488 Ventil 15 /2009/ 6 INTERVJU Ventil: Prosimo vas, da se našim bral- cem najprej predstavite s kratkim opi- som vaše dosedanje strokovne poti. K. Les: Po stroki prihajam s popolno- ma drugega podroïja, in sicer iz in- formatike. V fluidno tehniko sem vsto- pil predvsem zaradi dveh razlogov. Eden pomembnejših je bil vseka- kor ta, da sta moj oïe in stric takrat imela podjetje, ki se je ukvarja- lo s hidravliko in pnevmatiko. Drugi pa je ta, da sem v ïasu šolanja spoznal, da me je infor- matika vse manj pritegovala in sem iskal bolj otipljive branže, kot je na primer strojništvo. Seve- Pogovor z novim predsednikom SDFT g. Kristianom Lesom da pa sem si zmeraj želel ustanoviti in voditi lastno podjetje. Ventil: Ste direktor že uveljavljenega hÏerinskega podjetja HAWE Hidravli- ka, d. o. o., PetrovÏe, ki ga je revija Ventil že podrobneje predstavila v letošnji tretji številki. Tokrat pa vas na- prošamo, da nam na kratko še enkrat povzamete najpomembnejše podatke o vašem lastniku in seveda tudi o va- šem podjetju. Opišite vašo strokovno in vodstveno rast ter sedanje naloge, ki jih opravljate v podjetju. K. Les: HAWE Hydraulik SE,k ii m a sedež v Münchnu, je družinsko podjetje, ki je 100-odstotno v lasti družine Haeusgen. Podjetje vodi g. Karl Haeusgen, ki je vnuk inženirja Heilmeinerja, enega od ustanovite- lja podjetja, ki je sedaj poznano pod imenom HAWE Hydraulik. Podjetje zaposluje nekaj veï kot 2000 lju- di in proizvaja svoje komponente v šestih tovarnah, ki so vse razen ene v bližini Münchna. Izjema je le ber- g. Kristian Les Spoštovani g. Les, na zadnjem obÏnem zboru SDFT 17. septembra v Mariboru ste bili izvoljeni za novega pred- sednika društva, za kar vam tudi v imenu uredništva revije Ventil iskreno Ïestitamo. Dovolite, da vam ob tej priliki zastavimo nekaj vprašanj. linska tovarna InLine, kjer izdelujejo aksialne batne ïrpalke spremenljive iztisnine. Kot direktor hïerinskega podjetja imam poleg vodenja lastne- ga podjetja tudi doloïene naloge v matiïnem podjetju. Ker smo direk- torji hïerinskih podjetij podaljšana roka matiïnega podjetja, smo tesno vpleteni pri razvoju novih proizvo- dov, doloïanju strategije celotnega koncerna ter zbiranju in pripravi po- membnih podatkov z našega tržnega podroïja, ki imajo globalni vpliv. Ventil: Vas smem vprašati, kakšna so lastniška razmerja ter poslovna in strokovna nadrejenost med vašim in matiÏnim podjetjem? K. Les: Seveda. Slovensko hïerinsko podjetje je v veïinski lasti matiïnega podjetja, manjšinski del pa je v moji lasti. Ta struktura je v našem koncer- nu izjema, saj ima lastnik v skoraj vseh hïerinskih podjetjih 100-od- stotni delež. Kot direktor slovenske- ga hïerinskega podjetja imam samo Lastna proizvodnja hidravliÏnih agregatov v podjetju HAWE Hidravlika, d. o. o., PetrovÏe 489 Ventil 15 /2009/ 6 INTERVJU enega nadrejenega, in to je direktor matiïnega podjetja. Ventil: Sedaj pa prosimo, da preide- mo k vprašanjem o delu in nadaljnjem razvoju SDFT, kot si ga predstavljate vi. Ali ste se že dokonÏno dogovori- li o imenih in osnovnih zadolžitvah Ïlanov izvršnega odbora? K. Les: Lista imen je sestavljena in uskla- jena s podpredsednikom g. Grgiïem, dosedanjim predsednikom SDFT. Ventil: Iz razliÏnih razlogov je v za- dnjih letih delo društva nekoliko za- stalo in število Ïlanov je upadlo. Kako naÏrtujete oživljanje dejavnosti in poveÏanje Ïlanstva s poudarkom tudi na mladih Ïlanih – dijakih, študentih? Kako vi ocenjujete pomen delovanja in temeljne naloge društva, seveda ob upoštevanju pravil (statuta), ki smo jih posodobljena ponovno sprejeli na zadnjem obÏnem zboru? K. Les: Kaj je tisto kar motivira ljudi, da ustanovijo društva, in ïlane, da pristopajo vanje? Želja po druženju, izmenjavi