušiti niti funkcior. rji obeh klubov. Tako je bil sodnik Tišler iz Kopra prisiljen tekmo predčasno zaključiti z rezultatom 1:1. Gledalci so z dolgotrajnim žvižgom protestirali proti ravnanju i-gralcev obeh klubov, zlasti še, ker je šlo za prijateljsko srečanje in ker je bil ta incident hud udarec povečanim prizadevanjem v klubih, da bi se igralci vedli športno. L. O. Milan — Latina 2:1 LATINA — Miian je včeraj v prijateljskem srečanju z 2:1 prema-' gal enajsterico Latine, ki nastopa v italijanskem prrenstvd' C -1 lige. V PRIJATELJSKI TEKMI Jutri v Dolini Breg-Vozila Bregova, članska enajsterica v nedeljo ne bo zaposlena v prvenstvu 2. amaterske lige. Na sporedu bodo namreč nekatere zaostale tekme. Brežani bodo zato izkoristili priložnost in bodo jutri, v Dolini ob 14.30 odigrali prijateljsko tekmo z enajsterico Vozil iz Nove Gorice. V NEDELJO V KRIŽU Prijateljska tekma Kras-Primorec V nedeljo bo večina naših nogometnih, enajsteric počivala, ker tx> do v amaterskih prvenstvih na spor redu le nekatere zaostale tekme. Marsikateri nogometaš pa ne bo izkoristil tega počitka: tako npr. i-gralci zgoniškega Krasa in treben-skega Primorca, ki se bodo spoprijeli v prijateljski tekmi v nedeljo, v Križu ob 10. uri. KOŠARKA Hurlingham — Novi Zagreb 120:102 Včeraj sta se v Trstu v prijateljski košarkarski trening tekmi spoprijeli peterki Hurlinghama in Novega Zagreba, ki igra v hrvaški ligi. Ekipi sta igrali kar 2 uri in 20 minut. Zmagali so Tržačani z izidom 120:102. Zagrebška peterka se bo danes ob 20. uri v Trstu, v telovadnici v Ulici della Valle spoprijela z Inter-jem 1904. V soboto je Sokol v tekmi z Li beri asom iz Pordenona osvojil drugi par točk v letošnjem prvenstvu ženske B lige niiiiMiiiMnimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiTiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiMifiiiiNimiiiiiiinmiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimifiiiimiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHi ODBOJKA NAŠE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH Tudi tokrat poprečni izidi Na sporedu sta bila dva slovenska derbija, v katerih sta zmagala Bor in Kontovel ■ Tudi tokrat, kot že v prejšnjem tednu niso bile naše ekipe najbolj uspešne. Če ne upoštevamo zmage v medsebojnih slovenskih derbijih, so bile uspešne le odbojkarice Sokola v ženski B ligi, ki so brez težav premagale skromne predstavnice iz Pordenona. Na sporedu sta bila torej tudi dva derbijtj. V moški C ligi je Bor v Gorici premagal domačo 01ympio, odbojkarice Kontovela pa so prav tako gladko premagale Breg. Vse ostale ekipe, kot rečeno, so ostale praznih rok, čeprav je treba omeniti, da so bili nasprotniki skoraj vsi zelo močna. ŽENSKA B LIGA IZIDI 6. KOLA Cenate Sotto — Barribi, 3:0 Mantova — Treviso 3:0 Lib. Schio — Fiume Veneto 2:3 Castelgomberto — Bor 3:0 Sokol — Lib. Pordenon 3:0 LESTVICA Fascina Fiume Veneto 12: Castelgomberto 10; Treviso, Cenate Sotto 8; Bor, Barribi Brescia 6: Libertas Schio, Sokol 4; Mantova 2; Libertas Pordenon 0. •tmu g.,w<$ .,*■* IZIDI,3. KOLA, ..... La 6oarpoteca'-~: Spinea ■'-^0:3 | ,lr. .■ 1*1 |.OW? M* f " 0:3 1:3 3:1 3:0 Corridoni — Sloga 3:0: Bolzano — AGl Gorica 1:3 Mogliano Veneto — Azzurra 2:3 LESTVICA Spinea, Azzurra 6; Mogliano Veneto, La Scarpoteca 4; Corridoni, AGI Gorica 2; Sloga, Bolzano 0. MOŠKA C LIGA IZIDI 3. KOLA 01ympia Gorica — Bor Apies — Mogliano Veneto Scatolificio 4 S — Kras CUS Benetke — Torriana LESTVICA CUS Benetke, Bor 6; Scatolificio 4 S, Mogliano Veneto 4; Kras, Apies Fiume Veneto 2; Torriana, 01ym-pia 0. 1. ŽENSKA DIVIZIJA IZIDI 3. KOLA Kontovel — Breg 3:0 Julia — Prata 1:3 PAV Despar — San Luigi 3:0 Hrast — Cormons 0:3 Donatello — Virtus Vigcnovo 0:3 Rivignano — Ginn. Spilimb. 3:0 LESTVICA Rivignano, Prata, Cormons 6; PAV Despar, Vigonovo, S.'Luigi 4; Kontovel, Breg, Donatello:n'2;'i'Julia: Hrast, Spilimbergo '0. ... 2. MOŠKA DIVIZIJA ... IZIDI 3. KOLA Inter — AGI Gorica 2:3 Vivil — Intrepida 3:1 Dom Gorica — Solaris n.o. Lib. Krmin — Pro Cervignano 3:2 LESTVICA AGI Gorica 6; Libertas Krmin 4; Solaris, Inter 1904t Pro Cervignano, Intrepida, Vivil 2; Dom Gorica, Libertas Gorica 0. Solaris in Dom imata tekmo manj. ITT , J, v? Posnetek z nedeljskega slovenskega derbija 2. nogometne AL med Bregom in Gajo VABILO NA SMUČARSKI TEK Povejmo nekaj o letošnjem smučarskem teku. Letošnja zima je dokaj radodarna s snežnimi padavinami. Trikrat je snežilo celo v mestu, na Trnovski planoti pa je po zadnjih padavinah dosti snega — gotovo se bo obdržal nekaj tednov. Če ne pride do močne odjuge, bo možno smučati še v marcu; morda ne ob vlečnicah na Lokvah, gotovo pa po gozdnih kolovozih in poteh. Osnovni pogoj za smučarski tek je torej tu. Težko se je odločiti za novo obliko rekreacije, če moraš daleč na pot zato, da prideš na primeren prostor. Letos pa je za nas z Goriškega sezona primerna. Kdor bi se letos odločil in poskušal smučarski tek kot novo obliko rekreacije, bi premagal v kratkem času začetne težave in bi prihodnjo sezono bil pripravljen potovati tudi na bolj oddaljena smučišča, če bi pri nas ne bilo snega. Večkrat slišimo oceno, da se smučarskemu teku posveča vedno več ljudi, ker je ta dejavnost zdrava, ker ne potrebuje vlečnic in sedežnic in torej ni treba čakati v dolgih vrstah z drago vozovnico v roki, ker je oprema poceni. Vsi ti razlogi so resnični, ni pa res, da se s tekom bavi dosti smučarjev. Po izkušnjah letošnje sezone je bilo na smučiščih, ki sem jih obiskal — dvakrat Nevejsko sedlo, dva krat Ovčjo vas, enkrat Veliko planina, petkrat Lokve — smučarjev tekačev poprečno dva