Izhnjnjo 1. in 1&. Tiacegft neaecs, Cenn jim je is celo leto
naprej 2 K, sa pul leU I K. — Dopise sprejeinn nrsdnik, naro^.nino in oiuanila tlekarna J, Krajec naBl. t Novem mestn.
Oinanila se plačuj^o od dvostopne petit-viate za enkrat 16, za dvakrat 24 io za trikrat 30 vinarjev.
Gospodarske stvari.
Trgater, maâ^enje in stiskanje grozdja.
Povdarja se in toži, da se ravno v kletarstvu vršijo mnoge hibe in napake, kterili površni vi-nogradarji z neko posebno hladnokrvnostjo pre-lirajo, ne računajoč na posledice, ki vsled te površnosti nastanejo. Dobro ime dobi le tisti vinogradnik, ki pravilno kletari oziroma le oni okraj, kjer je umno kletarstvo doma. Vrsta trt sicer igra pri napravi vioa jako veliko vlogo, a se večjo pa kletarenje.
Marsikateri ima v svojem vinogradu samo dobre, žlahtne trte, toda vino nikakor ne odgovarja dotični vrsti, kajti eno je pretrpko, drugo grenko, tretje diši po plesnivou, četrto je spet brez prave barve itd. In mesto da bi svoja vina hitro in po dobrih cenah v denar spravil, mora dotično povsod ponujati in na zadnje še vesel hiti, da ga sploh po primerni ceni odda.
Ob dclenjski železnici.
Dalje.
Na „dolenjakeni kolodvoru" obstanemo.
Kdor áe ni Tstopil na ju^.iiem kolodvoru, stori tn tukaj in po kratkem odmoru začne se vlak pomikati proti jugovshodu po lepi ravnini ob vznoijn Gotovca in po zitameuitih tleh „barju", ki slov« vsled tu naslih prehiatorićuih slarin — proti Dolenjski.
Na levi Btrani se peljemo mimo „zelenega hriba", znane gostilne in priljubljenega šetiiliřča, nekoliko da^je stoji grad „Rakovnik", v 17. stůletju sedei imenitne knežje rodbine Eggenbergov.
Kmalu dospe vlak do postajališča „Laverca" ; zadaj 80 obširna poslopja in obCeznana stara gostilna g. Lenče-ta, kamor rada zaliaja ljubljanska gospoda.
Prihodnja postaja je „Škofelca". Od tu se zavije železnica v velikem loku proti vzhodu in idoěa skozi dva predora, katerih prvi je 286 m in drugi 24B m dolg, se vzdigne do postaje Šmarje in Grosupljega.
Pri tej postaji se deli ieleznifina proga.
^ Jeden tir pelje nad Eačinsko doliuo mimo grada Cusperekega proti Dobrempolju, kjer se proga vedno TzdigBje ÍD gre večinoma po nerodovitnem svetu ter
Največja napaka se že napravi pri trgatvi, ker v nekterih krajih kar ne morejo dočakati, da grozdje popolnoma dozori, marveč potrgajo na pol zrelo; tudi ne gledajo na vreme in na čas, marveč trgajo ob kakranemsibodi vremen» in tudi se nič ali le malo potrudijo, ločiti zrelo od nezrelega in gailo od zdravega grozdja. Ako se potem B takim grozdjem že v kadi nepravilno ravna, in Če se most v slabo posodo napolni, kar se, skoro bi rekli le z malimi izjemami dogaja, potem naj se nikar dotičnik ne Čudi, ako se mu njegovo vino izpridi. Sreča je le ta, da se sedaj vina vsled nezadostnega pridelka hitro razprodajo, da jih torej ni treba hraniti čez poletje. Ko bi se to vršilo, jc gotovo, da bi se več kot polovica sedanjih vinskih pridelkov pokvarila.
Trgatev. — V par besedah hočemo torej navesti, kako naj vsak umen vinogradar pri trgatvi in pri napravi vina pravilno postopa.
nadalje mimo Velikih LaSć, Orteneka, Ribnice, Stare cerkve du Kočevja, kamor dospe iz Ljubljane v treh urah.
Na tej progi se peljemo po trdem, dasi minljivo obdelanem sveto, ki ima popolnoma značaj Krasa, samo da je pnrašt^en z obsežnimi gozdi, ki imajo posebno v velikolaški in nbniSki dolini svojo veliko vrednost ztiradi izdelkov dumuče lesne obrii „rešetar-atva", ki je tu udomačeno «d pamtiveka in ki v pie-vesni večini preredi kaj trudojjubivu, segave in daleč po svetu znane „rešetarje."
Lepo se pođado na holmcu Vel ke Laiče od postaje. V tej dolini je tekla zibelka našim prvim slovenskim literatom: Primožu Trubarju, Frančišku Levstiku in Jožefu Stritarju.
Uro hoda od Velikih Lašč proti severo-zabodu stoji za zgodovino nnše Kranjske dežele nejznamenitěji orjaški grad Tnrjak, sedež grofovske in knežje rodbine Turjaško, ki bivajo tukaj vže od 8. stoletja po Kr. rojst.
Na desno in levo postaje Ortenek se razprostira veleposestvo istega imena, v dolini z lepim poslopjem in senčnatim gozdom, na hribu z razvalino nekdaj jako trdnega gradu orteneškega, odkuder je lep razgled na vso Gorenjsko in na r)bniško dolino, ki se od tu vidi s trgom Eibnica in vasjo Dolenja vas, ob-danima z drugimi vasmi, s sadnim drevjem, travniki, polji, z gozdi in z Veliko in Malo Goro, kakor kak
Trgatev naj se vrai vedno v lepem, ne deževnem vremenu. V mrzlih krajili uploh, naj ae trže, ko ae grozdje že nekoliko segreje, ker će pride grozdje mrzlo v kad, prične pozneje kipeti in počasi kipi, dokler se tekočina (drozga) sama ob sebi dovolj ne segreje; v prav vročih dneh in vročih krajih se mora pa spet nasprotno zgoditi. Odbrati se morajo vse nezdrave in nezrele jagode, ker ravno te so potem vzrok raznim vinskim boleznim.
Posoda v katero se spravlja grozdje, droz-galica in most, oziroma vino, mora biti popolnoma cista, torej okrtačena ter z vrelo in večkrat !! mrzlo vodo izplaknjena. Mnogi so mnenja, da mošt vse slabe duhove in nesnage iz lesa izvleče ter da se vse to v podobi gošče (fece) na dno sesede, odnoano da izpuliti. Mi povdarimo, da je to jako napačno mnenje. Most res izluži razne lesene nesnage in povleče razne duhove na«e, a te večinoma tudi v sebi obdrži ter se tako popolnoma pokvari.
Reblanje. — V krajih, kjer ne ljubijo prav trpka, zagatna vina, naj se grozdje, kakor hitro pride v klet, na pripravni mreži zreblja ali speclja, t. j. odstranijo se vsi peclji ali hlastnine, ker te dajejo vinu trpek in tudi grenak okus. Taka mreža atane 12 do IG kron.
