štev« 3.
V Ljubljani, 20. januarja 1923.
Leta 191.
Poštnina
patialirana.
Uredništvo
In
upravuištvo lista je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119.
Glasilo ^Združenja slovenskih avtonomistov11.
Celoletna naročnina 5D — D mesečna 4 — „
Inozemstvo celoletno 100 D.
Posamezne Številke se ra-čunljo po 1 Din
Inseratl
se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda /5 p.
Izhaja vsako soboto.
n_: knnnmn *} Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrasllega sloven-nn] nmm ! Skega ljudstva!
Kako je po svetu?
V	evropskem kotlu ta čas hudo vre. Francoska je s svojim pohodom izprožila težke skale. Zazibala se je Rusija in vse je mogoče, da je Moskva odločena začeti z Evropo «brs»y "
•i, da se danes vse % muc t ui i.« * ah) ki mejijo na Rusijo, lahkomiselno igrajo z ognjem. Poljska in Rumunija, ki imata doma najtežje politične razmere, ki imata nerešenih vse polno perečih socijalnih vprašanj, mobilizirata. Čemu?
Poljska baje proti Litvi radi tega, ker so po d’ Annunzijevem načinu neredne litavske prostovolj ske čete zavzele luko Memel, ki je antanta še ni končnoveljavno »dodelila« in kjer je bila postavljena francoska zaščitna posadka. Seveda ni dvoma, da bo Rusija posegla v ta spor, kajti izhoda na morje si ne bo dala jemati in sovjetska vlada je prav tako kakor svoj čas carska odločena — čim bo to mogla — dobiti Rusiji nazaj vse izgubljeno morje.
Rumunija je bila — kakor je znano •— izrabila boljševiško revolucijo in zasedla lep kos ruske zemlje v Besarabiji. TrocWJ~jr tega ne
bo pozabil in danes je turško vprašanje najboljši povod, da se obenem z dardanelskim reši tudi besarabsko vprašanje.
^Čičerin, ki ni mogel dobiti besede pri konferenci v Lausanni, je šel in se obrnil naravnost na An-goro ter našel med poslanci turškega parlamenta poslušna ušesa. Turčija se ne mara vdati, ker ima za hrbtom ruske armade.
Anglija se je iz teh prepirov previdno umaknila. Francoski ne mara še očitno nasprotovati in čaka, da se stvari razvijejo same po sebi — a Rusije se nikakor ne mara dotakniti in jasno je, da bo v slučaju konflikta stala toliko časa mirno ob strani, dokler se je kdo ne dotakne v azijskem vprašanju.
Nekateri angleški časopisi celo odkrito pišejo, naj se Evropa kar še enkrat — toda brez Angležev — zlasa, kajti takrat in edino takrat bo konec nenatumih zemljepisnih izprememb, ki so nastale po versajski pogodbi in edinole takrat bo konec upnikov in dolžnikov.
Zdi se, da imajo Angleži silno prav. Le žalibog, da nismo danes z Angleži tudi mi, okrog katerih nas se pletejo škorpijoni.
Rusija — zvezna država.
Odkar se borimo v našem listu proti centralizmu, smo imeli že jako pogostokrat priliko odgovarjati na razne očitke naših centralistov z dejstvom, da je velika ameriška država po svojem sestavu zvezna država ali federacija, kakor Pove to že njeno ime: Zedinjene države (ne pPkrajine). Dalje smo opozarjali na dejstvo, da je angleški svetovni imperij pravzaprav tudi velika zvezna držaya, kjer uživajo kolonije ali vsaj njih večina vse pravice samostojnih držav. Nemčija je bila pred vojno in je ostala tudi po vojni zvezna država (federacija), in vendar: kakšno odporno silo je kazala Nemčija nasproti vsemu svetu cela štiri leta! Tudi mala Švica je zvezna država in kako lepo je urejena in kakšen vzoren red vlada v švicarskih kantonih, ki so v svojem bistvu pravzaprav male državice!
V
V	kolo teh velikih in malih zveznih držav je vstopila ob koncu preteklega leta tudi največja slovanska država: Rusija je postala dne 30. decembra 1922 zvezna država!
*
Predvojna Rusija je biia ogromen kolos, vladan in upravljan popolnoma centralistično. Bilo je tako, kakor pridi-gujejo naši centralisti pri nas: »Jedan jezik (ruski), jedna vlada (carska), jed-na država!" Vsled stroge discipline in policajskega pritiska je vladal v tej ogromni državi strog red, ki pa je bil le navidezen. Ko je prišla svetovna vojska, se je ruski centralistični kolos silno zazibal in na kako trhlih nogah stoji dandanes centralizem, (vsak centralizem, ne samo bivši ruski), dokazuje dejstvo, da je državo s sto in sto milijoni centralistično vladanih prebivalcev par sto boljševikov porušilo do tal!
Ruske razvaline so bile strašne. Silni, prej »nepremagljivi" vladni organizem je popolnoma razpadel. Razpadel je v prazen nič in njegovi drobci so ležali po tleh kot razbite črepinje. Politična in gospodarska (socialna) revolucija sta v Rusiji korenito opravile svoje delo!
\ *
iz ruskih ruševin pa je začelo polagoma poganjati novo življenje. S centralističnim vladanjem ni šlo več. To so ruski boljševiki prav hitro spoznali. Z razvalinami pa seveda še mnogo manj. To zopet so spoznali razbiti deli nekdanje ruske države. Iz obeh teh spoznanj pa se je pod pritiskom vnanjih razmer rodilo tretje spoznanje. Nam je potrebna državna organizacija, ki varuje vsakemu delu njegovo gospodstvo doma, proglaša pa za skupno državno zadevo le to, kar je neobhoduo potrebno. A tudi pri teh skupnih zadevah so posamezni deli soodiočujočl enakopravni člani. Tako je prišlo v Rusiji do zvezne države, ki je bila svečano proglašena dne 30. decembra minolega leta in ki nosi uradni naslov: Zveza socialističnih sovjetskih republik.
Da je Rusija zveza ravno socialističnih sovjetskih republik, je postfanska stvar. Glavno je, da je Rusija zvezna država ali federacija. Če pa hočejo biti te države ravno republike in celo sovjetske republike, ni glavno. Če jim bo padlo v glavo postati buržujske republike ali pa kneževine, bodo zato še ved.'o zvezne države, kjer bo v svojem gospodarskem, kulturnem in socialnem napredku in življenju odločal vsak del sam za sebe neodvisno od drugih delov. Ukrajinci n. pr. bodo na svoji zemlji s\oji gospodje, Tatari na svoji in azi-jatski Kirgizi in kakor se že vsi tisti bradati narodi imenujejo, pa na svoji.
*
V	Rusiji so sklenili na tozadevnih zborovanjih, da bodo vse ruske zvezne države imele skupno armado, skupen vnanji zastop, enoten denar, skupne prometno vodstvo (železnice) in še nekaj drugih malih stvari. O teh skupnih zadevah odločuje skupno vodstvo (sedaj
sovjetsko), toda v tein skupnem vodstvu so zastopani vsi deli.
Vse druge upravne zadeve pa so popolnoma odvzete skupnemu ..vodstvu im pridržane posameznim delom.
Sedaj pa poglejmo k nam v Jugoslavijo. Pri nas luoče Belgrad enostavno vse komandirati. Belgrad razpisuje i» pdbira davke, kakor se mu ljubi, pobira jih, kjer jih hoče, oborožuje armado kakor jo hoče, mi vsi pa, ki smo pri teh stvareh presneto udeleženi s svojimi ženi, moramo pa enostavno molčati. Pri nas velja samo eno: Plati, brate!