izkušenj, izobraževanju, vplivanje na širše okolje, v katerem društvo deluje ... Pogosto imam obïutek, da se je v zadnjih nekaj le- tih življenje ljudi precej spremenilo. Veliko društev je zapadlo v nekakšno krizo oz. mrtvilo, saj so postale obve- znosti, pri katerih ljudje nimajo direk- tne finanïne koristi, nezaželene ali vsaj potisnjene v ozadje. Dobro delu- jejo v glavnem društva, ki so prežeta s strastjo in željo po spremembah za boljši jutri, kot na primer Društvo za elektriïna vozila Slovenije. Vsekakor bo potrebno najti neko novo formulo oz. recept, ki bo vzpodbudil željo po druženju v društvu, kot je SDFT, tako pri starejših kakor tudi pri mladih. Po- mladitev ïlanstva je nujno potrebna za prihodnje delovanje društva. Ventil: Med pomembnejše naloge prav gotovo spada njegova predsta- vitev in redno obnavljanje podatkov, vsebine dela in dejavnosti Ïlanstva na spletnih straneh. Kakšni so vaši pogle- di in komentarji glede stanja in razvo- ja ustreznih vsebin in povezav med Ïlanstvom, javnostjo ter domaÏimi in mednarodnimi strokovnimi združenji? K. Les: Se strinjam z vašimi trditvami. Ureditev internetne strani bo prav go- tovo ena izmed prvih pomembnih na- log, ki nas ïakajo. Internetna stran bo poleg že omenjenega vsebovala tudi forum, ki bo omogoïal enostavno komunikacijo med ïlani in gosti, ki imajo opravka s fluidno tehniko. Zelo pomembno je, da internetna stran po tem, ko je postavljena, “zaživi”. Drugaïe kmalu postane spomenik, ki privablja vedno manj zanimanja. In ravno ta del je tisti, ki je najtežji in ga ponavadi vsi podcenjujemo. Poleg internetne strani bi želeli, da se SDFT predstavi strokovni javno- sti na razliïnih prireditvah, v okviru finanïnih sposobnosti društva. Takšne ponudbe že imamo in jih bomo tudi iz- koristili. Upam, da bodo te novosti vsaj nekoliko revitalizirale naše društvo. Ventil: Seveda so med najpomemb- nejšimi vprašanji namena in dela dru- štva njegova skrb in prizadevanje za redno in dopolnilno izobraževanje ter znanstvenoraziskovalno delo na podroÏju fl uidne tehnike pri nas. Ka- kšna so vaša stališÏa glede tega? K. Les: Društvo mora vsekakor aktiv- no delovati na teh dveh podroïjih. S prisotnostjo na strokovnem sreïanju Fluidna tehnika, podelitvijo zlate di- plome ter organizacijo obïasnih ek- skurzij ter ogledov strokovnih sejmov in priznanih podjetij s podroïja fluidne tehnike se jasno kažeta skrb in priza- devanje društva. Temu bo tako tudi v bodoïe. Ureditev internetne strani bo omogoïila še korak dlje, saj bodo s pomoïjo koledarja prireditev, novica- mi, foruma ... potrebne informacije še lažje dostopne ïlanom in širši javnosti, Ventil: Med druga pomembna vpra- šanja, s katerimi se društvo v soglasju s pravili zdaj tudi ukvarja, sodijo tudi standardizacija, terminologija, objave v strokovnem tisku ipd., kako vi vidite po- trebe in možnosti za njihovo reševanje? K. Les: Prav gotovo bi že bil ïas, da zaïnemo govoriti skupen strokov- ni jezik. Slovenšïina je jezik, ki ga govori le dva milijona ljudi, zato so tu vsekakor veliki problemi. Veliko dela bo potrebnega, preden se bodo pokazali prvi rezultati. S tem ne mi- slim samo na delo društva. Trenutna “nestrokovna” terminologija je kot navada – železna srajca, ki je skoraj ni mogoïe sleïi in pri tem nisem ni- kakršna izjema. Možnosti društva so vsekakor omejene. Lahko pa društvo s pomoïjo svojih ïlanov vpliva na svoje okolje in vsaj vrže snežno kepo v upanju, da se sproži plaz. Ventil: Iskrena hvala za vaše sodelo- vanje in jedrnate odgovore! Îe imate še dodatne komentarje in zanimive misli, so seveda nadvse dobrodošli. K. Les: Prosim! Dodatnih komentar- jev za sedaj še nimam. Anton Stušek, uredništvo revije Ventil Volilni obÏni zbor SDFT, Maribor, september 2009