Maš če nje. — V krajih, kjer še niso upeljani mlini in stiskalnice, se grozdje popolnoma primitivno zmečka ; s tem pa se je vedno na izgubi, ker v nezmečkamli jagodah se kipenje sploh ne vrši ali pa nepravilno, drozga se pa le
slabo iztisne, ostane torej v njej še mnogo mosta in vse delo gre počasi od rok. Zato pa moramo s časom napredovati in kakor si omislimo razne priprave za pokončavanje raznih trtnih bolezni, tako si mora umni vinogradar priskrbeti dobro klctarsko orodje, da svoj pridelek pravilno izdela in pospravi.
Zrebljano grozdje, tudi drozga imenovana, pride v nalašč za to pripravljen mlin. Tak mlin ima dva valjarja, kterib namen je, vse jagode zmečkati. Da pa ne zmečkata tudi pečk oziroma nezrelih jagod in skozi mrežo padlih recljevih kosčekov, kar bi dobroto vina le pokvarilo, je na mlinu vijak, s kterim se valjarja holj stisneta ali pa oddaljita. Predno se torej maščenje prične, se mora vedno ta mlin po grozdju vravnati. Mošt tako zmasčenega grozdja enakomernejše povre.
Prešanje. — Fina bela vina se puste na drozgalici navadno po 12 do največ 24 ur; druga pa najdalje 48 ur, dočim ostane moŠt črnih vrst, po več dni (5—8) z drozgalico skupaj, da popolnoma povre in da pri kipenju razvijajoči ae alkohol izvleče barvilo iz lušin.
Ko se odtoči most, pride potem drozgaHi;a v prešo ali stiskalnico.
Ta obstoji iz lesenega, razdeljivega kosa različne velikosti. Stiskalnic je mnogo vrst, a v novejšem času se je kot prav dobra izkazala Mayfartbova stiskalnica „Herkul". S to stiskalnico se hitro dela in prav dobro preŠa. Ce si jo posameznik ne more omisliti, naj jo pa naroče 3 ali več posestnikov skupaj.
velik vrt. Da je krasota tega razgleda Se mikav-nejia, tečeta po dolini dva precejšna potoka Bistrica in Ribnica, ki po daljSem teku na majlinem prostoru ponikueta, ter je po dolini prav mnogo cerkva, od katerih se posebno mično poda daleS znana božja pot Nova Štifta, cerkev sv. Ane na Mali gori in sv. ŠLetana v Ribnici,
Trg Ribnica leži v ravnini sredi doline, ima lepo, veliko cerkev, obsežen in trden grad, íedno zidane hiše, yodovod in leži prav blizu postaje.
Ko prestopi proga na Kočevska tla se še spremeni značaj sveta, Na zahodni strani se vleCe „Friedrichstein", enako visoko gorovje kakor Velika Gora v rilmiški dolini, obraščen z gozdom, zemlja je tu manj marljivo obdelana iti manj rodovitna, raztezajo se na diileko pašniki, poraščeni z leakovjem in brinjem, vasij in kmetskih poslopij se tu manj vidi; prijetno dé pogled le na Staro cerkev in posebno na Kočevje, To mesto leži ravno ob vznožju Friedrich-steina, ima na sredi velik grad kneza Turjaškega, okoli gradu se razprostirajo nekatere Jako lepe stavbe: poštno poslopje, Šola, vila Kanzinger, nižja gimnazija itd.
Sedaj se zida nova impozantna mestna župna cerkev. Mesto ima vodovod, električno razsvetljavo, v bližini več parnih žag in obširen premogokop trboveljske družbe.
Za turiste ima ves ta del naše Dolenjske obile zRnimivoflti. Z vsacega višjega hriba imaš daljni raz-
gled po vsem Kranjskem, na Hrvaško in v Istro ; povsod se dobe jame s kapniki b, pr. v ribniški, Veliki in Mali gori, na Friedrichsteinu, v Inkozvaiif „kočevski Švici" ali „Hinterland", poleg tega se razprostirajo tukaj še jako veliki gozdi, ki merijo v vsem političnem okraju kočevskem 43.115^, kamor je hoja v poletnem Času jako romantična, tem bolj, ko ae na drugi strani s Kulpo začne nakrat milejša in južna vegetacija.
Po tem izletu vrnimo se nazaj na postajo Grosuplje.
Od tu drži glavna proga mimo Žalne, Višnje gore, ZatiČine v ât. Vidsko in Temeniško doltno, mimo Trebnjega, Mirne peči do Novega mesta in nadalje do Straže, kamor se iz Ljubljane ditspe v 3 V« urah.
Vožnja na tej progi podaja vsak trenutek drugo panoramo. Pred Višnjo goro ae spenja železnica po železnem mostu med pečinami in mora skoz 444 m. dolg predor; za tem mestecem, ki stoji na prijaznem hribcu, imajoč v bližini dva gradova, odpre se prijazna dolina. Na levi strani se peljemo pod gradom, „Pod Smreko", z velikim čabeljnakom, da dospemo do postaje ZitiČina alt Stična. Okolica ravnina z dobro obdelanimi njivami in polji, v ozadju pod hribom „Wagensperg-om" je zatiški samostan, ki se iz ie-iezničnegn voza kaj lepo vidi.
<Konec sledi.)
Velikost prese naj se ravna po pridelku. Ciio vefyi pridelek, tira večja bodi presa, da sc delo hitreje izgotovi. Pripomniti pa moramo, da Žim manjèa je preŠa, tem bolje se drozga iztisne. Bilo bi tudi za malega vinogradnika nepremišljeno, narorati preveliko prešo, to radi tega, ker Telika presa vzame tudi veliko prostora, ki malemu vinogradarju pri scdanjili kletih često primanjkuje, dotim sc razmeram odgovarjajoča preaa, kar v primernem kotu postavi. Predno se torej take potrebščine naročajo, naj se vse dobro prevdari.
Oraenimo naj se, da čim finejsih vrat je drozga, tem manj se mora stiskati,
Nad al j no k i penje. — Sprešani most Be napolni v i-iste sode, nekaj več kot V4, in se potem na veho postavi kipelna veha, v ktero se zlije nekoliko vode ter jo pokrije z narobe obrnjenim kozarcem. Take kipelne vehe se dobijo v vsaki trgovini, kjer prodajajo steklo itd. ; komad stane 50—100 h. S takimi vehami se prepreci, da ne pridejo v most razni škodljivi trosi, kojih je v zraku za casa kipenja vedno polno.
Ko mošt popolnoma povre, kar se spozna na tem, da postane voda v kipelni vehi mirna, ker je skoro ves sladkor pokipel in ne vhaja nič več ogljikove kisline, se kipelna veha odstrani ter sod do vrha napolni. Še bolje pa je, če se tak most takoj enkrat pretoči, da se odstranijo na dnu soda sesedle đrože in potem se Bpet sod napolni in na rahlo zapre, bodisi s peskom napolnjenim žakljičkom ali pa z bombažem natlačeno (ne železno) cevjo. Novembra, gotovo pa decembra, se mora vsako novo vino enkrat pretočiti, ter ga ločiti od droŽ, pozneje se ga pa pretoči se enkrat meseca marca in enkrat julija ali avgusta.
To je torej jednostavna manipulacija umnega kletarstva, ki se zahteva od vsakega količkaj naprednega vinogradnika. Gotovo ni veliko kar se B tem zahteva in v svesti naj si bo vsakdo, da si bode mnogo koristil, ako se bode po tem-le kratkem navodilu ravnal.