Ali je tako prav? Vsak mora izpre-,videti, da tako ni prav. Zakaj ne bi tudi pri nas bilo mogoče sprovesti tega, kar imajo v Rusiji? Zakaj ne bi imeli tudi mi nekaj skupnih zadev, pri katerih odločanju in vodstvu pa bi se moral slišati tudi naš glas, in nekaj popolnoma lastnih zadev? Kaj vraga n. pr. brigajo Sr-bijance naSe šolske zadeve? Kaj jih brigajo naše verske zadeve? Kaj jih brigajo naše ceste? Ali pa naša socialna zakonodaja, n. pr. delavsko zavarovanje in naše bolniške blagajne? Take stvari naj si ure de oni po svoje, mi pa po svoje. To pa še zdaleka ne izključuje skupno države na zunaj, in. tisti naši centralisti, ki pravijo v svojem hinavskem strahu, da bo potem skupne države konec, če bi bil Slovenec na svoji zemlji svoj gospod, Srb pa na svoji — tisti naši centralisti, pravimo, so navadni bedaki.
Vse velike države sveta, med temi tudi največja slovanska država, so danes urejene na federalistični podlagi alf z drugimi besedami: Vse velike države sveta so danes zvezne države. Taka velika in močna zvezna država bo postal tudi jugoslovanski Balkan, in kadar se bo to zgodilo, bomo tudi Slovenci postali na svoji zemlji svoji gospodje! Prešeren je pel:
.Največ sveta otrokom Sliši Slavel
Tja bomo našli pot, kier nje sinovi
sl prosti vol’jo vero In postavel
in na čelu našega lista stoji zapisanc: Hočemo lastno zakonodajo na lastr.h tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
t
Odločilni dan.
V	predzadnji številki našega lista smo že imeli priložnost baviti se 'i izvajanji glasila srbske radikalne stranke (ali kakor se danes imenuje »Narodna Radikalna Stranka") o Slovencih. Tam smo povedali, kaj mislijo srbijanski radikali, ki danes vladajo, napraviti z na-
šo Slovenijo: Upičitl slovenski jezik ia odpraviti latinico in vpeljati povsod v javno življenje le srbščino in cirilico. Na
istem mestu smo tudi na to nezaslišano izzivanje celokupnega slovenskega naroda primerno in po zaslugi odgovorili Srbijanskim radiikalskim prenapete-
LISTEK.
Zgodovina 1.1918. v novi Inči.
(Zanimiva razkritja.)
Milan Zorževrč je izdal nedavno v Belgradu knjigo:	»Srbija	in	Jugoslo-
vani", kjer se dotika tudi zgodovine takozvane »Ženevske pogodbe , ki je bila sklenjena, kakor znano, 1. 1918. med predsednikom srbske vlade na Krfu, g. N. Pašičem, in predsednikom Narodnega Veča, g. dr. Korošcem. Dne ?• in 8. januarja t. 1. pa je objavil v bel-grajskem »Radikalu" g. Stojan Protič, Ki je bil tedaj namestnik Pašičev na Krfu, nove uradne dokumente, ki mečejo na ta »sporazum" novo luč. Naše !?alce bodo ti dokumenti zanimali, zato 1”amo objavili po vrsti. Zato te številke spravite, da si boste končno lahko napravili svojo obsodbo!
\	f.
PaSič telegrafira srbski vladi sledeče iz Ženeve dne 27. oktobra 1918.:
»Včeraj in danes smo imeli sejo, katere so se udeležili Korošec, predsednik jugoslovenskega Veča v Zagrebu, njegov tajnik Žerjav, Tnimbič z Vasiljevičem, Gtazarijem in Čingrijo, potem člani združene opozicije (srbske) JPraškovič, Trifkovič in Vojislav Marinkovič. Na seji se je posvetovalo o tem, kako m na kakšen način se naj stvori in manifestira pred svetom za-jednica med Srbi, Hrvati in Slovenci na eni strani in Srbi iz Srbije na drugi.
Na dnevnem redu sta bila dva predloga. Eden od strani predsednika srbskega ministrstva (to je bil Pašič!), a drug od strani Drašklaviča (srbijanski opozicionalec). Prvi v tem smislu, da se osnuje politično-vojaški komi-tč, ki naj vodi zunanjo politiko in vojno do zaključitve miru. Ta komite/naj bi imel 4 člane od naše strani, a 3 od strani jugoslovenskega Veča v Zagrebu. Od naše strani naj bi vstopili sedanji zunanji in vojni minister, zadnji kot nevtralec, potem eden od radikalne stranke in eden od združene opozicije. Veče v Zagrebu bo šle odredilo svoje predstavni-
ke. Ta komite bi imel dolžnost voditi zunanjo politiko m vojno in vse ostalo, kar spada v delokrog zunanje politike, propagande in priprave materijala za mirovni kongres itd. — Drugi predlog pa je bil mnogo širši: osnovalo naj bi se skupno ministrstvo za Srbijo in vse druge dežele Srbov, Hrvatov m Slovencev in to takoj, ker bi zamenik) srbska ministrstva in ministrstva, ki obstoje sedaj v jugoslovenskih deželah, ter bi upravljalo zedinjene dežele. Po dolgi diskusiji je bil sprejet prvi predlog kot osnova in se je obravnaval v smislu predloga Trumblča, da se ne sestavi zajedniški komitet, temveč skup-
•	no ministrstvo, to pa le za tiste posle, ki so skupni vsem, da pa naj ostanejo ministrstva Srbije za posle, ki spadajo v krog srbske kraljevine, pa tudi ministrstva jugoslovenskega Veča za tiste posle, ki spadajo v krog avstro-ogr-skih Jugoslovanov. Na tem smo se sporazumeli. V kompetenco tega ministrstva bi spadali posli zunanje politike, posli vojnega ministrstva, ki bi upravljalo Armado, sestavljeno Iz vojske srb-
ske kraljevine in vojsk jugoslovanskih dežel, in katere naloga bi bila, vzdržati
mir na mejah in v deželi ter proučiti strategične linije za razmejitev z našimi sosedi. Potem bi bilo še eno skupno ministrstvo za promet (pošta, telegraf, telefon, železnice, pota itd.), skupno ministrstvo financ, potem ministrstvo marine in končno ministrstvo, ki bi sc bavilo z vprašanji, ki bodo prišla na dnevni red po zaključenju mira (kon-stituanta in volilvni red za vse dežele). Število ministrstev še ni določeno, toda spočetka bi jih bilo kakih sedem, a pozneje bi jih mogli povečati po potrebi. Popoldne bomo nadaljevali posvet, da se podrobneje in precizneje določi delokrog zajedniškega ministrstva. Potem je bil stavljen predlog od Jugoslovenskega Veča, da se ga prizna kot predstavnika južnih Slovanov v ogrski, najprej od strani srbske vlade in ona naj potem to sporoči vsem našim zaveznikom in nevtralnim državam m jih zaprosi, da ga priznajo tudi oni Prosim prestolonaslednika, da odobri to priznajc jugoslovenskega Veča in d*
Srbski jezik v slovenskih šolah.
Navadno šolsko pravilo pravi, da mo vcepili v dušo In srce otrokovo obje treba otroke naučiti v ljudski šoli . enem tudi še ljubezen do našega celokupnega naroda in domovine, ampak h preoblaganjem povzročimo prej nasprotno, zlasti ker dajemo s tem različ-
žem pa to še ne zadostuje, kar so takrat povedali. Oni hočejo svoje lepe namene doseči že pri teh volitvah.