odstotka v odnosu do tistih, ki so vijugali ob žičnicah. Prav gotovo ni to dejstvo odvisno samo od komodnosti v smislu, da zahteva lek večjo telesno in psihično pripravo. Menim, da pripomore k «neodločnostit> že samo dejstvo, da se novega težko opri- memo, strah pred zgrešeno denarno investicijo, če bi nova dejavnost ne ugajala, smučarskega teka tovarne zimske opreme in zlasti turistična središča skoraj ne reklami-zirajo in končno obstaja strah pred mažami. Da, pred celo vrsto voskov in smol, ki jih je treba uporabljati zato, da postane tek na smučeh privlačen in prijeten. Glede prvega razloga lahko odgovorimo, da je pač treba nekoliko poguma; glede drugega naj povemo, da si lahko tisti, ki bi jih stvar zanimala, za začetek lahko sposodijo smuči pri Slovenskem planinskem društvu v Gorici. Reklami in popularizaciji naj služi tudi to članek, zlasti pa vabim, da po časopisju in televiziji sledijo bralci pripravam in sami izvedbi številnih tekov po Sloveniji in še posebej Trnovskega maratona. Tega smučarskega tekmovanja se bo po predvidevanjih udeležilo letos približno tri tisoč smučarjev. Z mažami pa je tako: zahtevajo nekaj miselnega napora in prakse zato, da ocenimo temperaturo ozračja, da ocenimo kakovost snega, da povprašamo domačine, kdaj je zadnjič snežilo in podobno. To pa sodi pravzaprav v samo bistvo smučarskega teka: spoznavati naravo in njene pojave, navezati stik z okoljem, v katerega zaidemo. Poprečni čas mazanja: dvajset minut. Kolikokrat po dvajset minut pa čakamo v gneči pred nihalko ali sedežnico? Nimamo namena očrniti eno ali drugo smučarsko panogo. Daleč od tega! Saj so vsi zimski športi privlačni. Pri tem pa moramo priznati nekatera dejstva. Zaenkrat je miselnost pri tekačih še taka, da vam bo vsakdo, do katerega stopite na progi, rade volje brezplačno svetoval kaj in kako. Prav pa je le, da prvič ne greste sami na progo: najhujši nasprotniki neke dejavnosti so tisti, ki so ostali razočarani pri prvih poskusih. Še en pomislek bi rad odpravil: smučarski tek naj bi bil tudi dolgočasen, češ, kaj bi se stalno vrteli po isti izdelani rinki. Tekaške rin-ke služijo za učenje začetnikom ali pa izurjenim tekačem, ki se pripravljajo na tekmovanje in morajo torej prevoziti več kilometrov, ne da bi si utirali novih smučin. Isto je pri učenju alpskega smučanja, kadar do onemoglosti poskušaš in ponavljaš na isti blagi vzpetini piug, smuk poševno, zavoj k bregu, bočno drsenje in vse ostalo: potem pa greš na Kanin, Krvavec, Kranjsko goro, Pohorje. S tekom je podobno: delo na rinki ti služi za vajo. Potem pa se odpraviš, vedno vsaj še z enim spremljeval cem. na izlet do Predmeje, na o-gled pod Golake, na sprehod do. Mrzovca ali iz Ovčje vasi v Zaj- ! zero, iz Bohinjske Bistrice do je-1 zera. Res pa je, da te pri smučarskem teku ne bo nihče gledal s spodnje postaje vlečnice, kako vijugaš z boki in ziblješ z rameni,, tudi sneženi polkrožni pajčolani se i ne izoblikujejo za teboj kot pri I alpskem smučanju. Toda na drugi strani bo samo tebi dano z malico v žepu, ob sončnem vremenu in ostrem, hladnem zraku uživati lepoto zasneženih trnovskih jas in posek, mladih smrekovih nasadov, slediti svežim sledem zajca, lisice ali sme ter poslušati tišino starega gozda iglavcev ali topo prhu-tanje snega, ki se usuva na pot pred teboj in za tabo. R. A. 2. MOŠKA DIVIZIJA Dom - Solaris BO. januarja Kot smo že poročali, tekme 3. kola 2. moške divizije niso odigrali zaradi odsotnosti glavnega sodnika. iiiiiiiiiiiiiiiiiniilitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii OBVESTILA Športno društvo KONTOVEL sklicuje dne 79. januarja ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva na Proseku (Soščeva hiša) REDNI LETNI OBČN ZBOR Dnevni red 1. otvoritev ln izvolitev delovnega predsedstva; 2. poročila, 3. pozdravi; 4. diskusija; 5. volitev novega odbora; 6. razno. ŠD Mladina - Križ sklicuje danes, 26. t.m„ ob 21. uri drugem sklicanju v prostorih Ljudskega doma 2. OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1. Predsedniško poročilo 2. Tajniško poročilo 3. Blagajniško poročilo 4v Poročilo referentov za posamezne panoge 5. Pozdravi 6. Razrešnica staremu odboru 7. Diskusija 8. Volitve 9. Razno Odbojkarska' zveza pa je medtem sporočila, da bodo srečanje odigrali v torek, 30. januarja ob 21. uri v občinski telovadnici v Loč-niku. I. K. HOKEJ NA LEDU V PRIJATELJSKI TEKMI Celjani zmagali v Bocnu BOČEN — V prijateljski tekmi v hokeju na ledu je Celje v gosteh premagalo italijanskega prvoligaša Bolzana z 8:6 (3:2, 2:0, 3:4). , Najboljši v vrstah gostujoče ekipe je bil Felc, ki je dosegel 3 zadetke. Naj omenimo, da je italijansko moštvo igralo z zelo okrnjeno postavo. KOŠARKA Poraz borovcev V zaostali tekmi 7. kola prvenstva kadetov je včeraj Bor v gosteh iz- proU I2) ' Al ‘Z 87'88 ^42 Naš sodelavec F. Gergolet med pogovorom i Nikolajem Gerinotn OBVESTILA ŠK KRAS sklicuje danes, 26. t.m., ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Zgoniku 15. redni občni zbor Dnevni red 1. otvoritev In izvolitev delovnega predsedstva 2. poročila • 3. pozdravi in diskusije 4. izvolitev volilne komisije 5. razrešnica staremu odboru 6. volitve novega odbora 7. razno • • * SPK čupa Iz Sesljana obvešča člane in prijatelje, da bo danes, 26. januarja 1979, v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška 20/11. nadstr. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju Izredni občni zbor na katerem bomo sklepali o spremembi člena L, drugi odstavek, društvenega statuta: «Društvo je slovensko...