Ce smo Kranjci v tolikih kmetijskih strokah tako napredovali, napredujmo se v eni najvažnejših strok t. j. v kletarstvu!	X.
(,Nar, Gobi)."J
ťolitiíiii pregled.
Križem širne Avstrije spominjali bo se vladarski hiši udani narodi rajne cesarice Elizabete ob tretji obletnici njene žalostne smrti. Cesar je ta dan pohitel y cesarsko grobišče, molil ob krsti nepozabne soproge in si ogledal vence,
katere so razni vladarji dali položiti na grob.
Deželnozborske volitve v Galiciii so bile tako burne, da je steklo precej krvi.
Čehi upajo, da si pri priiiodnjib volitvah Še bolj opomorejo, ker so si tamošnji Nemci med seboj prav pošteno v laseh,
Na Češkem in Moravském vršili so se mi-nole dni katolískí shodl ob obilni udeležbi. Nasprotniki vseh vrst so biti kar vsi iz sebe, da se upajo katoličani javno in odkrito zagovarjati katoliška načela. Tu se vidi moč resnice. Nasprotniki katoliških načel si pomafrajo z zvijačo, neresnico, lažjo, sleparstvom, goljufijo in — silo, a le počasi zori njih setev, v primeri z velikanskim prizadevanjem so uspehi majluii. Katoličani pa so marsikje pravi zaspanci ter si puste jemati in teptati najsvetejše pravice, A da se le ganejo in navdufe za večne resnice, že krióé nasprotniki in divjajo, ker Čutijo, da jim ginejo tla pod nogami, kakor hitro se zavedajo katoličani svoje moči iu jo začno rabiti.
Balkanski slovenski narodi še vedno morajo Čutiti trdo pest Turčina, Na vse mogoče načine stiskajo ti zakleti sovražniki križa kristjane, da bi jih tako pripravili do ustaje in jih potem kar trumoma pobili. Rusija to čuti in je ob mejah proti Turčiji zbrala vojsko 180,000 mož. liuski vladni možje so namreč prepričani, da prihodnjo pomlad res iebruîiiie ustaja in potem hočejo te nezdrave razmere temeljito urediti.
Ruski car potuje kakor znano na Francusko. Mimogrede se je oglasil pri nemškem cesarju. Kaj sta vladarja govorila, ni mogel do-sedaj se nihče zvedeti, a splošno se misli, da je bil njuni pogovor le v dobro evropskega miru.
Poguma Lahi nimajo, a tem bolj si znajo pridobiti marsikaj po krivih potih zvijače. Priča temu dogodek v zavodu sv. Jeronima, o katerem glej zadnjič! Videvši, da ne morejo priti do tega zavoda kar tako, pridružili so se nekateri dalmatinski narodni odpadniki, ki se pa sedaj čutijo prave Lahe, uradniku, ki je imel opravka v zavodu. Přišedši tako po zvijači v notranje prostore, začeli so razgrajati iu se vcriti, kakor da so oni gospodarji. Dejali so, da je ta zavod za Lahe in da se ne umaknejo drugače ko sili. Prejšnji ravnatelj se je pritožil in le sili so se predrzni usiljivci udall. Stvar pa še ni dognana, ker se je avstrijska vlada, v čegar zavetju je imenovani zavod, krepko potegnila za pravice zavoda ter zahtevala, da se kraljevi komisar, ki začasno zavod upravlja, umakne. Upati je, da zmaga pravična stvar.
Dne 6. t. m. obiskal je predsednik severo-amerlkansklh držav, Mao Kinley razstavo v Buflfalu. Tu ga je nek zločinec napadel in ga dvakrat ustrelil v prsi in v trebuh. Navzoči so
hoteli napadalca raztrgati, a policija ga je od-Tedla v zapor. Obe krogli eo zdravniki izrezali ; ena je epoclletala na prsni koati, a druga je prišla v želodec. Predsednik viai še vedno med življenjem in smrtjo. Napadalec ni ae bal ne Boga ne svetne oblasti, anarhist je, ne mara poznati oblasti nad seboj. Bržkone je ud neke večje zarote takih ljudij.
nomade vesti.
(Osebna veat.) Suplent v Ljubljani, g. Julij Krek, je imenovan prcifesorjem na gimnaziji v Novem mesm
(-[• Umrl) je nenadema 5. t. m. y Trebnjem g. dr. Ignacij Klemenčič, vseuóiliški profesor v Ino-mostu. Rojen je bil na Kamnem potoku pri Trebnjem, Bil je star 61 let ter znpustil vdovo in dva mladoletna otroka. Truplo so prepeljali v Gradec. N. v. m. p!
(Procesije za 8v. leto) bodo 32, in 29. t. m. vsakokrat ob 3. uri popoludne po navadnem redu. Tudi mesca oktobra boste še dve procesiji.
(Dekliška ljudska šola) prične šolsko leto ly01/02 dne 18. septembra s pokUcanjem sv. duha in sv, mašo ob 9. uri v kapiteljski cerkvi. 16. in 17. bo vpisovanje novih in bivših uiienk v šolskih prostorih, ïO. pa se prične redni pouk ob 8. uri.
(Vodovod). Cevi so položene od reservarja do atudeuca, reservar bo kmalu obokan. Pričelo se je s polaganjem cevij proti mestu. Vedno pokanje priča, da je svet silno skalovit, kar nemalo ovira delo.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) Meseca a^guata 1901 je 180 strank vložilo 97.579 K 04 h, 169 strank vzdignilo 36,967 K 95 h, torej več vložilo 60,611 K 09 h, 14 strankam se je izplačalo posojil 23 550 K — h. Stanje vlog 1,725,976 K 16 h. Dennrni promet 274.727 K — h,
(Šolsko upravnistvo „Glasbene Matice v Rudolfovem.) Šolsko leto 1901/02 se prične 18. septembra 190l. Vpisovanje za dosedanje in nove Bčence se vrši 16. in 17. septembra od 2. do 3. ure pnpoludne v Čitalničnem poslopju pri tleh na desno. Novi ufenci se morajo javiti v spremstvu roditeljev ali njih odgovornih zastopnikov. Le-ti jih prijavijo lahko poprej pismeno pod gorenjim naslovom, 8 prijavo pa je vposlati tudi vpisnina in nčnina za prvi mesec. Letna vpisnina znaša 2 K, mesečna učnina za klavir ali nástroje na lok po 3 K, za pihalne na-fltioje po 2 K. Pouk v petju i glasbeni teoriji je instrumentalnim učencem brezplačen, drugim je zanj plačati neznatno učnino, ki se bode uravnala po številu jirijavljencev. Pridnim in neimovitim učencem se očnina zniža ali popolno odpusti. Roditelji ali zastopniki učencev imajo kakor člani Glasbene Matice v Ljubljani plačati letno članarino 4 K skupno ali v dogovorjenih obrokih, za kar pa dobe Članom namenjene muzikalije.	Načelstvo.
(Akademična veselica.) Kakor običajno poprejšnja leta, priredé tudi letos v soboto 21. t. m. T prostorih novomeške čitalnice naši visokošolci aka-demično veselico s koncertom, igro in plesom. Ker je Čisti dohodek namenjen podpornima društvoma za revne slovenske visokošolce v Gradcu in na Dunaju, nadejamo se mnogobrojne udeležbe ne le domačega občinstva, mar?eč tudi vrlih rodoljubov z naše okolice.
