Važnosrf norveškega prisianišča Hatrik Od začetka ponesrečene bliskovite vojne Nemčije proti Norveški do danes se je zelo mnogo pisalo in govorilo po radiu o severnem norveškem pristanišču Narvik. Ko so začeli Nemci z bliskovitim zasedanjem norveške obale, jim je bilo za norveško prestolnico Oslom največ na tem, da obdrže trdno v svojih rokah zasedeno pristanišče Narvik, ker so tamkaj nakladali švedsko najboljšo železno rudo, ki daje za izdelovanje topovskih cevi ter raznega drugega finega orožja najbolj trpežno in uporabno jeklo. Narvik so po enem tednu zasedbe iztrgali Nemcem Angleži, ki so s tem onemogočili Nemčiji dostop do tolikanj iskane švedske železne rude. Ležišča najboljše železne rude Ležišča slovite železne rude so pri mestu Kiruna, ki leži nad severnim tečajnim krogom, med rekama Tornea in Kalix, 1542 km severno od Stockholma, 170 km od Narvika. Železna ležišča tvorijo 3.5 km dolg gorski hrbet, katerega najvišji vzpon sega 748 m visoko. Tam, kjer je zdaj mesto Kiruna, je bila še pred 50 leti kamnita puščava Laponske. Z gričev pri Kiruni so donašali vsako pomlad hudourniki sledove železa. Švedska vlada jedala zato že leta 1746. pregledati ozer mlje.tizku- 22 let pozneje so pričeli s praktičnimi poizku-si. Rudo so prenašali severni jeleni do Tor-nea, kar je bilo zelo zamudno, pa tudi drago.jDo pravega izrabljanja rudnikov pri Kirunije prišlo leta 1898., ko je odobril švedski par-|amont oraHn-in Solp^.niPA i7 C,^UvavP Hn nor-lament gradnjo železnice iz Gallivare do nor veške meje pri Ofotskem fjordu. Tako je bila| Kiruna priključena na švedsko železniško( omrežje ter je dobila prosto pot na Atlantik, pri Narviku. iRudo kopljejo kar na prostem. Ni še zna- no, kako globoko sega ruda, merjenja so do-slej pokazala, da leže bogati žele?ni sloji še300 metrov pod gladino jezera Luossojervi, ki leži pod vznožjem rudnikov. Vso zalogo ru-de cenijo na blizu 1.200,000.000 ton. Doslej so je izkopali komaj 30,000.000 ton. Kirunska železna ruda vsebuje 65—67% železa in je uporabna za visoke peči. Kopljejo na odprtih terasah po 20 metrov višine. Odvažanje rude v Narvik Za odvoz pripravljeno rudo odvažajo v norveško pristanišče Narvik z vlaki po 28 vagonov, ki vzamejo vase 980 ton železa. Nakladanje v Narviku V Narviku so ogromne priprave za natovarjanje rude na ladje. Največji pomol v pristanišču meri 345 m". Dva parnika, vsak po 12.000 ton, lahko nakladata železo istočasno. Lokomotiva pripelje tovor tik do ladij. Potem odpro dna vagonov in med velikim grmenjem zdr.i ruda po napravljenih prepustih v ladje. Naprave v narviškem pristanišču so tehnično tako popolne, da se lahko v eni uri natovori na ladje 800 do 1000 ton železa. Od prevoza je bilo 75—80% rude določene za nemške visoke peči v Porenju. V Narviku leže cele gore železne rude, milijoni ton čakajo na prevoz. Narvik se ima zahvaliti za svoj porast tej rudi in radi izborne ter krvavo potrebne rude so se ga hoteli polastiti Nemci, a so jim ga iztrgali Angleži, ki ga bodo vrnili pravemu lastniku — Norveški. V bojih za to važno mesto je bilo po Angležih potopljenih sedem nemških protitorpedovk, to je vse, ki so pri zasedbi Narvika vdrle v ta zaliv. Pri tem je našla ogromna večina nemških vojakov smrt v morju.