Poglejmo, kaj piše belgrajska ,.Tribuna" z dne 11. t. m.
„Vse politične stranke se mrzlično pripravljajo na volilni boj. ‘Sodeč po vseh pripravah se nahaja cela naša kraljevina v izrednem položaju, ki spominja na deželo, nahajajočo se pred veii-kimi usodnimi dogodki. In res je 18. marec za nas zgodovinski dan prvega reda. Tega dne bosta morala vzdržati borbo pri nas dva velika tabora: srbski tabor, ki ga tvori radikalna stranka, in tabor „defetistov“, ki ga sestavljajo razni „protidržav»i bloki**. Tega dne se udarita dve ideji in dva »mentaliteta**; po tem, kako se konča ta spfdi>ad, sc odloči usoda naše države. Tega dne se odloči iiačin, o katerem se je tako dolge razpravljalo od dne ujedinjenja pa do danes. Naš narod (= srbski narod) bo moral 18. marca odločiti, naj 11 kraljevina SHS ostane kot edinstvena celota, ali pa naj dobi federativno obliko ali pa b® prešla i te meje in se izjavila za amputacijo. Po vseli znakih sodeč verujem jaz v prvi slučaj. Zmago odnese državotvorna radikalna stranka.'*
*
Volilni dan smatrajo tore] srbijan-skl radikali zn odločilni dan, ko bode dobili toliko moč v svoje roke, da nas bodo mogli popolnoma streti in uničiti kdt samostojen narod in iz lepe Slovenije oapraviti balkansko „Radikalljof“.
„Dva tabora si bosta stala nasproti tS. marca t. 1.“, pravi „Tribuna“. Prvi
tabor bo srbski tabor, ki ga reprezen-tira (pri nas doslej malo znana) radi-kalska stranka, v drugem taboru pa bodo „defetisti“ in „protklržavni elementi**.
Kdo so ti „defetisti“ in ..protidr-žavtii elementi"? Jasno je, da hočejo radikalci s temi imeni zaznamovati vse one, ki jih ni volja zatajiti svojega naroda; vse one, ki jih ni volja, da bi se pustili na vekomaj dreti od belgrajske gospode; vse one, ki si hočejo ohraniti svojo "vero, svoj jezik in si priboriti svojo lastno zakonodajo na svoji lastni zemlji in ki nikakor ue marajo sviojih tilnikov ukloniti pod kakršnokoli komando, arni^k hočejo živeti s Hrvati in Srbi in Bolgari skupaj v eni zvezni državi kot neodvisni SloveucL Pošten sporazum vedno, komande nikdar!
Če bi zmagali 18. marca srbijanski radikalci, nas čaka huda bodočnost. Peto leto že okušamo sladkosti belgraj-skega centralizma — ali naj to ostane na večtioi? Ali naj gre na 'večno tako naprej kakor gre sedaj?
Zato pa je naša dolžnost, da 18. marca vse take načrte prekrižamo z volil n fini krogljicami. Takim grdim nakanam se mora odločno upreti vse Slovenstvo in mi smo prepričani, da se |x> tudi upila
Slovenci! Odločite se 18. marca za
—	Slovenstvo! Če ste Slovenci, ste tudi Jugoslovani in to desetkrat boljši od onih, ki vas farbax> z nekim Jugoslo-vanstvom**, samo da bi vas tem ložje izpretnenili v Srbe ali bogve v kaj! Tega pa zgodovina ne sme doživeti. Slovenski rod bo stal in obstal!
ležna, da so javno razobesili svojo natančno fotografijo.
Dopovedovati bodo sicer poskušali manj poučenim ljudem, da ni krivica na njiliavi strani, če stari parlament ni nič napravil, ampak da so krivi radikali, njihovi vladni zavezniki ali pa slovenski samostojni kmetje, ki so tudi bili ž njimi skupaj na vladi. Prav gotovo se bodo tako opravičevali.
Mi vam pa pravimo: Ne verjemite Jim — ne demokratom, ne radikalcem! Eni so taki centralisti kot drugi! In kadar bo prišel k vam ali pa v vaš kraj demokrat, radikalec ali pa kakšen Pucljev pristaš prosit za vaš glas, mu pokažite zgornji, res odkritosrčni izrek iz volilnega proglasa demokratske stranke in mu recite: Kakoršni so po lastnem priznanju demokrat je (JDS), taki ste tudi vi, ki ste sedeli ž njimi skupaj v vladi!
Kla jim boste to povedali, pa jih napodite z besedami, da se ne daste od nikogar yeč farbati!
Kar- je centralističnega v Sloveniji, mora ven! Mi ne rabimo nobene „Radi-kalije** in nobene „Demokratovine“! Ml hočemo svojo Slovenijo in v tej Sloveniji hočemo biti na svoji zemlji svoji gospodje!
Naročajte Berite	Širite
Avtonomista S
njenju naSe ujedinjene kraljevine: ustavna in parlamentarna demokratska mo~ £rhija s široko občinsko, okrajno, okrožno in pokrajinsko samoupravo z
enim zakonodajstvom v glavnih osnovnih linijah za vse grane državnega življenja. Rešitev, na katero ste se zedinili po Trumbičevem predlogu, poznanega mi še iz diskusije o kriški deklaraciji, smo jaz m tovariši sprejeli, ne zato, ker je dober, temveč ker se na kaj boljšega niste mogli zediniti, kajti nam je ljubše ujedinjenje v takšni obliki kot pa nobeno. Nadejamo se, da se bodo naši bratje Srbi, Hrvati in Slovenci v pokojni Avstro-ogrski liverili, da ta rešii-tev ni koristna za pravilen in organski razvoj našega naroda. Upamo, da bo pokojna Avstro-ogrska kmalo nehala s svoja mrtvaško senco zatemnjevati pota do našega narodnega edinstva.
Minister Protlč.
Kaj pa se je zgodilo sedaj?
.v. *■ •-	v	■
(Dalje sledi.)
za življenje najpotrebnejših stvari: branju, pisanja in računanja.
Te stvari pa dopove učitelj otrokom najložjo v njihovem materinem jeziku, kar je čisto naravno. Vsaj drugače otroci učitelja ne razumejo!
Potem morajo otroci spoznati po- • laguma pomen posameznih besed njihovega materinega jezika in pa, kako je treba te besede postaviti, da poveda to, kar hočejo in kar mislijo. Tega se nauče pri drugih predmetih s predmeti vred, n. pr. pri verouku.
Če se otroci tega navadijo, je učitelj lahko z otroci zadovoljen in sta-riši tudi. Več fantičkom v ljudski šoli ni treba.
Kakšna pa je ljudska šola dane« pri nas! Kaj zahtevajo danes različni moderni šolniki (pride od besede »žoln«!) od naših otrok?
Poslušajmo kaj pravi o tem glasilo učiteljev »Učiteljski Tovariš« a dne 18. januarja v članku »Preveč dobrega«. Tam beremo:
Odkar smo svobodni, naravnost dežuje različnih naredb in odlokov od naših šolskih oblasti, ki bi rade kar čez noč vse preuredile in napravile iz ljudskih šol nekake univerze, da bi po dokončani šolski dobi odpuščale že gotove kmetovalce, gospodinje ter rokodelce, ki naj bi poleg materinščine obvladali tudi jezike sosedov in razun tega pa naj bi bili uvedeni v razumevanje raznih umetnosti, kakor slikarstva In glaabo.(U) Zahteve, ki se stavijo danes osnovni šoli, so nedvomno pretirane... Pri veliki večini učencev visi vse v zraku in v nekaj tednih se zruši in razblini, ker ni bilo časa, da bi se snov utrdila in postala trajna last učenčeva.