(V bolnišnico Usmilj, bratov vKandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca avgusta 132 bolnikov, koncem julija jih je ostalo 74, skupjy 206. Od teh se jih je ozdravilo 109, zboijšalo 22, neozdravljeni bili so štirje. Umrli so štirje, in sicer vai umirajoči v bolnišnico privedeni. V oskrbovanji ostalo jih je 67. Oskrbovalnih dnij se je n ibralo tekom preteklega meseca 2234.
(Hranilnica in posojilnica za Kan-dijo in okolico) imela je meseca avgusta 1901 26,376 K 86 h prometa 42 strank je vložilo 6259 K 90 h. 21 strank dvignilo je 10 850 K — h. Stanje vlog 139,620 K 92 h. 11 strunkám izplačalo se j« posojil 3990 K - h.
(Volitve) dne 12. t. m. izpadle so za kat. nar. stranko ugodno; obdržala je dosedanje mandate in si priborila še 1 mandrtt. Izvoljeiiili je 15 naših poslancev in I nar. napredne stranke na Vipavskem. V okrajih Novomesto - Krško - Kostanjevica je dobil Dular 2408 glasov, Glohočnik 1062 glasov, Lapajne 35 glasov. V okrajih Oernomelj, Metlika Pfeifer 1164 glasov, Šetina 410 glasov. V okrajih Trebnje i.t.d. Kosak 4661 glasov, dr. ííitiiik 4048 glas'tv dr. Schweitzer 3974 glasov, in nasprotni kaiidî-datje po 1000 glaaov. V okrajih Uibnca - Kočevje Pakiž 2489 glasov, .Jaklié 1553 glasov, nasprotni kandidat Viánikar 1189 glasov.
(V Ljubljani) je dne 6. t. m. začela voziti električna železnica. Precej prvi dan a« je izdalo 6400 listkov. Pripetilo se je radi nepaznosti ijudij nekaj nesreč, a poredni paglavci polagajo na tir kamenje i» železo da bi spravili vozove iz tira.
(Potresi na Kranjskem I. 1900). Po hudem potresu na Kranjskem 1. 1895, pri kateri nesreči je zlasti Ljubljana neizmern) veliko škode imela, zasnovale so se po vsej deželi opazovalne štacije, ki imajo namen, da vsak tudi prav lahek potres naznanjajo osrednjemu opazovalnem« odboru, ki zbira podatke v tej zadevi s cele dežele in jih študira, kako daleč se je potres razširil, koliko in kakšno škodo je pouzročil, kak.šne narave je bil itd. Koncem vsacega leta objavlja potem ta odbor svoje delovanja Iz tega zvemo, da je v 1. 1900 na Kranjskem delovalo 220 takih štacij, da se je v vsej deželi čutilo 69 potresov. Od teh je bilo 48 prav lahkih, tako, da so jih čutili le posamezniki, 15 jih je bilo močnejih, od katerih pride na ljubljansko kotlino Sest in tri na Vače in okolico. Poleg tega je bilo šest po vsej deželi. Sila ali moč teh poti-esov ai zaznamovati hudim škodo po-vzročujočim, zato pa tudi ni bil okobš zemlje, ki se je zazibal ali potrese!, prav velik. Največji obseg je imel potres dné 21. prosinca ob O* 3ÍE)"«, ki je za zibal prilično 35 Km površja in ga je smatrati za ponovitev potresa 1. 1895. — Iz teh podatkov je razvidno, da se je Zemljina notranjost in pogoji, ki po-uzročujejo potres, na Kranjskem precej umirilo tako, da smemo v tej zadevi mirnejše zreti v bodočnost. In namen teh vrstic je, čitajofie občinstvo o stanju te stvari podučiti in jo opisati v občo vednost.
(Zadnja deževje) napravilo je dokaj škode na polju, zlasti pa na sadju in trtah. Košnja je po-nekodi uničena.
(Dobavni razpis.) C k. domobransko ministerstvo namerava potrebščino raznovrstnih oblačilnih in opravilnih predmetov potom splošne konkurence zagotoviti. Izmed predmetov, katere je dobaviti, se posebno opozarja na naslednje: klobuki, zapone, gumbi, volnene in usnjene rokavice, usnjene listnice, ostn^e.
podkve zíi čevlje z žeblji, kuhinjako orodje, ćiitare, kolci za 3 tore, krampi, iopate, razliĚne sekire, konjski koci, vrvi, volneni jopići, hlače i. t. d. Ponudbe je po predpiannem uzorcu najkasneje d'j 30. septembra i. 1., do I3ih opoludne vložiti c, k. domobranskem mi-GisLerstvn. Uzorci predmetov, katere je dobaviti, ae proti plačilu dobe pri glavnem Mkladišdu vojne nprave (L:índwehť-Aii9rtt3tungd-Hauptdepot) na Dunaja. Razglas obsegajoč natančneje pogoje, zaznamek predmetov, katere je dobaviti, in ponudbeni nzorec je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na ogled.
(Novo slovensko dramo) je spisal gimn. ravnatelj g. dr. Fr. Detel a v Novem mestu. Drami je naslov „Učenjak" terse uprizori v priliodnji sezoni slovenskega gledališča.
Rasno vostl.
* (Brezbožen krovec.) V Toggenbucgu, Svicii, je Živel brezboiĚen krovec, ki se je v družbi ^jrajài norčeval iz svetih in poboinih račij. Ko je šel nekoč na veliki petek na delo, je dejal svojim znancem, predio je splezal na streho po lestvi: „Veste kaj, fantje, danes pa lahko delam, kar hočem. Bog tako spi v grobu". Splezal je na streho in nekaj časa delal. Kar naenkrat pa se mu v glavi zvrti, omahne na tla in si polomi več udov, vendar pa ostane se pri življenju. Ozdravel ni nikdar veČ. Polagoma je hiral in v dveh letih je innil v grozni revšĚini nepreviden i» do zadnjega trdovraten v svojih grehih.