* v «čla«i društva so lahko italijanski državljani slovenske narodnosti. . V isti dvorani bo istega dne ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju' . .-m 7. redni občni zbor Dnevni red občnega zbora bo obsegal: 1. Poročilo odbora o delovanju v pretekli sezoni 2. Poročilo nadzornega odbora 3. Razrešnico staremu odboru 4. Volitve novega odbora za dve-letje, 1979 • 1980 proti 42). 5. Razno . '/o bit »( • • ’» , , *■ *•; K • . t» ■' tiiiMiiimHimiiiiiiiHiiiiiiiiiimmiiiiMiiiiiiKtirmimitniiimiiitiiiiiiniiMimimiMiiiiiimiiiiimdimiiMiia INTERVJU Z ZVESTIM NAVIJAČEM MLADOSTI N. ČERINOM S srcem v... Doberdobu Čerin živi v Ronkah, vseeno pa si je ogledal vse tekme doberdobske enajsterice - Zadovoljen s «svojo ekipo* bili naši na igrišču brez drsalk, saj si lahko le tako razlagamo tako veliko razliko rrioštev na igrišču. Rad bi pa le tu nekaj pripomnil, saj so, in to celo navijači Mladosti, po tekmi zasmehovali igralce zaradi tako hudega poraza. Jaz sem mnenja, da pri nastopih Mladosti niso toliko važni izidi, važnejše je, da naša slovenska enajsterica nastopa. Važno pa je, da se igralci vedno maksimalno potrudijo za zmago, saj s tem dvignejo prestiž Mladosti, s tem seveda tudi Doberdoba in zamejskega nogometa sploh. «Od kdaj tvoje zanimanje za nogomet'?» «že takoj po vojni sem s prijatelji prebijal najlepše ure svoj« mladosti na travniku blizu domače cerkve, kjer smo vse popoldneve igrali nogomet. Ko pa so, mislim leta 1947, ustanovili v Doberdobu tudi nogometno društvo, me je nogomet povsem prevzel.* «V nedeljo se je zaključil prvi del prvenstva amaterske lige. Si z igro in uvrstitvijo naših fantov zadovoljen?* «Moram povedati, da sem v glavnem s prikazano igro in, predvsem borbenostjo, ki so jo pokazali Kraševci na igrišču, zadovoljen. Z u-vrstitvijo na lestvici pa nisem zadovoljen. Mladost namreč ne sodi v spodnji del razpredelnice, saj bi prav lahko imeli nekaj točk več. Zadovoljen pa sem, da so letos prvič, in to povsem uspešno nastopali v članski ekipi štirje mladinci, ki bodo v prihodnjih letih gotovo postali gonilna sila Mladosti.* «Ob koncu pa še to: kateri so po tvojem mnenju najboljši igralci prvega dela prvenstva v vrstah Mladosti?* *V obrambi je bil gotovo najboljši (ker je pač tudi najbolj izkušen), Barbana, na sredini igrišča se je. po mojem mnenju, najbolje odrezal Bruno Šuligoj, ki je pa prestopil v vrste Mladosti le novembra. Med napadalci pa bi izbral Gabrijela Ferfoljo, ki je obenem tudi s 14 zadetki najboljši strelec našega moštva.* Fabio Gergolet OBVESTILO ŠD PRIMOREC sklicuje redni občni zbor danes, 26. januarja, ob 20.00 oz. ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. Dnevni red 1. poročila 2. diskusija 3. razno Vabljeni! Kot so se mnogi naši ljudje v bližnji in daljni preteklosti preselili v Laško (tako namreč Kraševci i-menujejo Tržič z okolico) zaradi boljše možnosti zaposlitve, drugačnih življenjskih razre itd., tako se je tudi leta 1956 46-letni Nikolaj Gerin (Fertušinov po domače) preselil s starši iz Doberdoba v Ronke, kjer so starši poskrbeli za nov dom, s katerim niso mogli prej v Doberdobu razpolagati. Kljub temu da se je Nikolaj še kot mladenič preselil v Ronke in si tam ustvaril novo življenje, še vedno rad zahaja v rodni kraj. V nedeljo smo ga obiskali na njegovem domu za kratek razgovor. *Nikolaj, kaj te pravzaprav vsako nedeljo pelje v Doberdob? Ali res samo nogometna tekma?* «Res je, da mi tekma doberdobske Mladosti pomeni veliko, kljub temu pa zelo rad zahajam na ta srečanja, predvsem zato, ker imam tako možnost, da se srečam s svojimi znanci in prijatelji. Ko sem se namreč preselil v Ronke, se nisem nič kaj dobro znašel. Tu nimam pravih prijateljev, zaradi tega zelo rad zahajam v Doberdob. Poleg tega mi je nogomet res všeč, posebno ko nastopa Mladost. Postal sem tako strasten navijač, da me večkrat niti vročina ne ustavi.* «Pred dvema tednoma je Mladost izgubila z enajsterico Sagrada kar z 8:0. Bila je to prava katastrofa Doberdobcev. Ker si bil seveda tudi ti na tej tekmi, bi te prosil za kratek komentar.* «0 tem srečanju se res ne da veliko povedati, Zgledala je namreč hokejska tekma z razliko, da so Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK DZS * 61000 Ljubljana, Stran 6 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožal|d 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI. Član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 26. januarja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajaj in tiska j $ PO BEGU FAŠISTIČNEGA ZALOŽNIKA Policija aretirata catanzarsko učiteljico in Venturovega brata Osumljena sta, da sta pomagala založniku pri organizaciji bega - Dvoumno in izkrivljajoče pričevanje - Freda in Ventura se skrivata v ZRN? CATANZARO - Vse kaže. da je preiskava o pobegu fašističnega založnika Giovarmija Venture, ki je s Francom Fredo in Guidom Gian-ncttinijem eden od glavnih obtožencev na procesu zaradi ookola v Kmečki banki, obrodila prve sadove. Na ukaz namestnika catanzar-skega državnega pravdnika dr. Bova sta bila včeraj aretirana Ven turov brat Luigi in catanzarska u-čiteljica Caterina Papello. Osumljena sta, da sta v sodelovanju z doslej še neidentificiranimi ljudmi omogočila založniku pobeg. Aretaciji sta plod dolgega in potrpežljivega, čeravno tudi nekoliko dezorganiziranega dela agentov ca-tanzarske Digos (bivši politični u-rad), ki so prišli najprej na sled Papellovi in na osnovi njenega pričevanja osumili še založnikovega brata. Učiteljica, ki je bila še do pred dvema tednoma Venturova soseda in njegova velika prijateljica, je med zasliševanjem pred namestnikom državnega pravdnika dr. Bo-vom