Največji greh se je napravil z uvedbo treh jezikov v osnovno šolo. Mislim, da je ni države na svetu, kjer bi se v ljudski šoli poučevala poleg materinščine še dva druga jezika. Kako naj otrok v 3. ali 4. šolskem letu, ko so njegove duševne zmožnosti še zelo šibke, ko mu dela, mnogokrat še domača govorica preglavice, s pridom sledi trem jezikom, jih razlikuje in si jih zapomni!
Kar se tiče pouka srbo-hrvatskega jezika, jo gotovo potreben v svrho bližnjega spoznavanja z našimi južnimi brati. Toda 3. šolsko leto je za to vsekakor prerano. Perfektnega znanja so v osnovni šoli ne bo doseglo, toliko pa, kolikor je potrebno za medsebojno spoznavanje, se lahko priuči v zadnjih dveh šolskih letih. Pa se bo kdo oglasil, češ, da tako naziranje ni jugoslo-ansko in da zapostavlja važnost tega predmeta, ki naj nas hitro privede do notranjega ujedinjenja. Toda bodimo iskroni! S samim znanjem jezika g— ako bi se dalo to sploh doseči — ne bo-
V	Zagrebu izhaja v nemškem jeziku pisan list »Zagreber Tagblatt«. List je skozi in skozi državotvoren in strogo čentralističen. Ravno zato smo si ga izbrali in iz njega posnemamo sledečo sliko o postopanju s potniki na naših carinarnah, ker bi ta list te sliko gotovo ne bil objavil, če bi ne bila resnična. Dotični dopis se glasi:
»V Mariboru ga zopet enkrat »vrtijo«. Mi smo se že večkrat pečali z bedarijami pri carinskem pregledu v Mariboru — drugače se te vrste pregleda sploh ne da imenovati, a kljub temu je pri tamošnjem obmejnem cjfrinskem pregledu še vedno v navadi' »šnofanje« in brskanje, kakor sno je v navadi le še nad jetniki v ječah. Ostri pregledi se vrše le od časa do časa, utemeljujejo pa jih s tem, da pravijo, da je zopet kakšen valutni tihotapec prijavljen katerega nikdar ne zasačijo. Naši carinski pregledniki pač najdejo in primejo človeka, ki hoče nesti čez mejo^kakih 20 dinarjev več kot je dovoljeno, ali pa najdejo svilen robec, mogoče tudi kakšno kilo moke, ki je ne smeš vzeti s seboj; večje stvari pa brezpogojno vedno uidejo. Zadnjič enkt^at so pa našli popolnoma nov vzrok, zakaj da so morali potniki čakati na kolodvoru cele 4 ure.
nim sovražnikom ujedinjenja še več . orožja za njihovo razdiralno delo, ki imajo spričo današnjega razpoloženja našega ljudstva precej lahek posel. Prej moramo s pomočjo mile domače govorice izruvati iz src našega zapeljanega naroda mržnjo in sovraštvo do srbskega plemena, katero še danes netijo lahkovernemu ljudstvu zvesti sluge nekdanjih tlačiteljev. Ko bo vzpla-polala prava ljubezen do ožje rodne grude, potem bo našla odprta srca tudi ideja jugoslovanska in šele tedaj bodo pripravljena tla za jezikovno ujedinjenje.«
♦
Tako, tako — smo rekli, ko smo te vrstice prebrali. Odobravamo po- , polnoma, da je za ljudsko šolo učenje tujih (kar treh!!!!) jezikov preveč in da je to moderna bedarija, če otrok še svojega ne zna.
Kar pa pravi »Učit. Tov.« glede učenja srbskega jezika, mu pa odgovarjamo sledeče:
1. Dejstvo, da ee morajo otroei srbskega jezika šele učiti in se ga ne nauče, je dokas, da nismo sen narod«, ampak trije. Zato bi bilo prav, če bi si naši moderni učitelji to dejstvo korenito zapomnili.
2. Veseli nas priznanje namena, zakaj so srbski jezik vpeljali v naše ljudske šole. Učenje srbskega jezika naj nas privede do »notranjega uje-dinjenja«, ali z drugimi besedami: Do posrbljenja. Tako je ta stvar po lastnem priznanju gg. modernih učiteljev! Oni vodo, da se otroci srbskega jezika ne bodo v ljudski šoli naučili, pa vendar mučijo uboge otroke s srbščino, samo da pride prej do »ujedinjenja« (= posrbljenja na komando kakšnega Žerjava ali Gan-gla! To so učitelji! »Nezadostno« iz pedagogike je prelep red zanjel
'Aii^ sb ttO ^h)venski učitelji, ki smatrajo slovensko šolo za posrblje-valnico?! Ali razumejo sedaj, zakaj jil ljudstvo ne mara! Ne zaradi faj-moštra, ampak ker so — odpadli s slovenske veje!
Da pa gospodom povemo še eno: Ljubezni do srbskega plemena ne boste otrokom vcepili s posrbljeva-njem, ampak samo z dobro vzgojo v domačem slovenskem dnhn. Slovenski duh je tako poln ljubezni do vsakega naroda, da bo rad imel in spoštoval tudi svojega srbskega brata. Je pa tndi tako trd in odporen, da se mn tndi zatirati ne bo dal! Za take stvari je tudi UJU — preslaboten.
V	Mariboru so vstopile v vlak 3 partije preglednikov, vsaka partija po dve osebi, — med njimi tudi ena ženska — za preiskovanje ženskih potnikov — in so začele svoje »delo«-To »delo« je preračunano tako, da kolikor mogoče dolgo traja. ^ Najprej preiščejo hodnike in stranišča. Vsako špranjo v stenah razdro in pošnofajo vanjo, bržkone zato, da bi propadlo valuto izboljšali. Tudi zasilni sedež za kondukterja na hodniku preiščejo silno natančno. Tudi cevi parne kurjave pretaknejo silno natanko, čeprav vsak ve, da se mora tam vsak papir obžgati. Omeniti moramo namreč, da pri potnikih, ki potujejo iz Jugoslavije, iščejo izključno le denar, dočim iščejo pri povratku le blago, zlasti svilo in tobak. Preiskava hodnikov v navadnih vagonih je precej lažja kakor pa v spalnih vagonih. Mlad fant, ki opravlja tukaj službo preglednika, seveda z ozirom na svojo mladost skrajno breztaktno, dvigne svojega tovariša na svoje rame, da pogleda ta za tapete zgoraj, če ni tam skrit kakšen denar.
Pol ure traja preiskava, seveda brez uspeha; ker noben ^pameten človek ne bo stvar;., ki jih hoče skriti, vpričo drugih potnikov zakrij na hodniku, da mu jih kdo drugi že prej ukrade, predno se začne carinski pre-
Odkritosrčnost.
16. januarja t. 1. je izdala centralistična demokratska stranka, ki je pri nas . bolj znana pod imenom JDS, svoj volilni oklic, iz katerega priobčujemo dobesedno po „Jutru“ sledeče točke:
„... Nerešeno je ostalo agrarno vprašanje in je bilo s tem na tisočo i* tisoče seljakov, dobrovoljcev in delavcev izročenih na milost in nemilost ministrski samovolji.