*(Bog povrne!) Bogataš Simon je bil do-Tber, usmiljen mož, in revežem je vedno rad pamagal, vendar ni imel prav nič vere, Naležel je bil hudo bolezen. Ž«na, hči in dušni pastir njegova fare so se zamanj trudili, da bi moža pripravili do prejema sv. zakramentov. Nekega dne pa je prejel po pošti neko pošiljittev brez podpisa, V ovitku je bila knjiga, v kateri so bile opisane vse posebne božje milosti, zra-Ten ^la so bili n;xvedeni viri, kraji in datumi. Konečuo je Simon dovolil ženi in ličeri, da sta mu tako po malem čitali iz te knjige. Poiasi se ma je to priljubilo. lu vneti ženski sta mu vedno več na dan čitali o pobožnih vzgledih. Posebno one dogodbe o iz-preobrne,nju trdovratnih grešnikov so ga posebno ganile. Kizinišljal je vedno bolj o tem in nazadnje se mu je oglasila vest. Skesal se je 8Vojega_ nevernega življenja in se duhovniku izpovedal. V istem kraju je živel nieičnn Nikolaj v oskromnih razmerah. Tudi on je zboltíl in duhovnik ga je večkrat obiskal. Ta mu je tudi povedal o nenavadnem izpreobrnjenju bogatina Simona. In Nikolaj je oveseljen to-Ie povedal: ,Gospod Simon me je rešil pred dvajsetimi leti z de-narjeiJi velikega zla. Iz hvaležnosti sem mu večkrat prigovarjal, da bi se izpreobrnil in da bi zopet postal veren katoličan. Spočetka je bil nejevoljen, potem pa se me je začel izogibati. Iz ljubezni do Boga sem hotel rešiti svojemu nekdanjemu dobrotniku dušo, ko sem izvedel, da je obclel. Zato sem mu poslal po poŠti ono knjigo, da bi pa zatajil svoj namen, sem ime prikril," — Duhovnik je zopet poročal bolnemu Simonu, kar mn je bil Nikolaj razkril in ta je zakli-cal ves oveseljen: „O, B()g, hvala ti! Stoterno p(»-plačaš ill povrneš vsako najmanjšo kapl.jico vode, ki smo jo dali revežu. — Izročite dobremu Nikolaju mojo najiskrenejSo zahvalo." Nikohij je prejel zahvalo v nebesih, ker je takoj drugi dan umrl, čez dva dni pa mu je sledil Simon, ves udau v voljo božjo.
*	(Dobri fltariši.) V prejšnih ëasih je bil» navada, da so imeli po dvorih in grajščinah tako zvane „dvorne norce". To niso bili norci v pravem pomenu besede, ampak celo nadaijeni in duhoviti, dovtipni ljudje, ki so po največkrat brili noice iz svojih gospodarjev. Ko so 25. februvarja 1500 kratili j Gentu poznejšega cesarja KaroU V. so prinašali različni dostojanstveniki novorojenčku različna dragocena darila. Tudi dvomi norec se je te prilike BiieJežil, pa je prinesel malemu deteta jabolko z napisom: „Dete v zibelki je podohn» semena v zemlji. Oboje ima v sebi dober phid in oboje se lahko raz ije v dobro ali pa v — slabo." Tega pregovora s« je na Karolu V. izpolnila boljša stran. A kdo Je pripomogel, (la se je plod razvjl na to stran? — Dobri atarišii
*	(Procesija v sv. letu.) Iz Gorenjega Elsasa je poročal pred 20 leti nekemu nemškemu časopisu tftmoHûji župnik naslednjo resnično dogodbo: „Leta 1876 smo imeli sveto leto. V cerkvi sem t nedeljo oznanil, da bomo imeli dragi dan skapno procesijo za celo faro v Idiinjo cerkev ter ae tako udeležili odpustkov, kate;« so dovoliti vernikom sv. Oče. Ko 80 šli po sv. maši nekateri možje v bližnjo gostilno, da 80 se malo pogovorili pri kozarcu vina je n^nesel pomenek tudi na oznanilo o procesiji svetega leta. Eden pivcev pa, ki ni hodil nikdar v cerkev ia j» bil že nekoliko pijan, se je naglo pomešal v pogovor in je začel zabavljati Čez sv. leto in smešiti odpustke. Možje 80 ga svarili, naj govori dostojno ter naj ne dela očitnega pohujšanja. Ali skrbne besede pobožnih mož so na onega ailn » sltibo delovale in ker je btl že nekoliko vinjen, je začel kleti in vse navz oče zmerjati s te[rci, osli, neumneži i. t. d. H koncu pa je dejal, da bo prišel jntri in potem še naprej h procesi ji v — gostilno, odpustke p'i bo dobil v — vinu. Drogi din je prišlo k oznanjeni procesiji od vseh strani ogromno Ijadstva in tudi krasno vr«me smo imeli. Ko sem se poyrnil dom;,v, sem bil silno zadovoljen, da se je vse tako lepo v redu izvršilo. Ko tako hodim zamišljen in zadovoljen po sobi gori in doli, pride k meni zelo odličen mož moje fare, pa mi sporoči o naslednjem dogodku. Povedal mi je podrobnosti, kako je včeraj lahkomiseljni mladenič za^>av-Ijal v krčmi čez sveto leto, kako je i-es danes sel zopet h pijači mesto h procesiji. Potem je šel, — tako je pripovedoval mnj furan, — mladenič po cesti za procesijo in od daleč sramotil udeležence. Pri cesti 80 zidali novo poslopje in tam okrog je bil postavljen velik oder. Da bi zasramov&lec ložje pregledal vso mnogoglavo množico, je splezal po lestvi na oder in od tam nadaljeval avoja zasmehovanja. Božja kazen pa ni izostala. Ko je kolovratil po odni sem in tja^ se je mahoma nlomila pod njim df>8ka, in nesrečnik je telebnil v glohočino ter si «lomil nogo» Obvezali 80 mu jo naglo ter ga prepeljali v bolnico. Ko sem pozneje se povpraševal po onem Soveku, sem izvedel, da ni hil umrl, toda kraljev je ostal vse svoj« življenje, kot spomin na one ntísrečne ure njegovega življenja.
♦(Moderni topi.) Leta 1892, izgotovii je Krapp v Essenu top, katerega izstreljeni naboj je dosegel na kvišku 6230 m višine, v daljavo pa kra. Od tistega časa pa je Kiiipp že dolgo premagan m nadkriljen. V Nt;w-Yorku imajo sedaj obreine topovťv kateri nesejo 35 km daleč.
"^(Iz Erispijevega življenja.) Ualok-^o učaka v svojem življenju toliko nasprotij, kolikor jih
Je doživel rajni Krispi. Pregnanec je bil svoje dni — pozneje pa je post&l prvi minister t isti deželi. Prva iena bila mu j[e perica — in je svojo béer dala knezu. V svoji niludi^ati je nnpisal navduSen slavoapev „himna na Krista." Na smrtni postelji je zavraèal sv. zakramente. Le hĚi mu je v zadnjem trenotku s silo pritisnila hladno razpdo na usta, V svoji mladosti je beračil za alužbo s šeststo lir, pozneje je cele milijone dobil iz bank. Časnikar z meaeĚno plaío 40 lir je vodil pozneje krmilo velike države, veliki puntar je dobil pozneje najvišje rede in postal ljubljenec kraljev.
* {Prodana vera.) Mariborski list poroča, da dobivajo v Gradcu katoliki za prestop v proteatan-tovako vero po 16 gld., a v Mariboru in drugod po Spod. Štajarskem se jim plača do 30 gld. Sedaj â« le razumemo, zakaj so lansko leto tako li teli k protestantom celjjiki nemški razgrajači. Denar jih je vlekel ! Tržaška „Edinost" pristavlja : 16—BO gld. Toliko velja pri nas — osel.
Izjava.
Loterijske	številke.
GradflD 17. avgusta	61 12 62	86	51
Trst 24. ,	37 79 47	6	64
Gradec 31. „	28 24 79	77	1
Trat 7 septembra	90 27 70	14	65
Oklic.