med drugim poudarila, da je založnik zbežal že v soboto, 13. januarja. medtem ko je policija odkrila beg šele naslednji torek. Moški, ki se je v nedeljo in ponedeljek občasno prikazal na oknu Ven turovega stanovanja, da bi tako pomiril agente, naj bi bil založnikov brat Luigi. Učiteljica je dodala, da se je Ventura z ženo in s sestro v soboto, 13. januarja, zvečer odpravil v neki bližnji hotel, kjer se je srečal z znancem. Medtem ko se je Giovan-ni razgovarjal z njim, naj bi se žena Pierangela Baietto odpeljala do bližnjega motela Agip, kjer jo MiiiiiiMiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMmiiiuiiiiinfmiiiiiHiiiiimiintitiiimHHHHmmiiimMtiHHiMiii TISKOVNA KONFERENCA VELEPOSLANIKA KALEZIČA V Sofiji oživljanje velikobolgarskih teženj Tito prihodnji mesec tudi v Jordaniji BEOGRAD - Predsednik Tito bo prihodnji mesec na vabilo kralja Huseina na uradnem in prijateljskem obisku v hašemitski kraljevini Jordaniji. T je na včerajšnji redni tiskovni konferenci v zveznem sekretari tu za zunanje zadeve sporočil veleposlanik Mirko Kalezič, ki je sicer že pred tednom dni obvestil časnikarje, da bo Tito prihodnji mesec obisl Irak, Kuvajt in Sirijo. Za obisk v Jordaniji je Kalezič včeraj dodal, da zdaj določajo podrobnosti v zvezi s tem. Začetka Titove bližnjevzhod-ne turneje uradno še niso sporočili, zvedelo pa se je, da se bo Tito odpravil na to potovanje že prve dni februarja V nadaljevanju tiskovne konference je Kalezič spregovoril o nekaterih vidikih jugoslovansko - bolgarskih odnosov. Pred kratkim so v časopisu bolgarski!, pisateljev »Sep-temvri* izšli spomini članice politbiroja bolgarske komunistične partije Cole Dragojčeve, ki obravnava tudi bolgarsko jugoslovanske odnose in bolgarsko politiko do Makedonije. Časnikarji so prosili Kaleziča, naj pove kaj o tem. Dejal je: «Na podlagi tistega, kar je znano iz pisanja tiska o spominih Cole Dragojčeve, članice politbiroja CK KP Bolgarije, ki jim te dni v Bolgariji dajejo veliko publiciteto, je mogoče brez dvomov reči, da gre za hudo in brezobzirno obrekovanje naše države, zveze komuni stov in najvišjih jugoslovanskih vo-' diteljem. Pri le. niso nedotaknjeni niti sklepi AVNOJ, ki so glavna pridobitev osvobodilne vojne in revolucije jugoslovanskih narodov. Fašistična okupacija jugčslovanske-ga ozemlja v drugi svetovni vojni je označena kot »pridružitev* Makedonije k Bolgariji, izražene pa so tudi neprikrite pretenzije dr ^ makedonskega naroda, Socialistične republike Makedonije in SFRJ. Ne da bi se spuščali ta trenutek v o-zadje novega javnega oživljanja zgodovinsko obsojenih velikobolgarskih ambicij, je očitno, da ta korak bolgarske strani ne prispeva k izboljšanju odnosov med sosednima državama. Takse, korak je zlasti v nasprotju z izraženo pripravljenostjo LR Bolgarije, da želi izboljšanje odnosov in vsestranskega sodelovanja s SFRJ na podlagi dobrega sosedstva*. Veleposlanik Kaleziv. je zatem odgovoril na vprašanje o nedavnem obis’ u kubanski zunanjega ministra Malmiercc in o njegovih pogovorih z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem. Časnikarje je namreč zanimalo, zakaj ni bilo objavljeno uradno poročilo (Tanjug je namreč v okviru poročila ob konci obiska povzel vsebino pogovorov, usklajenega komunikeja p£ niso objavili) in če je v pogovorih prišlo do razlik v stališčih Kalezič je odgovoril: «To, da nismo imeli komunikeja, ne zmanjšuje pomena obiska in pogovorov dvojice ministrov. V pogovorih so seveda prišla do izraza stališča obeh držav, ki so znana in mi jih ni treba podrobneje opisovati. Lahko rečem, da se politika obeh vlad sklada pr' vrsti vprašanj, pri nekaterih, prav tako pomembnih vprašanjih, oa so tudi razlike. Sicer pa bi rad poudaril, da so bili pogovori odkriti in koristni.* VLADO BARABAŠ ZLOČIN JE PRETRESEL GENOVO Mitja Ribičič ter ljubljanski župan Marjfen Rožič. PRAGA — Avstrijski kancler Bruno Kreisky je prišel včeraj na povabilo predsednika češkoslovaške vlade Ljubomira Strougala na dvodnevni uradni obisk. V ZRN včeraj priprli še enega vohuna BONN — Nemški preiskovalci so zaradi vohunstva. z^«&,,aKf:tw;aU. oziroma jih še iščejo, devet oseb. Prav včeraj so v Karlsruheju namreč potrdili, da so priprli še enega vohuna. O njegovi identiteti se še ničesar ne ve. Od osmih ošeb, ki so jih v prejšnjih dneh prepoznali za krive vohunjenja, je dvema uspelo zbežati. Gre za jedrskega fizika Johannesa Koppa in računovodjo Rainerja Fuelleja, ki sta posredoval? tujim silam vojaške in industrijske podatke. je čakal Luigi. Med povratkom sta Giovanni in Luigi zamenjala mesti in Luigi se je nastanil v stanovanju v Ul. Cappuccini, medtem ko je založnik ostal skrit v avtu. Pol ure po povratku ga je sestra Ma-riangela odpeljala do nekega bližnjega hotela, kjer so ga čakali prijatelji, ki so ga nato peljali iz mesta. Sedaj je založnik po njenem pričevanju že na varnem v Argentini. Državno mejo je prekoračil s ponarejenim potnim listom, ki naj bi mu ga priskrbel brat. Do tu izjave Papellove, ki jih Luigi Ventura doslej ni ne potrdil ne demantiral. Težko je presoditi, do kakšne mere je pričevanje osnovano, čeravno nemara res vsebuje vsaj zrno resnice, obenem pa je tudi izkrivljajoče, ker izključuje vsakršno sodelovanje tistih, ki so za kulisami spredali mrežo strategije napetosti in ki imajo v državi in njenem upravnem stroju trdne položaje. Ventura je lahko pobegnil predvsem zato, ker so mu omenjeni krogi to dovolili in ker je marsikateri vpliven funkcionar zatisnil eno oko, če že ne kar obeh. Beneški list «Gazzettirio» pa je v svoji včerajšnji številki trdil, da sta Freda