Ostalo je nerešeno Invalidsko vprašanje in jc s tem ostalo;v skrbeh na tisoče pohabljencev, ki so še žrtvovali za slavo in veličino očetnjave ter postali nesposobni za delo.
Ostalo je nerešeno zemljoradniško vprašanje in je s tem najštevilnejši del našega naroda oropan nezgodnega zavarovanja in ostal je brez zemljoradnškib kreditov, kar vse ga vodi do začasnem, nemoči.
*	Ostalo je nerešeno uradniška vprašanje in so s tem organi državne oblasti ostali brez svojih pravic in bres; do-voljne gmotne podpore.
Ostglo je nerešeno vprašanje o prebrani gladujočega seljaškega naroda, trpečega radi suše prošlega leta.
Preprečeno je brzo in pravteno Izvrševanje zakonov o vojni odškodnlai, ki jo narod nestrpno pričakuje.**
* I
Tako izgleda najvažnejši del volll-aega oklica one stranke, ki ji pripadaj« tudi slovenski demokratski centralisti, organizirani v JDS!
Odkritosrčnost je lepa čednost in javnost bo cen t ra 1 de mokr a tom jako hva-
sč napravi korake za priznanje pri zaveznikih in nevtralnih državah.
Ivančno smo se zedinili vložiti protest pri naših zaveznikih, ker laška vojska okupira jugoslovenski teritorij, glede katerega verzajški zavezniški vojni svet še ni odlločal in da mora takšna enostranost od strani Italije dovesti do spopada s prebivalstvom, kar bi p<>-slabšalo sosedske odnošaje med Jugoslaviji in Italijo. 0 osebah, ki naj slo-. pi'jo v skupno ministrstvo, še ni nič določenega in se bo to zgodilo šele po končni rešitvi o resorih, ki spadajo v njegov krog.
N° 203 PašJč.
II.
Na ta telegram je odgovorila srbska vlada na Krfu s sledečo depešo: Pašič, Bern, Pariz.
-	Krf,	28.	X. 1918.
Osebno Vaš telegram N° 203 je bM predan prestolonasledniku, ki ga bo gotovo odobril kot tudi mi.
Vi vesite, kako jaz mislim o zedt-
Kako delajo?
gled. V kupeju preiščejo najprej svetilko in platneno prevleko na njej, potem preiščejo sedeže, kakor da bi danes res še kakšen tihotapec hotel tja kaj skriti. Potem obtipljejo vroče parne cevi, z žepnimi svetilkami svetijo v vsak kotiček, kjer pa ne najdejo drugega kot kupe nesnage. Seveda je vse zastonj. Gospodje pregledniki postajajo zaradi »dobrega« uspeha že precej slabe volje.
Nato se lotijo potnikov. Vsak potnik brez izjeme je v očeh teh gospodov tihotapec in sumljiv individij. »Koke kvišku« — se glasi povelje in preiskava se začne. »Povejte sedaj v zadnjem trenotku, če imate kaj prepovedanega pri sebi, sicer se vam ne bo dobro godilo« — pravi 20 letni fantič in opazuje, kako bodo njegove stroge besede učinkovale. Glede človeka, kakor da ga hoče z očmi prebosti. Popotnik ga ljubeznivo povabi, naj le kar začne, da pa naj svoje grožnje spravi lepo sam za sebe. Začne se obtipavanje od pete do glave: Gorje, če podloga suknje le nekoliko zasumi — že so škarje tukaj, da podlogo brez usmiljenja prerežejo in začne se stikanje za denarjem. Listnico preiščejo do z^njeca listka papirja, denar pa prRtejejo do ficka. Nato se mora potnik vsesti in sezuti čevlje. Iz čevljev izrežejo »brand-solne«, kajti tudi tukaj je mogoče skriti denar, ki bi utegnil našo ubogo domovino finančno uničiti. Trakove na spodnjih hlačah razvozljajo in tipajo dalje — ne najdejo nič. Uradnik dela v potu svojega obraza, potnik pa sedi lepo mirno. Končno preiščejo se zimsko suknjo, tudi posamezne »prste« na rokavicah obrnejo in tudi v prazno škatljo za užigalice pogledajo, če ni v njej mogoče skrit kakšen tisočak. Deset minut traja preiskava, nakar je potnik milostno »gotov«.
Preiskavo nadaljujejo pri ženskah.
Tu je stvar še bolj kočljiva. Sleči se morajo skoraj popolnoma. Za »modercem« in v raznih jopicah se da skriti mnogo denarja. Frizuro, ki si jo je ženska zvila z veliko skrbjo, popolnoma razpletejo in tipajo, če ni v frizuri zvezek bankovcev. O še bolj kočljivih preiskavah raje molčimo, ker žalijo čut sramožljivosti.
Začudeno se vprašujejo potniki, •kaj je vzrok tako natančne preiskave.	v
In tako po ovinkih izvemo sledeče:	Carinski pregledniki so jako
slabo plačani in so navezani večinoma na »premije«. Nedavno so zahtevali zvišanje plač. Ugodilo se jim seveda ni. Nato so zahtevali potnino, ker se vozijo vsak dan brzovlakom naproti. Tudi ta njihova prošnja je bila odbita. Zato so sklenili začeti s pasivno resistenco. Oni se niso hoteli več vlakom naproti voziti, ampak vršijo svoj pogled v Mariboru in ta pregled so raztegnili na 4 ure. Vsled tega trpe potniki neverjetne sitnosti, ker uradnikom država ne da, kar jim gre.
Cele 4 ure pa stoji lokomotiva pod polno paro in požge toliko premoga, kolikor ga je treba za vožnjo od Maribora do Miirzzuschlaga, konduk-terji se dolgočasijo in 6i zaračunavajo nadure,'ki jih je treba seveda plačati. Velike svote je treba plačati, carinski pregledniki pa odneso s seboj kvečjemu toliko denarja, kolikor stane razsvetljava enega vagona od Maribora do Špilja. Promet pa zastaja, in tujci iz vseh dežel se škandalizirajo nad takimi »balkanskimi« metodami.
Te dni je izdal finančni minister naredbo, ki prepoveduje tako brezobzirno postopanje. Vprašanje pa je, če bo kaj pomagalo. Bržkone bo ostalo yse po starem.
Dnevne vesti.
Važno za trgovce. Ni še dolgo tegt . ko je nesrečni g»spod .Rlajviič s svojo še bolj nesrečno valutno politiko slovenske trgovce oškodoval za ogromne svote. V tisti dobi, ko se je vse valjalo in priklanjalo pred ,genijem" g. Plavšlča, je bil »Avtonomist4* edini list, ki je brezobzirno povedal golo istino in vsi, ki so nas ubogali, so bili obvarovani težkih izgub. To je danes neizpodbitno dejstvo,
o	katerem se vsak lahko prepriča #am na svoje oči. Ravno tako brezobzirno in odkrito bomo delali tudi v bodoče in trgovci, ki bodo upoštevali naše gospodarske članke, ne bodo trpeli Škode, ker / jim bomo vedno razložili dejanski položaj.' S srvtotje strani pa prosimo gospode trgovce, da tudi oni nas podpro po svojih možnostih z oglasi (mserati) in z naročnino. ..Avtonomist" si je v kratki dobi svojega obstoja pridobil tak ugled, da ga ljudje vsepovsod zahtevajo in se absolutno nič več ne zmenijo za tisto bedasto kričanje raznih ..visokih politikov", češ da smo ..separatisti" in »rdeči je-zuitje“ itdd. Dokaz: Danes zahtevajo razne trafike, da jim ifbšiljamo list v nadrobno prodajo, in sicer take, katerih lastniki so svojčas nadrobno prodajo odklonili iz strahu pred „Narodom“ in »Jutrom". Ta strah so danes zLomili ljudje sami, ker so izprevideli, kje izvedo resnico in kje ne. Trgovci in obrtniki! Naročajte ..Avtonomista1* in oglašujte v njem!