Firm. 101/1. Gen. I. 61/6
PtHlllisanft kot trgovska sodnija naznanja, se je pfi «littoječi tvrdki „hmi tijsko drufiiro t Dolenji vaei Ribniui, leidru'ra i omejeno zavezo" v zadrnžnetu regiatra ifivrSit a) iibfiu udstopivših ûlaiiov nailelitva gg. Igiiadj Meriier i« Piigorice SL 3 iw írauéišek Oražera iz Prigoriee st. 41,
h) vpia novoizvoljenih řlnnov niúelatva gg. PrauúiSek Kiumar poRestDÍk v Dolenji vasi St. 30, — kut načelnik — in Janes ioplan, posfítiiik v Prigintci St 63, — kot odbornik. — C. kr. oKroïna «odnila v Rudolfovem, odd. I. dne 5. Beptemtira 1901.
Zahvala.
Za milo Eoéu^e, ob Sašu bokisni in smrti naâe ;i re ljubljene eeetre
kakor tudi mnogohrojno udeležbo jjtí pogrebu, iz-rekainu tem potom vt^em inanrem in prijateljem, gos-l^odii^'itain il samogUiia, ter gOHpein in goBpoillúnani iz Novega mesta najijriBrrinejíio zahvalo. Posebno «e Se zalivaljnj^mo gg, vbog. Âùisbita aectram d D. za lepa Ttnna.
âM'llEL, 10. sept. lí)01.„ (246)	Zalnjaóa brata In sestre.
Stanovanje
(»4-i>	Jos. Medved.
treh malih sobic
- odda na Drski
Podpisani izjavlja, da vest, kojo je izrekel o gospodu gojencu Itadetne Bule Leopcld Moll-u, ni vtemeljena.	D. Gregore.
Družbeni oklic.
E 88.'</l 12
Podpisana rodbina, katera je nad dve leti preplivala T Novem mestu ter tu udávala vsestransko naklonjenost, poslavlja se tem potom najsrčneje ter â^eli Tsem-vsem predragim, nepozabljivim Èastitim prijateljem in znancem vedno obilo sreče in zadoroljnosti z milo prošnjo, da bi jej hoteli tudi zanapiej ohraniti prijateljski spomin.
Novo mesto, 7. septembra 1901. (&43>	Rodbina Artur pl. Willemsns.
Po zabtevanju Petra Jlajiliča, trgovca v JhiSbIi ^ri HeiigSn laetopanega po Dr. A Siijer-j«, odvetiiiliu v Ljubljani bo dne 22. oktobra Í90I dopgldno ub 10. url pri tipodej oznnuiciiieui Hod-ii^i v izbi St. 10
d^eisba
a)	zemljiča St. 2, k. o, Gureujti Strsiia, pri kter«]ti so stavbna in dve vinogradski parueii,
b)	zeiiiljiSie vi, St. 646, k, o. Goienja Strain, pri kterem je tudi hiša z gostilno iu piodajaluo (v bližini koloiWíira Strnža-ToplideV
Nepremifininaraa, kteri je proilati na draib^ sta določeni vrednosti ad aj na 550 K, ail b, na ISfiOO E, pritikliii ni,
Najmunjši poiiurtek znaSa ftd a 366 K 67 b, ad 1>) 9433 K 34 h, pod tem zniíBkom se ne priidajo,
Dražbene pogoje in lietine, ki ee tifojo neprenúúiiln (zem-Ijiâko'knji^en 2a[iiaek, izpisek iz katastra, cenitveni znpisnik itd.j Bmejo tiati, ki žele kupiti, pregledati pii spodaj o znamenj eni Kod-aiji, v izbi It. 10 med cpravilnimi uratni.
Pravice, ktere bi ne pripuSĚale dražbe, je oglasiti pri soi-niji najpozneje v dražbenera obioku pred zaï'ïetkoln dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljaviti gleile neiireniičnine sauie.
O nadaljnih dogodkih drsžbenegn postopanja se obvestijo oeebc, katere imajo sedaj na nepiemišninaU pravice ati bremena ali jib z&dube v teku dia£beue|ra postopanja; tedaj nanici z na* bitkom pri sodaiji kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj za-znameiýene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem kiaju sta-sajoúega poobie.^^euca za vroube.
C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelpk fi„
dne 4. septembra l'JOi.	{2&—1>
Prostovoljna
prodaja posestva!
v Dragi st. 2. občine Belacerkev, okrajno glavarstvo Rudolfovo na Kratijskem, se proda iz proste volje posestvo ki leži na jako iepem kraju Vsa zemljišča leže okolu gospodarstvenih puslopij in lii^e, Izvanredni zdravi zrak in izvrstna zdruva gorska stu-denčna voda. Pet minut daleč od hiâe te6e reka Krka, kiťra se v poletneiti ćasu za kopanje priporoča, Pi ed hiso pa teče mali gorski potok, kteii nikdar ne uttahue in se lahko o suši na travnike napelje.
Z vozom pride se v 20, minutah v Šmarješke toplicei v eni uri na kolodvor v Rudolfoyem, in v dveh in pol ure na kolodvor na Vidmu pri Krskem.
Hiša leži na prostoru, kjer se križajo štiri ceste v Eiilocerkev^ Uudoifovo, Šmarjetii, Mokronog, Skoci-jan, Bučko, Sent .Jernej iti most pred hišo.
V hiši, ktera je zidana, se nahaja veČ stn let olstojeóa gostilua. Hiša je tudi pripravna za vsak drug obrt. Zraven je zidana kovaćnica, zidana klet, hlev v eno nadstropje, žitnica s podom in orodjem za eeno iu slamo, kozolc in svinjaki.
Zemljišče obsega 14 oralov, štiri krasne lepe travnike, dva sadna vrta, tri nove z amerikanskimi izvrstnimi cepljenimi trtami zasajene vinograde, kteri letos vsi rodé.
To posestvo prodam prostovoljno, ker mi je pre-oddaljeno.
Posestvo se priporoča gospodi, ki v miru živi. Kdor bi želel to posestvo kupiti, naj se pismeno obrne na lastnika
Davorina Zajca^
(153—1)	n Zagrebu n Novoj vesi broj 36,
Preklic.
Jaz podpisana prekliíem 7S8 laínjiye besede, katere aem govorila zoper poštenje Mice Žefran iz Sniolinie vasi- Sliozi sodnijo obsojena v zapor mi je Mica. ílrfťan to kazen odpustila ter sem dolžna tem potom vse laži preklicati in obžalovati. (248)	Jera Doberdruk v Smolenji rasi.
Naznanilo.
Na C. kr. gimnaziji v Rudolfovem se zaine šolsko ïett) 1901/02 18. aeptembra a slovesno službo boiSjo na Čast sv. Duhu.
Sprejemali se bodo učenci v I. razred 16. septembra, 7 ostale razrede 16. In 17. septembra.
Kdor želi vstopiti v I. razred, naj se oglasi v sprenri.stvu svojiJi ataríšev ali njih odgovornih zastopnikov 16. septembra pri gimnazijskem ravnateljstvu ter fl seboj prinese krstni list in obiskovalno izpričevalo.
Sprejemni izpiti se vrše 17. septembra. Sprejemnina znaša 4 K 20 h, prinos za nakap »iil 2 K
C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo. ^35-2) V Rudolfovem, 1. septembra 1901.