in Ventura do prešnjega ponedeljka živela v vili pri mestecu Bad Tolz na jugu Bavarske. Z njima naj bi bilo neko svetlolaso in debelušno dekle, vilo oa nai bi stalno nadzorovala oborožena stražnika. Po pisanju beneškega lista naj bi bil Ventura videti še kar živčen, medtem ko naj bi bil njegov pajdaš-bolj živahen in zgovoren. Med drugim naj bi Freda pojasnil, da je pobegnil iz Catanzara s pomočjo tamkajšnje mafije. Odpotoval naj bi z malim turističnim letalom, ki naj bi vzletelo z nekega kalabrijskega letališča. Na tej osnovi je italijanski odsek Interpola začel preiskavo, vendar, kot kaže, rle krajevna policija ne zvezni kriminalistični urad BKA nista doslej zbrali indicev, ki bi potrjevali trdjte^ beneškega časnika. WASHINGTON - Delegacija srbskega izvršnega sveta, ki je pod vodstvom predsednika Ivana Stamboliča včeraj dopotovala na daljši uradni obisk v Združene države A-merike, bo v Washingtonu, Los Angelesu, San Franciscu, Chicagu, New Yorku i’ drugih mestih razpravljala s pristojnimi ameriškimi vladnimi in drugimi predstavniki ter gospodarstveniki o poglabljanju sodelovanja med Srbijo in ZDA. PO A THERT0N0VI MISIJI V TEL AVIVU Neuspešno posredovanje ZDA med Izraelom in Egiptom Ameriški potujoči veleposlanik bo skušal prepričati Sadata, naj omili svoje zahteve . Tovarniški svet jeklarne «Italsider» in sindikalne organizacije so nalepile v Genovi lepake, v katerih se klanjajo spominu Guida Rosse, ki je padel pod streli rdečih brigad, ker je aktivno dokazal svojo državljansko zavest (Telefoto ANSA) TEL AVIV — Ameriški potujoči veleposlanik Atherton je predsinoč-njim končno odpotoval v Kairo, potem ko je več kot teden dni skušal v Tel Avivu zgladiti sporne točke mirovnega sporazuma v Čamp Davidu. V Kairo pa ni ponesel nič kaj spodbudne vesti, saj se je njegova misija izjalovila. Izralci so pristali le na kompromisno rešitev glede prehoda egiptovske suverenosti nad celotni Sinajski polotok po »primernem* času (Kairo je zahteval rok petih let), vztrajajo pa na prvotni verziji 6. člena, ki predvideva prednost izraelsko-egiptovskega sporazuma pred vsemi drugimi vojaškimi pogodbami. Predsednik izraelske vlade Mena-hem Begin .je včeraj izjavil, da sedanji neuspeh ne preseneča, saj so pričakovali težave. Izrael bo še vedno vztrajal, da izpelje pogajanja m....................................................................... PO ZADNJIH VESTEH Z BOJIŠČA Po odkritju «skrivališča RB» pri Rictiju Lovili so teroriste ulovili pa režiserja RIM —• Lovili so teroriste, naleteli so na režiserja. Širokopotezna akcija policije in karabinjerjev, ki so pri Rietiju »odkrili* skrivališče rdečih brigadistov, se je klavrno izjalovila!-To, kar so ocenili kot operativno bazo RB in morda zapor predsednika KD Alda Mora, ni bilo nič drugega kot občasno zatočišče dveh televizijskih režiserjev Marca Ligginija in Marie Virginie Onorato, ki sta kupila kmečko hišo pred nekaj leti za pet milijonov lir. »Res je — je z grenko ironijo poudaril Liggini — da je hiša v strateškem položaju, vendar za pohod ha . . . gobe.* Kaže, da so preiskovalci prišli do hiše, ki je skoraj neopremljena in nujno potrebuje popravila, na osnovi pričevanja nekega avtonomista, ki je bil aretiran zaradi nedovoljena posesti orožja. S tem, da je omenil, da je bil- pred nedavnim na oddihu pri prijateljih pri Rietiju je Izzval lov na čarotmiče, "oZitoma 'rta . . . gobe. ŽENEVA •— Proti koncu prejšnjega tedna je na zuriškem letališču Kloten «izginilo» 16 diamantov v vrednosti milijarde lir. Spopadi v Kampučiji potekajo pretežno vzdolž meje s Tajsko Poročila o velikih vietnamskih izgubah - Izjave princa Norodoma Sihanuka Nevarno koncentriranje kitajskih čet ob meji z Vietnamom ■ Uradno stališče Indije do konca. Ostro pa je zavrnil Sada* tov predlog, da bi sedanja pogajanja vključili v širši okvir reševanja bližnjevzhodne krize. Athertona čaka v Kairu težka naloga, da doseže vsaj delen preklic Sadatove zahteve o spremembi 6. člena campdavidskega sporazuma-Washington je predlagal Izraelcetf kompromisno rešitev, in sicer: da bi bil Egipt razrešen mirovnega spo- S razuma z Izraelom, če bi slednji napadel kako arabsko državo. Tel A- j viv je ta predlog zavrnil, saj j* bila vsa njegova dosedanja politika v znaku neprestane agresije. A-meniška zamisel, da bi sami določevali, kdaj je Izrael agresor, j* za Izraelce nesprejemljiva in bržkone tudi za Egipčane. Egiptovski predsednik Sadat j* medtem sporočil ameriškemu veleposlaniku v Kairu Hermanu EiltsU | egiptovska stališča do mirovnih po; gajanj z Izraelom. V sporočilu, ^ ga je veleposlanik posredoval pred' ; sedniku Carterju, je Sadat navedel j tudi svoja stališča do iranske krize- (voc) CARACAS — Predsednik svetova* j zveze krščanski hdemekratov posl- | Mariano Rumor se je včeraj v Ca- | racasu zadržal v prijateljskem P*)- I govoru z venecuelskim predsedni- j kom Luisom Herrero Campinsom- j TAIPEII — Zadnje dni aprila bodo Taiwan zapustili še zadnji a-meriški vojaki (okrog 2.000). ................................... DRZNOST IN FANTAZIJA MODERNIH MORSKIH GUSARJEV Z motornimi čolni naskočili trajekt med plovbo na progi Neapelj-Ischia Oborožena skupina oplenila poštna dostavna avta: 79 milijonov lir plena Tito v Ljubljani LJUBLJAN* Med vožnjo sko zi Ljubljano se je »modri vlak* predsednika republike včeraj okrog poldneva za krajši čas ustavil na ljubljanski železniški postaji. Ob tej priložnosti so predsednika Tita pozdravili vodilni sloveusk' predstavniki Sergej Kraigher, France Popit, Milan Kučan, dr. Anton Vratuša in NEAPELJ — Izredno predrzni neznanci, ki jih