Dva kmeta. Tako te dni sta prišla v Ljubljano dva kmeta. Obstala sta na vsakem križišču, kakor da nekaj iščeta. •Gledata sem, gledata tja, pa se nista mogla prav odločiti. Pa pravi eden: „Lej no, kaj pa je to?“ Pristopita k voglu in bereta »Bratje Slovenci"! Tako se začne namreč proglas »Narodne Radikalne Stranke". Bereta naprej in ker se jima je stvar očtvidno dopadla, sta brala do konca, tako da sta tudi zvedela, kje se "vpiše v »Narodno Radikalno Stranko". »Kaj praviš," pravi prvi, »ali ne bi šla pogledat >■ Meni so pravili moj ranjki oče, da dobi 20 goldinarjev, kdor se zapiše v krivo vena. Pa bi dobila vsak 20 tolarjev, k maši bi pa še vseeno lahko hodila!" Moža se spogledata in ker so se jima oči ujele, sta šla. Pri »Narodni Radikalni Stranki" so oba silno lepo sprejeli in vprašali, kaj bi. „Ja, vedo, hudo je za denar ta trdo, za nas
gnoj)? Te besede so siceT kasneje uradno tajili, ampak izrečene so bile le. Kaj bi danes rekel tisti gospod, če bi mi v Sloveniji imenovali naš sedanji tobak, ki nam ga pošiljajo od taro doli, tudi s primerno besedo?
Vojske ne bo! Pod naslovom: Pred novim požarom v Vzhodni Evropi?
—	poroča ljublansko »Jutro", da »politični krogi izjavljajo, da je prišel čas, ko bi moglo priti v vzhodni Evropi do velikih dogodkov".
Vojske ne bol »Jutro" poroča pod naslovom »Mobilizacija v Rumuniji", da so tam doli vpoklicani letniki 1921, 1922 in 1923 pod orožje. V zvezi z mobilizacijo da se bavijo listi tudi z možnostjo vojne med Rusijo in Rumunijo.
Vojske ne bo! Kdor p^vi, da bo, bo zaprt.
Kmetje, nabirajte kresilno gobo in kresilno kamenje!^ Razni listi poročajo, da bo monopolna uprava zopet podražila užigalice. Danes pride ena užigalica že na poldrug krajcar, pa bo še dražja. Zato se bo nabiranje kresilne gobe kmalu izplačalo.
En preusvisheni gospud minister so narozhili un dan tristu bukviz tejga Ko-lomonouiga shegna, de bi bli she sa naprej gospud minister.
Kdor se zanima za rastočo draginjo, naj bere gospodarski del v današnji številki naj§ega lista. Tam ho zvedel vse, kakor je.
Slavnostne službe božje na rojstni dan Nj. Kr. Vel. kraljice Marije se je udeležil v ljubljanski stolnici pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar, ker je bil ta dan slučajno odsoten iz Ljubljane veliki župan g. dr. Baltič...
Nič nas ne boste farbali! Te dni se je raznesla po časopisih vest, »da je naša vlada znano ameriško (Blerovo) posojilo odpovedala, češ da se Bleerov« skupina ni držala dogovorjenih pogojev". To vest so — seveda — širili tudi »veliki" slovenski listi v svet. No, k lor raz-
mere količkaj pozna, se je tej »farbi** prisrčno smejal. Stvar je namreč nekolik® drugačna. Istina je, da amerikanski kapitalisti dolarjev v našlo državo niso več smeli poslati, ker stoji ameriška vlada dosledno na stališču, da riobena evropska država, ki se oborožnje, ne sme dobiti iz Amerike niti enega »centa" (ficka). Tako je ta stvar in nič drugače ■— pravi naš Miha. Da pa se naša država oboro-žuje, so zvedeli Amerikanci lahko brez težave iz — jugoslovanskih časopisov.
Pokrajinska zveza hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani je izdala v priročni knjižici Zakon o stanovanjih in Pravilnik za izvrševanje zakona o stanovanjih z dodatnimi spremembami. Naroča se pri Pokrajinski zvezi hišniji posestnikov v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5/1, v posameznih knjigarnah ter v tiskarni Hrovatin v Ljubljani.
Prazni upi. V Ljubljani hna svoj sedež »društvo javnih nameščencev", v katerem so organizirani skoro vsi državni uradniki. Predsedstvo tega društva je poslalo te dni ministru dr. Zupaniču spomenico, v kateri ga lepo in milo prosi, da bi g. minister kaj storil za zvišanje uradniških plač. To upanje je zastonj, kajti država nima denarja, gospod minister pa ne — portfelja!
IV. medicinski ples se vrši 20. januarja v veliki dvorani Uniona pod pokroviteljstvom ge. Roze dr. Bleiwois-Trstenrške. Začetek točno ob 20. uri, vstop le proti vabilu. — Odbor.
Mariborski koledar je izdal in založil konzorcij narodnih trgovcev in obtrnikov v Mariboru. Koledar je jako pregledno sestavljen in obsega poleg navadnih koledarskih notic natančen seznam vseh mariborskih uradov, zavodov, trgovin, obtri itd ter je zaradi tega vsakemu trgoven in obrtoikn zlasti na Štajerskem ne-obhodno potreben. Dobi se v »Mariborski Tiskarni« in po vseh trgovinah.
kmete. Veja — ko bi kaj — tako enih 20!" — Gospodje tam pri »Narodni Radikalni Stranki pa teh besed očividno niso prav razumeli in so začeli hvaliti svoje ministre, kako so to imenitni gospodje in dobri ljudje. »Boš nam ti hudiča razlagal od dobrih ljudi, ki nam toliko davka napišejo," pravi eden. Gospod od »Narodne Radikalne Stranke" jih je hotel potolažiti, pa onadva nista dala do sebe. — »Kar beživa, kar beživa ..." — »I, kam pa hočeta?" — se oglasi gospod. — »Na Breg greva, vejo oni, tja na Breg št. 12, tam je »Avtonomist", ta pove vse natanko, kako imenitni so ti gospodje ministri in kako dobri da so. Kar »Avtonomista" greva naročit, oni se pa naj grejo solit." — Moža sta res prišla k nam m naročila naš list. Upamo, da bosta že iz današnjega našega članka, ki nosi naslov »Odločilni dan", res prav natanko spoznala, kakšno pogačo bi dobri »radikalni" ministri radi nam Slovencem zamesili. Tudi drugi slovenski kmetje bodo to spoznali in bodo tudi naročili »Avtonomista", če prav velja nekaj kron več kot drugi listi, zato pa lahko piše tako, kakor je res.
Nova kočevska železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, začno graditi novo kočevsko (Pucelj-Zupani-čevo) železnico že prihodnji teden.
Hranite dolarje! Dolar velja danes že nad 400 kron. Veljal bo pa še več. Kdor ima torej kaj »zelenega" v hiši, naj to skrbno hrani in proda le v skrajni sili. Zapomnite si, da je dolar zlato m zlato je draga in redka stvar, ki vedno prav pride. Predno bo 1 dinar vreden 5 dolarjev bo še mnogo vode poteklo v morje.