Pravo kranjske klobase
Teltke po 18kr.j šunke brez kosti (Kollscbinken) po 90 kr., prešićje glave po 40 kr., Speli in suho meso po 70 kr., salame po 80 kr. kilo, brinovec 1 gld. 20 kr. liter, poHilja proti povzetju J. Ev. Sire v Kranju.
Vsojam si p, n. gospodom in gospem najuljudneje naznaniti, da sprejemam vsake vrste perilo
V pranje in likanje
in da slabeje perilo tudi popravljam. Spoštovanjem
r944)
Helena PIrc,
Novo luesto, glavni trg, v IiiĚi g. VVepnstek.
V Kandiji pri Novem mestu na Dolenjskem
priporodata prečast. duhovščini in si, občinstva
vsakovrstne loricene isdelUe^
v veliki izberi imata v zalogi raznovrstne lonbena peči, štedilnike (Spnrberde) s kahljicami, izdelujeta kopelne kadi, nasade za dimnike itd. Vsi njihovi izdelki 80 ognj epr o t i vno preizkušeni in izvršeni trpežno. — Pi-eskrbljujeta postavljanje peči) in štedilnikov, istotako prenavljanje in popravljanje le po iKUrjenih, zhnesljivili, dela vešćili pomočmkili, po najnižji knnknrenčni ceni.
Vsaka kabljiea, knleia vsled ognja tekom dveh let poči, nadomesti se z diugo.	(191—5)
— Po dogovora placnje se tndi na obroke. —
Anton B dte, Brod àt. 9, fara Štnihel pri Novem mestu, prodaja u, proste roke vse
f
obstoječe iz novo zidane hiše s 4 sobami, hleva, kozolca, p6da, s sadnim vrtom, njivami itd ; še štiri njive posebej in 5 delov hoste, vse skupaj za 2700 flld. — Natančneje ravno tam.	(24Ï-J)
ša Z vsem gospodarskim pos opjem
7. vrtom s sadnim drevjem zasajenim, njivo in nekaj gozda je iz proste roke za prodati. Vse je v dobrem stanu. — Veé se izve v RumaitjI vasi, fara Vavta vas pri Francetu Mausar.	<243-i)
z doVrimi šolskimi izobrazbami, po-itenili ptarisev, sprejme v (»oduk v prodajalno z mešanim blagom (202-3	Friderik Skušek v Metliki.
Učenca
SlfotifwaTiîii	'■'j^''® "
OUlUUVallJC družino se odda. — Kje pove
opravništvo tega lista.	(258—1)
Lepo stanovanje
v I. nadstropju, s 3 sobami, kuhinjo in kletjo je takoj za oddati pri Janez Košak-u, gnstitnifiar v Nivem mestu,
Vili.ska kislina.
za napravo dobre domaČe pijače vže iz spreianih tropin, jednako vinskemu moštu. Vsa zi-aven pripadajoča, popolnoma neškodljiva snov za pripravo 60 litrov velja samo
1 gld. 85 kr.
Navodilo za vporabo je zraven priloženo. Prodajalcem dovoljujem primeren popust. Kazpošilja p9 pošti, večjo množino po železnici tvrdka
^ Franc Wokač,
Dvor. — Dolenjsko.	(260—1)
^adi preselitve je hiša na proda^
pod prav ugodnimi pogoji v Ornomlji na glavnem trgu na voglu, pripravna za vsako trgovino in obrt. Natančneje se izve pii Davorin Frantiču v Ncvem mestu.	Í1P9—2)
P. n.
(116-11)
Slavnemu občinstvu in gostilničarjem uljudno n«znanjam, da sem iz svoje ie dobro znane zaloge pive v sodčkih letos začel prodajati tndi
pifo T Steklenicah po pol lita
En zaboj S 25 steklenicami velja samo 4 krone. Imam tudi v zaiogi livrstna istrska vina od 32 vinarjev liter napře] In ne 32 krajcarjev, kakor je bilo vedno po tiskarski pomoti tiskana.
7i o dli inim spoSioTaniem
Anton Jakaz, založnik Steinfeldske pive
bratov Reininghaus v Oradcu, NOVO MESTO, U aprila 1901.
knjigama, tiskarna in knjigoveznica v Novem mestu
■e t^jučliio ijňpoiočuje t toino, liSno in moderno izviSeTaiye
vsakovrstnih tiskovin,
kot flo: molitvene in drng« knjij^e t vtakem oliRegn, iokka in ilraStreua pofo^i^^: trgovski in ubrtnijski
■ " ■ . řp») ...... " ■ ....... _
in TBprejeiKOice za drnSUa, lepaki itd. itrt. — Kadalje: Vi-e tiskovine aa East rtuliOTĚĚiiio, razne «rade,
laânni, pi«nA in koverti s nulovom, naslovne karte, Tiiitke, »povedni listki, ceniki, jedilni listi, itravila
župaiistva in Sole, za gospode notarje in crtvttnile, k» indnstrijo, trgovino in obrt, za hrRuilnice in posojilnice, dinátva itd., od navnrlnega črnrga do finega večbarvenfga tisl<a po zmernili cenaii. Sedaj prenovljen» tiskarna je tudi ztnolna ievrSevati
razglednice v različnih barvah
ter oekrbnje »a že^jo kliSeje po fotogralijab, rizbah in koloriranili podobah. ~ Nadalje prijioročanio veliko zalogo vsakovnitneifa papirja, pisalne^;» orsdja, rastrirarili in obrtnjjskili knjig, podoba *b v oksirje, vošiilne liste, pisauke in risanke za Sole, notic-knjižice, peresa in raznovntne tinte, ivininike, peJfatni vosek, fine tiiitnike itd.
Bazen knjiç iz lastne ialoge ima na.šn
* * * knjigarna * * *
na prodaj vse važnejSe kniige řloTřnsIte Eterature, molitvenike v iiajveĚji izliĚri itd. itd. ; podobice za kolektnro, pr»o spoved ia prvo sv. cbliajilo, različne uvetinjice, križce, ložnivence. Oskrbiiýejo se točno v najkraJËem £aen knjige za cerkev, mi^inale itd,, ter druge teologiĚne in rnansivene knjige po izvirni ceni.
Prav toplo priiioweniemo svojo najboljše urejeno
v Tesanje vsakorSnih knjig in protoktibv za ioto, cerkev in marte třr molitven i k OT od navadne platnene do najfinejše iagrin veiave. Tu(ti railićne galanterijske izdelke izvršujemo toËno tn okusno.
Posebno prip(iročajemo zalogi) vsakorinih
za gimnazijo to ljudske âole ter drugih
Šolskih potrebščin.
ÏK Idstne zaloge priporofujemo sltdeCe knjige;
WkTtîuî	+ ^¥1) w7<i • povpBti za mladino, primerna za íolgka darila priporoĚljivo
Í3[)1N1 IVI1.MU1 Í3IIÍ1U(I, p(,đučno	la mlade in odragÉene, Mo je doaedaj
U iveikoT. Dobivajo se broúirani, iido ve/aiii ia v elegantní riideSi vezavi. Spisi EriStof âroida se bodo Ěe nadaljevali
Nârodilii biblioteka,	t nogotovih lobrokib po ao vin. Stiopii. Dosedaj je izSlo
60 ^sopjficv«
Tisoč in ena nod
Kranjska mesta. ^ MeUter^nil^iioilobami, SfBtavil P. Florentin Hrov a t. Oena trdo vezane
Mladini* Osem miSnih povestic za it'lftdino. Trdo vezane po 60 vin, eleg, mdeûa vezava 1 K. Zgodovina farâ Ijubljatiske škofije, zgodovina ^marje^ke fare na Dolenjskem. Cena 60 vin. KarmeljSka bratovščina, p Udiskv Hrovat, broširana u vin. Mati Boija Bistriška. Preitavll I-. Lailislav Hrovat, broširana 20 vin.
tt*» ....	1 1	.Po sv.Alfonin Lifiuorskem, Priredil in poslo-
Hisni niisiion ali unhovne vaje. venil p. JUrijan Širca o. r. sv. Franč. V platno
vezsno 1 K CO vin., v nanje 2 K 40 vin.