odlikuje tudi precejšnja doza fantazije, so se včeraj lotili ropa, ki jim je sicer prinesel pičel plen, vendar pa bo zaradi dinamike prav gotovo zasedel vidno mesto v zgodovini neapeljske kronike. Tarča napada sta bila dva poštna dostavna avta. ki sta bila namenjena s trajektom na otok Ischia. Trajekt »Citta di Meta* povezuje vsak dan Neapelj z Ischio in prevaža v glavnem ljudi, ki so zaposleni na o-toku, kvečjemu 30, prevaža pa tudi poštne in druge avtomobile. Tudi včeraj, kot vsak dan, je policija spremila dva poštna dostavna avta do pomola Beverello in se vrnila na komisariat, ko je trajekt ob 6.50 dvignil sidra. Okoli 8. ure, ko je trajekt plul v višini rta Posillipo in Niside, sta se nepričakovano pojavila dva zelo hitra temno plava matoma čolna, povsem podobna tistim, ki se jih poslužujejo tihotapci. Potniki so radovedno opazovali čolna, ko je Alberto Roggi, zaposlen kot mornar na trajektu, obstal kot vkopan: fant, kateremu je hotel pomagati, ker je kazalo, da mu je slabo, je iznenada potegnil iz žepa samokres in ga prisilil, da se je zatekel v barske prostore. Istočasno je skupina sicer slabo zakrinkanih, a dobro 6-boroženih fantov, prisilila potnike, poveljnika trajekta in člane posadke, ki so morali ustaviti stroje, v barske prostore. Prestrašene potnike, katerim je bilo takoj jasno, da gre za rop, so neznanci pomirjevali in pripominjali, da so proletarci. Medtem ko so nekateri ostali na straži, je oborožena skupina odšla v ladijski trup, kjer je prisilila poštne uradnike, da so jim odprli nezastražena vozila. Iz njih so pobrali vse, kar so našli: poštne vreče z znamkami in kolki in tudi posebne pošiljke, namenjene poštnim uradom na otoku, z denarjem in vrednostni mi papirji. Ko so se roparji pojavili na krovu, sta se čolna približala trajektu in v hipu, ko so se pajdaši vkrcali s plenom vred, odpluli z za druge pa svetlo plave barve. Policija bo skušala predvsem u-gotoviti, če so imeli roparji kake ga konfidenta, ki je dobro poznal dinamiko dostave poštnih pošiljk in njihovo vrednost. Dostavni avti ima jo namreč oboroženo spremstvo le do vkrcanja in po izkrcanju, kar je seveda olajšalo delo modernim gusarjem, ki so se znašli s kopico znamk in kolkov, katerih vrednost poštna uprava še ni ugotovila, a-tudj z 79 milijoni lir, ki so bili v posebnih pošiljkah. Preiskavo so v glavnem usmerili v kroge neapeljskih tihotapcev, ki pa jih seveda ni malo. (md) vso hitrostjo v smeri pristana Santa Lucia, kjer je znana baza neapeljskih tihotapcev. Poveljnik trajekta Alberto Gere-mieca je takoj z zvočnimi signali sprožil alarm, zaradi česar sta se ladja «Citta di Abbazia in hidrogli-ser «Albireffl», ki sta plula v bližini, približala trajektu. Poveljnika slednjih sta nemudoma obvestila o ropu luško poveljstvo, policijo in finančno stražo tako v Neaplju kot v Procidi, kjer se je trajekt kasneje tudi zasidral. Preiskava je stekla, na morju so se pojavili hitri izvidniški čolni, vendar o drznih morskih gusarjh ni bilo ne duha ne sluha. Nekatere potnike so morali zaradi šoka odpeljati po zdravniško pomoč, druge pa so zaslišali, da bi prišli do čim točnej-ših podatkov. Žal s bila mnenja raz lična: eni so videli dva čolna, drugi enega, za ene so bili čolni temne ifiiiiiHiiiHiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiimiiiiiiniiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniMiitMiiiiiiumiiiiiiiiiiHiiioiiitiiiiHiiiiMiiiiiiiiMHUliimiiiiiiMiiiimiiiiiiiii Za sodnike je raziskava o spolnosti kazniva števalo, kot ni- upoštevalo koristnosti take študije in je obsodilo Ga briello Capodiferro zaradi širjenja opolzkih slik na 3 mesece zapora in ji prepovedalo poučevanje za dobo pr.ega leta. PEKING — Beograjski župan Ži-vorad Kovačevič je včeraj prispel na večdnevni obisk na Kitajsko. Na pekinškem letališču ga je sprejel in pozdravil pekinški župan Lin Hu Chia. BANGKOK — «Glas Demokratične Kampučije*, ki oddaja z nekega kraja na jugu Kitajske, je včeraj sporočil, da so rdeči hmeri od 7. do 17. t.m. ubili vsaj 10 tisoč vietnamskih vojakov, uničili okrog 300 tankov in drugih vojaških vozil sovražnika, ta čas pa oblegajo skoraj vsa mesta Kampučije, ki so v rekah Vietnamcev in enot FUN SK. Radio strmoglavljene kampučijske vlade nadalje pravi, da za Vietnamce ni nobena cesta več varna, nobena ulica, skratka, noben kotiček v celotni državi. " V ambientih CIA v Bangkoku pa govorijo, da so te vestj »pretirane'*, sicer pa se spopadi med rdečimi hmeri in vietnamskimi četami res nadaljujejo, predvsem vzdolž 800 km dolge meje s Tajsko. Druge ve; sti spet govorijo, da se Pol Potovi vojaki, ki naj hi jih bilo 30 tisoč, poslužujejo zelo učinkovite taktike bojevanja: bliskovitim napadom sledijo še hitrejši umiki. Ta taktika naj bi obrodila že prve sadove, saj so rdečj hmeri včeraj zažgali v bližini Phnom Penha neko rafnerijo, pa tudi drugod po državi izpeljujejo sabotaž e akcije. Glavni štab Pol Potove vti' ke je v človeku nedostopnih gozdov iu in gorskih predelih, kamor se rde Ji hmeri zatekajo, saj je njihov coložaj vse prej kot zavidljiv, ker jim mi mo vsega primanjkuje m nicije in hrane. Medtem je phnompenški župan in vojaški guverner Khang Sarin včeraj po radiu sporočil, da je v glavnem mestu spet električni tek in vo; da: «Sedaj se Phnom Penh ponoči svetli.