Ljubljanski župan. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, bo ljubljanski župan potrjen že prihodnji teden.
Nov tobak. Monopolna uprava je spravila v promet nove -vrste cigaretnega tobaka in cigaret. Sorta seveda pod vsako kritiko ena kot druga. Ko so takoj po »ujedmjenju" IjuJjljanski gospodje iz samega golega človekoljubja do uničene Srbije poslali tja doli najboljšega bosanskega in hercegovinskega tobaka v vrednosti nekaj milijonov kron (ne današnjih kron, ampak onih iz 1. 1919.!) je sprejel to pošiljatev neki belgrajski ’ tobačni mogotec z besedami: Pa kaj nam bo to »katoliško džubre" (= katoiišiki
Domači zdravnik.
Zastrupljenje krvi.
V širšem pomenu besede je kri zastrupljena skoro pri vseh boleznih, posebno pa pri onih, katere povzročajo povišanje telesne toplote. Ako bi namreč odvzeli tako obolelemu človeku malo množino krvi in bi jo vbrizgali v žilo zdravemu človeku, obolel bi tudi ta na podobnih bolezenskih znakih. Ni pa potreba, da bi se s krvjo prenesli tudi povzročitelji bolezni, torej rtiikroorganizmi; zadostuje celo samo sokrvca bolnika, ako pride v krvotok do sedaj zdravega človeka, da oboli tudi dotičnik. Iz tega pač sigurno lahko sklepamo, da kroži v krvi bolnika neka tuja za dotično bolezen značilna snov, ki ima torej za organizem škodljive lastnosti.
V ožjem pomenu besede imenujemo pa zastrupljenje 'krvi predvsem infekcijo, okuženje, po kaki zunanji ali pa notranji rani. Tudi najmanjši ubodljaj, ali površna praska se lahko inficira in namesto, da bi se ozdravila gladko brez posebnih bolečin, brez večjega otoka in v primerno kratkem Času, povzroča lahko najhujše zastrupljenje krvi, pri katerem gre pogosto za življenje.
Najnavadnejsi način zastrupljenja je gnojitev rane. Pri tej začenja rana močneje boleti; utripanje žil povzroča v njej močno boleče kljuvanje (pikanje), oko-
lica pričenja otekati in rdeti; v?e okoli rane postane tako napeto, da se koža kar sveti. Človek občuti v rani in njeni okolici vročino in tudi otiplje se tako mesto mnogo gorkeje, kakor ostali deli telesa. V rani sami, okoli nje ali pa v globočini pod njo začenja se zbirati gnoj. Ako se nabirajoči gnoj lahko izceja iz rane ven, je še upanje upravičeno, da se zastrupljena rana izceli brez hujših posledic; seveda traja celitev mnogo dalje. Ako pa gnoj nima izhoda, sega gori popisano vnetje vedno dalje na okoli, zatekati začenjajo bezgalke v bližini, bolniK dobi splošno mrzlieg oziroma vročino; sploh nastopijo poleg znakov ob rani sami tudi znaki težke notranje' bolezni. Ako v takem shičaju ni pravočasne operativne pomoči, se bolezen vedno bolj šSri. Telesna toplota naraste do najvišje stopinje, bolnik vedno balj slabi, začne se mu blesti in pogosto je izid take bolezni v par dneh smrt. Seveda je zastrupljenje rane včasih tako silno, da ostane tudi pravočasna pomoč breuspešna. V posebnih slučajih na rani sami niti ni najti kakih bolezenskih znakov, in vendar je našel skozi njo vhod v organizem strup, ki povzroča pogosto sigurno, najmučnejšo smrt.
(Dalje prih.)
Gospodarstvo.
Nov draginski val.
14. januarja so dobile carinarnice obvestilo, da je finančno ministrstvo določilo, da se mora zaračunavati pri plačevanju carine 1 dinar v zlatu — carina se računa v zlatu, plačuje pa v papirju — za 9 dinarjev v papirju.
Posledic tega zvišanja carine ni treba na dolgo tn široko razlagati. Cena kolonialnega blaga bo silno skočila in to povišanje ne bo zadelo toliko onih slojev, ki imajo, ampak ravno gospodarsko najšibkejše sloje. Vsaka stara ženica, ki živi le Se od par zrnov kave
in od cikorije, bo plačala pri vsakem požirku te priljubljene hrane 200, reci: dvesto odstotkov novega davka, menda zato, da bo smela piti kavo — grenko, brez sladkorja, kajti tudi sladkor uvažamo od drugod in tudi sladkor bo vsled »zlate" povišane takse znatno dražji.
In delavec, ki potrebuje nove caj-gaste hlače, se bo prav začudeno popraskal za ušesi, ko bo zvedel, da mora plačati pri nakupu takih hlač visoko »zlato" carina Revež ne bo vedel,-kaj naj bi s svojim tedenskim zaslužkom: Ali naj kupi hlače, ali naj kupi sebi in
svojim kos .kruha, ki bo seveda tudi dražji, 'ker drugače si zopet kmet he more kupiti cajgastih hlač!
Kaj bodo napravili gradniki, o tem pa raje ne govorimo. Ti so že danes goli in bosi m sestradani, zato jih novo zvišanje cen že več zadeti ne more...
Koliikor dražje pa postaja blago pri neizpremenjenih dohodkih, toliko manj se ga proda. Zato bo tudi1 v mnogih trgovinah zavladal občuten zastoj in odkod bodo jemali trgovci solde, da bodo plačali svoje obveznosti v raznih bankah, — e, ko ti to znade!
*
V	sredo so objavili listi veselo novico, da je vlada dovolila vojnemu ministru kredit v znesku 365 milijonov za oboroževanje.
*
Kjer vedo, kaj pomeni redno gospodarstvo, tam razpišejo posojilo za take kredite m sicer notranje posojilo, kar je vsekakor boljše, ali pa vnanje posojilo, če so domači ljudje že vsi „su-hi“ in izmozgani. Pri nas tega ni, ker nihče ne ve, kaj je gospodarski red. Pri nas si bo vlada pomagala s tiskanjem novih bankovcev ali z drugimi besedami: Šla bo zopet k Narodni banki kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, da dvigne tam kakšen pošten in soliden „pump“. Banka bo seveda v svoji bilanci to posojilo izkazala iv obliki znat-
ne pomnožitve papirnatega denarja. In ko bodo brali to bilanco v Curihu in drugod, bodo rekli denarni in petični gospodje, ki določajo vrednost denarja, da dinar ni vreden več toliko kakor prej, ampak nekaj manj, tako da bo treba dati za 1 dolarček ali za 1 švicarski framček — lep denarček to, silno lep — precej več dinarčkov kakor par dni prej. Zato bo vsaklo blago, ki ga dobimo iz inozemstva, zopet nekoliko dražje, naši lončki bodo zopet nekoliko manj polni, zato bomo pa imeli nove, lepe kanon-čke.
e«
Borzno poročilo od četrtka: 1 dolar velja 420 kron.
