PRILOGA
DOMOVINI
Leto X.
V Ljubljani, dne 1. marca 1934
štev. 9*
VSA EVROPA ŽALUJE ZA BLAGIM VLADARJEM
Pretekli četrtek, na dan pogreba belgijskega kralja Alberta, so se vršile po vsem svetu in tudi po večjih krajih naše države zadušnice za nesrečnim kraljem. V Beogradu je bila žalna maša v katoliški nadškofijski cerkvi, ki sta se je udeležila tudi Nj. Vel. kralj in kraljica, kakor nam kaže zgornja slika, — Pod njo vidimo novega kralja Leopolda III., njegovo soprogo Astrid ter otroka princa Baudoina in princeso Josephino Charlotto. Sli-kg, spodaj desno: Kraljevo truplo z odkritim obrazom, oblečeno v generalsko obleko na mrtvaškem odru v kraljevi palači. Slika spodaj na levi: Pečina »Larch Dame«, s katere je padel kralj in se ubil.
LHa$gCed po
Zvezno vojaštvo straži zaplenjeno poslopje socialnih demokratov na Dunaju
MILITARISTIČNA VZGOJA NEMŠKE DECE. Nemške tovarne izdelujejo na debelo svinčene vojake za nemško deco. Starši so primorani preskrbeti svojim otrokom te igrače. Skupina na sliki kaže parado napadalnih čet; v ozadju kancelar Hitler, ki
pozdravlja zastavo s kljukastim križem.
KNEZ STARHEMBERG, vrhovni vodja Heim-vvehra, ki je izročil zveznemu kancelarju Dollfuss-su ultimativno zahtevo po uvedbi fašistične nadvlade v Avstriji. Kancelar bo moral najbrž ustreči njegovi zahtevi, kar izhaja že iz izjave, ki jo je podal podkancelar Fey novinarjem, češ, da vlada soglaša v vseh temeljnih vprašanjih. To se zdi tem bolj verjetno, ker so narodni socialisti napovedali Dollfussovemu režimu splošen boj, ako do konca meseca ne sprejme v vlado njihovih zastopnikov. Po vesteh iz Londona pa se pripravlja na Dunaju tudi povratek Habsburža-nov, s čimer dobivajo dogodki v Avstriji daleko-sežen vnanjepolitični pomen.
»V AVSTRIJI MIR«. Po obstreljevanju in hišnih preiskavah v dunajskih mestnih stanovanjskih hišah
LINDBERGHOVO LETALO V MUZEJU. Ameriška šolska mladina pridno obiskuje
muzej z letalom slavnega oceanskega junaka
L
Urnem i
60LA DVOJČKOV. Neko ameriško osnovno šolo obiskuje kar dvajset dvojčkov!
Trije tipi največjih in najhitrejših lokomotiv, kakršne uporabljajo v Franc.,:.
Dvomotomi aparat, ki meri z razpetimi
IV t. OIV- V \ r . . « . . . , ■. t r l i j. ikiiii JAPONSKO. Topniški traktorji na Rdečem trgu pred Le^ ninovim mavzolejem. Ruska vlada je razvila zadnjo vojaško parado v Moskvi v prav® demonstracijo proti japonskim imperialističnim načrtom
NOV ANGLEŠKI TIP VODNEGA
krili v širino 20 metrov
DRAGOCEN TOVOR. Angleško zlato prenašajo na ameriški parnik
ŽRTEV TEŽAVNEGA POKLICA. Pretekli ponedeljek so mnogoštevilni prijatelji in znanci spremili k zadnjemu počitku na celjsko okoliško pokopališče gospoda Franca Pratnemer-ja. Ves celjski in laški srez sta dffbro poznala vrlega naročnika »Domovine«, postavnega moža, ki je opravljal celih 28 let težavno službo konjača in si je pri tem nakopal hudo bolezen, ki ga je spravila pod grudo v najlepši moški dobi 50 let. Pa ne le po tem, nekdaj skoro zaničevanem, čeprav tako važnem stanu, še bolj je bil rajnik poznan deci daleč naokrog kot medičar, ki je točil pri vsakem cerkvenem proščenju najbolj sladko medico. S pokojnim je legel v grob človek zelo dobrega srca, vzor zakonskih mož, za katerim žaluje žena Avgusta in troje hčerk. Bodi ohranjen pokojniku blag spomin, preostalim naše sožaljel