* Iz Hanoia pa je včeraj v glavno mesto Kampučije prispela druga skupina novinarjev, med katerimi so tudi zahodni dopisniki, predvsem iz Francije in Velike Britanije. Vietnamci hočejo pokazati svetu, da je položaj pod popolnim nadzorstvom »revolucionarnega ljudskega sveta Kampučije* in da so boji pojenjali, kljub temu, da nekateri zahodni očividci ob tajski meji te vesti doman tirajo, čeprav ne vedo povedati <■ sili bojev. Novice z bojišča so torej še dokaj meglene in protislovne, zato bi kazalo obrniti pozornost na dva vče rajšnja dogodka: Bivši kampučijski ,-redsednik princ Norodom Sihanuk, ki je 9. t.m. govoril pred varnostnim svetom OZN in obsodil vietnamsko agresijo, je včeraj peki ameriški televizijski mreži izjavil, da je svojo nalogo pred varnostnim svetom uspešno iz- peljal. «S tem pa sem tudi poravnal svoj dolg do Pol Pota in sem končno svoboden človek. Kampučijske državne zadeve me ne brigajo več.* Sihanuk je na razna vprašanja novinarjem še odgovoril, da obsoja obe vojskujoči se strani in da nima namena ustanoviti nobene vlade v izšel jeništVu. «šel bom v Francijo, kjer bom napisal svoje spomine na zadnje obdobje iz zgodovine Kampučije. Najraje bi se nastanil v Kitajski, ker pa ta država podpira Pol Pota, to je režim, ki nasprotuje človekovim pravicam;-kar odločno obsojam, na Kitajskem, zame ni mesta in se po svoji vesti tja ne, morem vrniti. »• Pa še ena sicer nepreverjena, a močno zaskrbljujoča vest. Znani japonski dnevnik «Yomiuri Shimbun* je včeraj objavil novico, ki jo je baje dobil od »dobro obveščenih ameriških krogov*, da Kitajci koncentrirajo svoje čete ob meji z Viet namom in ni izključeno, da pripravljajo invazijo države in to pred PESCARA — V Pescari se je zaključil proces proti profesorici risanja in umetnostne zgodovine Gabrielu Capodiferro. Profesorico so aretirali v preteklem šolskem letu in jo za 6 mesecev odstranili iz službe, ker je z dijaki raziskovala, kako razna občila posredujejo spolnost v Ital’ji. Slike, ki so jih zbrali dijaki, n j- bi pričale o spačenem pojmovanju spolnosti, ki se ga poslužuje določena vrsta tiska. Te slike pa so izzvale odpor nekaterih nazadnjaških profesorjev, ki so se obrnili na policijo, ki je Gabriello aretirala. Slike, ki naj bi razburile duhove lažnih moralistov, so se — tako je izjavila Gabriella — pomešale med ostale po pomoti. Nekatere so le hrbtna stran tistih slik, ki so iih zbrali dijaki za študijo o etik) in občilih. Sodišče pa te utemeljitve ni upo- Na sliki: Obsojena profesorica Gabriella Capodiferro WELLINGTON - Novozelandsko obrambno ministrstvo je ocenilo kot »atmosferske pojave* številne vesti o znaznavanju neznanih letečih pred metov. Tako izhaja iz preiskave, ki so jo novozelandske oblasti uvedle v zadnjem času. Šlo naj bi za svetlobo »planetarnega izvora*, ki prišla tako do izraza zaradi neobičajnega loml jen a žari ov ob p ehodu v atmosfero. Zaznavanje radarja na letališči! v Well:ngtonu pa znanstveniki pripisujejo »lažnim signalom*. skorajšnjim obiskom Deng Xiaopin-ga v ZDA. Ob koncu pa še vest o stališču indijske vlade do celotne zadeve in položaja v Kampučiji. Indijski predsednik vlade Desai je v razgovorih s svojim malezijskim kolegom Bin Ortrtom včeraj izjavil, da se mir na Daljnem " vzhodu vzpostavi le, če bodo vse države, majhne in velike, spoštovale načela miroljubnega sožitja in se ne bodo vmešavale v notranje zadeve posameznih držav. Indijski zunanji .ijiimstgr ygjMy«fc,Dji je seznami javnost z uradnim stališčem Indije. Dejal je, da ne more predvidevati kaj se bo v Kampučiji zgodilo, vendar upa, da »kakršnakoli vlada še bo že uveljavila, bo In-djja z njo navezala prijateljske stike*. Ob tem je tudi napovedal, da se bo Indija na skorajšnjem sestanku neuvrščenih držav, ki bo v Mozambiku od 29. t.m. do 3. februarja, uprla vsakršni zahtevi po diskusiji o položaju v Kampučiji. (mč) Veličasten sprejem (Nadaljevanje s 1. strani) NOVOGORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV Gledališče sedemdesetih let NOVA GORICA - V sredo. 24. januarja, je bila vsekakor v središču pozornosti 8. goriškega srečanja malih odrov 79 okrogla miza z delovnim naslovom «Analiza strokovnih vidikov gledališkega ustvar janja danes*. Po zamisli organizatorjev naj bi okrogla miza skušala razgrniti pred širši krog izkušnje in razmišljanja o pogojih duhovnega izpopolnjevanja v naših gleda1 liščih. Prvi je na tem srečanju, ki je bilo v dvorani Soča hotela Argonavti, spregovoril kritik Andrej Inkret, ki je skušal v svoji uvodni besedi podati sedanje stanje v 'domačih in tujih gledališčih, ki ga po njegovih besedah predvsem o-značuje iskanje sinteze po razburljivih in iskanja polnih šestdesetili letih, ko je bilo gledališče tako pri nas. kot po svetu v znamenju revolucionarnih sprememb in vretja, ta ko med študenti na zahodu, kot v zvezi z vietnamsko vojno in drugimi svetovnimi spopadi, ki so našli svoj odmev tud; v gledališkem eksperimentu in iskanju gledališč šestdesetih let. Zanj je gledališče sedemdesetih let, torej sedanje gledališče, gledališče, ki je nekje vmes (dokaj ohlapno in ničkaj točno definirana oznaka) torej prehodno gledališče, gledališče, ki ponovno odkriva svoje temeljne sestavine, se vrača k tradiciji ter skuša sintetizirati izkušnje gledališča šestdesetih let s tradicijo. Po Inkretovih besedah se danje gledališče sedemdesetih let nič več ne tvega, niti z eksperimentiranjem ter se vrača k pravim, tudi klasičnim dramskim besedilom. Za njim je umetniški yodja Pri morskega dramskega gledališča Janez Povše spregovoril o tem. kako kbt režiser in dramaturg vidi sedanji gledališki trenutek. Obširneje je govoril o tako imenovani stiski u-metniških ustvarjalcev predstave in opozoril na zanimiv fenomen. Zbolj šanje materialnih razmer, tako gle dališčnikov, kot gledališč ni bistveno prispevalo h kvalitetnejšemu dvigu predstav. Zato se je vprašal, če je dovolj reševati