Tako „po ceni“ dolar še nikdar ni bil. Ta cena označuje najnižjo vrednost našega denarja, kar smo je sploh kedaj Imeli! Ta cena je pa tista, po kateri se ravna tudi cena naših domačih proizvodov, kajti da pokrijemo srvoje potrebe iz inozemstva, ki jih je treba plačati v zlatu, moramo tudi svoje pridelke prodajati v inozemstvo v zlatu. Kolikor več papirnatih dinarjev pa je treba dati za
1	zlati dinar, toliko dražje mora postati življenje tudi pri nas doma.
ti
Kadar pada vrednost denarja, pa potrebuje trgovec mnogo več denarja za nakup blaga iz inozemstva kakor pa takrat, če je denar mnogo vreden. Ce
je denar mnogo vreden, dobi za 1000 K iz inozemstva mnogo blasra, če je pa denar malo vreden, potrebuje za nakup blaga 20 krat, 30 krat in tudi 50 krat več denarja. Trgovci sami pa s takimi svo-tami ne razpolagajo, ampak jih dobe pri bankah. Naval na banke za posojila je torej silno velik. Ker pa denar v bankah tudi ne rodi mladičev, banka težko vsem prošnjam ugodi in vsled velike zahteve po posojilih mora obrestno mero zviševati. To zvišanje je danes že tako silno, da je danes srečen, kdor dobi na zemljišče posojilo po 9 ali 10%, v trgovini pa se zahteva po 20, po 25, celo po 30 odstotkov. Te ogromne obresti mora seveda trgovec ^ blagovni ceni prišteti, ker iz svojega žepa jih ne more dokladati, končno ceho pa plača
oni, kdor blago potrebuje in kupi. Zato je blago tem dražje, kolikor višja je obrestna mera. Upanja na padec obrestne mere pa ni- nikjer, dokler valuta pada in zato govori tudi ta okolnost za našo trditev, da bo draginja še rastla.
ti
Tako se vrtimo v veselem draginj-skem kolobarju: zvišanje carine — nova draginja — padec denarne vrednosti — nova draginja — prazna blagajna — novo zvišanje carine — nova draginja To je gospodarski predpust, kot ga niti Avstrija ni doživela s svojo kr no.
ti	,
Gospodarskemu karnevalu pa bo sledila grenka in bridka pepelnična sreda. Te pa ne bomlo' posebno veselo praznovali, ker šie za „amike“ ne bo.
Staro sadno drevje.
iBex*ite
ravnokar izšlo brošuro „Jugo> sloveni, Slovani in Jugoslovani11, ki je najboljši politično-kulturni spis, kar jih je bilo napisanih po vojni. Naroča se pri upravi našega lista. Cena Din 5—, s poštnino 25 para več.
m
*
:
■
■
■
: ■ ■ ■ - ■ ■ ■
Popolnoma varno naložite »voj denar r
9Z9JEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI
r. z. z o. z. seda) poleg nunske cerkve po leti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 6% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po S V20/0. Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po © y20/0.
Večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru.
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani
Teodor Horn, Ljubljano
Poljanska cesta št. 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih in vodovodnih inatala-oftjakili del kakor tudi za pokrivanje streh.
Vsa stavblnska In kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaia in pločevine.
Bliža sc čas, ko se je treba za sadno drevje resno pobrigati. Mi smo že parkrat naglasili važnost pridelovanja plemenitega In žlahtnega sadja in ravno tako berete lahko mnogo lepih naukov o sadjereji tudi v drugih časopisih, zlasti pa v jcnjigah Mohorjeve družbe. Tisto drobno in zanikrno sadje, ki ga vidimo še danes silno mnogo po naši deželi, nima nobene prave vrednosti, niti za domačo porabo ne, pač pa je žlahtno sadje lahko jako lep vir dohodkov za onega, kdor zna ž njim ravnati, kar ni tako težko.
Mnogo kmetov je, ki mislij5, da je treba za pridobivanje plemenitega in žlahtnega sadja popolnoma novih nasadov in lepih dreves. To je pa le deloma res. Res je sicer, da je lepo urejen nasad samih žlahtnih debel najboljši. Da se pa tudi pri starih nasadih doseči jako lepe uspehe, če drevje poplemenitimo.
To dosežemo z novim cepljenjem. Kdor gre v kakšno večje mesto, vidi pogostokrat, kako v drevoredih drevje obžagajo. To gre skoraj do debla. Padejo včasih tudi zelo debele veje od drevesa stran brez vsake šlkode za drevo. To se vidi spomladi, ko iz obrezanih in obžaganih mest krepko poganja novo, čvrsto mladje.
To se da napraviti tudi pri sadnem drevju. Kadar pride čas za to, se stara, rogovilasta debla, ki pa morajo biti si-
cer zdrava, lahko brez skrbi obžagajo skoro do debla. Na odžagana mesta pa se vcepijo cepiči plemenitih dreves. Vcepi se jih lahko na debelo, odžagano vejo tudi več. Drevo rodi potem plemenit sad nam<^*o onega ničvrednega drobiža, ki je komaj za prasce poraben.
Kdaj je pravi čas za precepljenje dreves, je odvisno od kraja, od lege,, od vrste dreves itd. Vse to pa nam bo rad povedal izkušen sadjar, ki je skoro v vsakem kraju. Tudi v šolah, in v župniščih lahko dobi vsak kakšen dober nasvet o tozadevnih podrobnostih, in imenovani gospodje pojdejo gotovo vsakemu drage volje na roko. Tudi za potrebne cepiče ni skrb ravno prevelika, ker umni sadjarji jih dajejo radi zastonj ali pa proti malenkostni odškodnini, ostale za cepljenje potrebne stvari pa,, kakor vosek itd. tudi nimajo še nedosegljive vrednosti.
Ne zamudite torej lepe prilike v prihodnjih tednih in potrudite se, da bo malovredna piškava drobnjad z naših sadoivnjakov izginila in se umaknil, lepemu sadju. To delo se izplača tudi šte zato, ker ga opravimo navadno v času, ko se „veliko“ poljsko delo še ne pri-čenia.
Žitne cene. Pšenica po 1780 kron,, rž po 1400 kron, nova koruza po 1000 kron, stara po 1240 kron, pšenična moka št. 0 pa po 2600 kron za 100 kil-
Oblačilniea za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani.
Zadružna centrala za manufakturo en gros &n detail.
i®r Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki
■ ,	i	f
Skladišče v „KTesiji*\ Ltingarjeva uliea 1, prvo nadstropje, Prodajalna na drobno v
Stritarjevi uliei št. 5. Podružnica v Somboru (Bačka), Aleksandrova uliea št. 11. ..........'	Upoštevajte	pri	nakupih.	:.........
■ i
I
I
I
H
I
I
H
I
a\
PODRUŽNICEi
Maribor Novo mesto R*kek
Slovenigradec Slovenska Bistrica
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
Šelenburgova ulica številka I.
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPNA BANKA)
KAPITAL IN REZERVE DIN 17,500.000--
Izvršuje vse bančne pesle najtotneje in najhulantneje.
Brzojavi a Trgovska	Tol«fonii	139,	146,	458
EKSPOZITURE s
Konjice
Moža-Dravagrad Ljubljana (menjalnica v Kelodvcraki ulici)
H
I
I
I
i ni m m m m m bi m m m m m m m m m asi m m m m m m na n« m oh m na
a
r
Naiboljša in najsigurhejša prilika za štedenje!
Ljudska posojilnica o Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 6 (tik za franc, cerkvijo)
obrestuje hranilne vloge in vloge na tekočem račano od 1. Januarja 1923 po
PF* 5%
brez odbitka rentnega in invalidnega davka..
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1921 nad HO milijonov kron hranilnih Tlog In n«d 1,100-000 kron rezemlh zakladov. — Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici\ na hipoteke in v tekočenr računu.