Valvasor,
re des Herzogthoms Krain.
Cena broširanih knjig (štirje veliki zvezki s podobami) 50 kron, vezanih v nsnje 80 kron. (21G-2)
ki drži 66 vedroT, ima iii\ produ) Jožef Žfhert, Brezovo, Raka	(246)
muricodolakegu plemena iina na prodaj Janez Sever, posestuik pri Čužni vajii, pošta Treliehi» (Dolenjsko).
urar v Novem mestu
priporoča ildvnenm p. n. oljĚinstTU iiosetno častiti du-ho?Siini ter gjr. uradoikom «Toio bogato zalego naj-raiDDvrdtiieJhib zlatih, srebrnih in nihelrastlh ur in ve-riïlû, kakor tndi viakoTrstnih stenakih ur t nihalom, smurlkantkiti budilnio itd.
Denik ïepnlm uram:
NajfinBjiíeníkeloařt«nrBaklÍu6eiDDdgld. 2.30 do 6,-„ „ remontoir „ „ 2 86 „ fi.60 «rebrne „ a kljaĚem „ „ 3.— „ B.— „ „ reiBOutair „ „ 4,- „ 9.— iite z diojaim oUepom „ „	„ 90.—
«late ure e» đ»me „ „ 13.— „ 26.— ïUte ure aa goipođe „ „ 26,— „JIO,— Amerikanike budilke po fçld. 1.50, flue garantirane po Kid. 2.20.
v
C
Nadalje priporoča svojo
ali
najboljše vrste svetovno znanih Rathenov-stekel za ocl, vsake vrste v jeklenem, nikel-nastem in zlatem oklepu v vseh številkah (concav in convex). Zrakomerje in toplomerje, dalj nogi ette, povekševalna stekla (mikroskope) in razne druge optične stvaii po jako nizki ceni.
Po optometričnem zdrainiŠkem predpisu se vsako naročilo točno in vestno izvrauje.
Popravila izvršujem vestno, točno in po prav nizki ceni ter z jamstvom. — Stare žepne in stenske ure ae lahko zamenjajo za nove proti primernemu AoplaSilu.
Poštna naročila se točno Izvršuje'
Slavno občinstvo uljudno va	o
zalogo o priliki ogledati, brez tk mt kdo primoran kaj kupiti.	(l-C)
Hiša in gostilna dss-s)
katera je na novo izzidana tik deželne ceste v Kandiji blizu Novega mesta št. 8 je iz proste roke na proda]. Proda se z vso gostilničarsko pripravo; daje se tudi gostilno v najem. Katerega veseli kupiti ali v najem vzeti, naj se oglasi osebno ali pismeni) pri
Alojziju Rajecu, urarjn v Novem mestu.
na Trški gori eno Četrtinko ie na novo prerigolan, s hiso, kletjo, novimi sodi za 70 esterajhov in z vsem orodjem za rigoUnje, vse v najboljšem stanu, je iz proste roke titkoj na prodaj. — Natančneje se izve pri Upravništvu ^Dol. Novic."	(224-2)
na
ana
kosilo in večerjo
napravi vsaka gospodinja iz „Ilirskih
ni, rezanci
testenin" kakor so nudel,_ , ________,
iiiakiironi itd., ktere so pa le zanesljivo prave v škatlah po Va kg z napisom:
Prva kranjska tovarna testenin Žniileršič & Valenčič JI. Bistrica.
Zahtevajte jih v vseh prodajal-nicah jestvin. * * Ne pustite se varati, da so morda druge enako dobre kot naše.
Ceniki trgovcem zastonj in iranko.
(198-4)
ÏYAN ^CmmXxKKy
>—< DUNAJ, m, ErdborgatrasBe flttiv, 12 >»<
razpošilja gratis in franko kataloge v slovenskem jeziku z već kakor 400 slikami o vseh vrstah npuratov za stroje, potrebuih predmetih za kmetijstvo, Tinarstvo, za obrtne in gospodarske niimene.
Cene nižje kakor drugod. 9 Za reelno postrežbo se garantira. ® Ugodni plačilni pogoji. Solidne zastopnika se léče,
(127-10) IVAN SCHINDLER,
tJLt
ces. kralj.
DUNAJ, ttl.
^ priv. liistnik. ^^Erdbergstr. št. 12,
Jos. Medveda na DrsM se daje v najem.
Pripravna je za oženjene, ki imajo alužbo j mestu in žena oskrbuje gostilno.	(289-9)
se takoj sprejmeta v strojarijo pri NoÈevarJu t
Novem mestu.	(aae—s)
nez Jax-a
najstarejša in največja ^f^
íDTarBffla zal^a šivalnih strojev
? Ljubljani. Dunajska cesta št 13.
Zastopnik za Dolanjsko;
f Friderik Skušek, ^
trgovec v Metliki. (210—49) 2 r
Hiša v Mokronogu št. 52.
s stranskimi poslopji in irtom, z bližnjimi njivami, trayaiki in gozdom proda se pod prav ugodnimi pogoji, To posestvo je pripravno za strojarijo ali slično obrt. — Nataijčnej poizve se pri lastnici g. Mariji Strel v Mokronogu.	(^936-
M
1 Si.
va pridna uienca za trgovino
a železnim in špecerijskim blagom sprejmeta se takoj pri Adolf Guatlîiu v Novem mestu.	(322—8)
Navadnega pridnega dolavciij
kateri je tudi lahko oženjen, 80 krajcerjev plače na dan, po zimi in po Ipti, se takoj sprejme T službo pri bratiti Appe v Kandljt pri Novem mestu. (330-2)
"mM
slaiiaiie za iá
'fi
u
z veliko mČno sobo, b prav dobro hrano ia izvrstno postrežbo in vestnim nadzorovaajem. ~ Kje, pove upravništvo „Dol. Novic."
obstoječe iz 3 sob, kuhinje, Čniiinate in drvarnice v II. nadstropju, na glavnem trgu ftt 67 v Novcíd niestu je takoj za oddati.	(23»—2)
řN
'5 V
"s
"i
I 3
aC.
M a cť OJ M «
CSS El-
a en o
o rt
co
cz:
co
>oô
-CTř IN<I
IV
o ví
s a eii
3 i i
o
u ^í
ra T
o 'S
a
§
o -v íS cS
» st)
>-i a.
CU3
t=UO
oo -3
OťtguTijrui urednik fr. Sai, Watil,
Icdi^atcU in zaloíiuk Urban Horvat,
Tisk J,Krajeo nul.