gledališko problematiko in njen nadaljnji vzpon samo v družbenem in ekonomskem smislu, kar smo uspešno izvedli jn uresničili zadnja leta. Vprašal se je tudi, če se gledališčniki niso spričo tega malce preveč uspavali in vse prepustili družbenim činiteljem. Zato je plediral za tako imenova ne «prave predstave*, ki naj bi bile zares kolektivno umetniško in u-stvarjalno del vseh sodelujočih, terjal je večjp osveščenost gledaliških ustvarjalcev jr. njihovo stremljenje k ustvarjanju, češ da je nivo strokovne osveščenosti gledališčnikov trenutno precej nizek. Žal se okrogle mize ni udeležil tudi igralec Boris Cavazza, ki naj bi problem osvetil še z igralske plati. Vseeno pa lahko za okroglo mizo zapišemo, da .je bila po svoje dokaj zanimiva in živahna, čeprav ni prinesla poslušalcem tistega kon kretnega, kar bi bilo potrebno za pot in razvoj gledališča naprej. Veliko misli in ugotovitev je bilo že malce zastarelih in znanih, druge so bile spet precej improvizirane in površne, tretje dokaj osebne in neprepričljive. Sicer pa je bil na men okrogle mize vsekakor pogovor in izmenjava mišljenj, ne oa ugo tavljanje in sprejemanje večnih resnic, ki jih najmanj prenese orav gledališka umetnost, ki je v nekem smislu nenehno spreminjajoče se življenje samo. DUŠAN ŽELJEZNOV Dan papeževega prihoda je Pra' znik: zaprte bodo trgovine, zaprt1 šole in na delovnih mestih ne bo nikogar. Povsod prodajajo spomini' i ke, razglednice, posterje s podobo ? papeža Wojtyle; papeževo sliko paziš v taksiju, v avtobusu, na rt' dovih, na oknih. Ta trgovina ne bo prinesla dobička samo Cerkvi. N*' kaj bodo zaslužili tudi srečni lart' niki oken in balkonov ob cestah’ po katerih se bo peljal papežeO sprevod. Mesto na balkonih oddajo' jo' v najem za 50 pesov na osebo. Na nišah se pojavljajo, polet mehiških, tudi vatikanske zastave• natisnili so jih na tisoče. Pojavlja' jo se tudi napisi: tNaj živi Me' hika. naj živi papež*. Knjige s P0' pezevo biograjijo so pravi bestsel' \erji in v trgovinah so že pošle■ Dnevniki, tedniki in televizijske per ; ta je ne govore o drugem: obsta'a le «velik zgodovinski dogodek». «2* Mehikance — piše p nekem dni*? niku, bo leto 1979 ostalo v zgod4-vini kot leto, v katerem nas je ob*" i skal papež.» Vlada je pooblasti zasebne televizijske oddaje, da Pre‘ našajo obisk v celoti in med pokfP’ \ vitelji oddaj je celo pomemb** i bančni trust. če je navdušenje katoličanov *° višku, pa istega ni mogoče trditi0, laični manjšini. Pred tremi dned je predsednik Lopez Portillo sprt' jel delegacijo framasonov, ki i1 protestirala, ker je dovolil papert’ j da stopi na mehiška tla in 9° ] opozorila na laična načela držav*1 ustave. Predsednik se je izmazal j '• izgovorom, da gre za «običajne ni' noše med državnimi poglavarji■* i V Mehiki so odnosi med cerkvij° in državo povsem nenavadni. prav je Mehika z 58 milijoni vet' -nikov druga katoliška država svetu, duhovniki ne morejo iuj ^ sfo v duhovniški obleki, ne sme!0 podedovati, nimajo volilne pravie°' ! V vsaki cerkvi mora biti pri oltor ju državna zastava. «Cerkev in bt' žava ločena per secula seculoru«** je bil naslov uvodnika v dnevnikf j Excelsior, medtem ko isti (asop11 objavlja druge pohvalne članke papeževem obisku. Kdo bi ji. rek , shizofrenija, vendar to ie v Mem. ki stvarnost. Obstaja uradnost, i mora strogo spoštovati določila. , neuradnosti pa ie vse dovoljenj najbolj nenavadni kompromisi, »el j Število obolelih otrok v Neaplju narašča NEAPELJ — V bolnišnico «San-tobdno* so sprejeli še eno deklico, ki kaže vse znake »skrivnostne bolezni*. To je mala Franeesca Tardi, stara komaj 22 mesečev, iz Acerre. Pred dnevi so ji ugotovili vnetje pljuč in ker se je njeno zdravstveno stanje slabšalo, so jo starši pripeljali v neapeljsko bolnišnico. Tu se bori s smrtjo tudi 9-mesečni Ste-fano Bonardi. Medtem so na trupelcu Beatrice Guerriero izvedli obdukcijo in so ugotovili, da je umrla zaradi sero-fibrinoznega perikarditisa (t.j. žara di izliva tekočine v osrčnik), V o-srčniku so ugotovili prisotnost virusa «coxackie», s katerim se zdravstveni inštitut ukvarja že od oktobra, a do sedaj ni še ugotovil kateri specifični tip virusa gre. Iz poročila komisije izvedencev je razvidno, da so vzroki smrti lahko različni, vendar pa imajo nekaj skupnega: pri vseh primerih je bolezen najprej napadla dihala. drznejši sporazumi, le da ostane rt' nanja podoba nedotaknjena. Tako pridemo do sožitja nešt^jjj stvarnosti. Na primer te, da 1 Mehika zatočišče številnim begb°j cem iz Južne Amerike, obenem r vzdržuje redne — in to odlične rt odnose s temi državami. Skratka, serija političnih dr>bll°' j gov, ki dopušča mnogo izhode0, j Prav zaradi tega koncepta politi* | bo predsednik Portillo sprejel I peza v svoji palači; pretresljiv °0. | godek, kajti noben duhovnik še 0 | prestopil praga predsedniške j lače. Vprašljiva pa je bodočnost : odnosov. Ali se bo kaj sprem#*1* v odnosih med katoliško večino ! I laično manjšino, v odnosih med *** j do in cerkvijo? Vsi trdijo, da 'j ne bo spremenilo nič kar je I nekje razumljivo, saj bi se *Prt j memba ne izplačala nikomur, v I bi bila cerkev priznana bi veri*' no izgubila svojo moč opoziciji sile in morda tudi veliko zaupd*jh ! ljudstva. Vsekakor p a ni dvorno, j0' j se bo s papeževim potovanjem ‘t' tinskoameriška cerkev okrepila. 1 pa bo vlada, kljub vsemu, dopus- ta, saj je. konec koncev, tudi *^ v korist. Mehika se namerava j svojim petrolejem in z bogatim> * žtšči zemeljskega plina visoko j vzpeti, v mednarodni gospodarski ’ politični areni; pri tem H blago*}01 svetega očeta lahko samo koristi'