d CI>•.... . _
je praznoval svoj 70. rojatm u<m> b. . . _ . Luznik, mož iz vrste onih narodnih delavcev, ki niso zamudili nobene prilike za vzbujanje vere v našo boljšo narodno bodočnost. Rodil se je v Dornbergu pri Gorici, kjer je bil oče Andrej oskrbnik posestva grofa Coroninija. Kot učitelj je služboval po Goriškem in na Krasu. Povsod je bil najvnetejši član čitalnic in najboljši vodja občanov v vseh javnih zadevah. Bil je povsod najboljši širitelj jugoslovenskega bratstva in sokolskih idej. Po vojni ni mogel ostati v svoji ožji domovini in ko je prodal svoje posestvo, se je leta 1926. preselil v Celje. Vrlemu narodnjaku želimo z mnogoštevilnimi prijatelji še mnogo srečnih leti
70 LETNICA LJUDSKEGA PISATELJA. Te dni praznuje 70-letnico slovenski pisatelj Joža Kostanjevec. Častitljivi jubilant pripada starejši pisateljski generaciji. Doba njegove največje plodovitosti obsega L 1897.—1914. Oglašal pa se je tudi po vojni v nekaterih naših revijah in dnevnikih. Kljub raznim nevšečnostim, ki so ga doletele na starost, suče še vedno svoje spretno pero in pripravlja knjigo spominov. V Mariboru, kjer se je naselil po vojni, je Jože Kostanjevec nestor in obenem zvesti prijatelj pisateljev in častilcev domače književnosti. Sodi med najpopularnejše osebnosti mariborske slovenske družbe. Ta lep jubilej je praznoval te dni v Mariboru. Jože Kostanjevec se je rodil v Vipavi. Po dovršenem učiteljišču v Kopru je služboval kot učitelj na Vipavskem in drugod, leta 1901. je postal učitelj na vadnici v Ljubljani. Tu je bil 1. 1910. upokojen. Neprilike vojnih let mu niso dopustile, da bi mirno užival svoj pokoj. Trdo se je boril za življenje in tudi potem, ko se je po osvobojenju nastanil v Mariboru, je moral kot kronski upokojenec občutiti trdoto povojnih razmer. Vse neprilike in skrbi pa prenaša z vedrim, še vedno mladostnim srcem. V samostojnih knjigah so izšli mnogi Ko-stanjevčevi spisi. Pri Družbi sv. Mohorja je izdal povest »življenje trnjeva pot«, ki mu je pridobila hvaležnih čitateljev v sleherni slovenski vasi. Povest čitajo ljudje na kmetih Se danes z veseljem. Naj mu bo prijetna jesen življenja!
i
t JOŠKO ROŽIC. V splošni bolnici v Ljubljani je umrl po dolgotrajnem trpljenju g. Joško Božič, višji uradnik direkcije državnih železnic, star 53 let. Povsod priljubljeni pokojnik je mnogo delal v raznih društvih, zlasti pa kot organizator in načelnik železničarske sekcije Jadranske straže. Služboval je med drugim v Trstu, na Jesenicah, v Podnartu, na Bledu, v Bjelovaru, Brodu na Savi ter je bil nazadnje dodeljen kot referent železniški direkciji. Bil je tudi rezervni kapetan in večkrat odlikovan. Zapušča globoko užaloščeno vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroki. Naj mu bo žemljica lahka, hudo prizadeti družinici naše sožalje!
VAŽNA IZNAJDBA STEKLARJA. V hrastni-ški steklarni uporabljajo zanimiv aparat za merjenje steklenic in ostalih posod, ki je izdelan po izumu nameščenca steklarne g. Ivana Matka. Doslej je bilo mnogo dela z merjenjem steklenic in čaš, ker je bilo treba meriti vsako posebej. G. Matko pa je napravil model, ki ima po vrsti votle cilindre in bate za reguliranje vsebine. Priprava je urejena tako, da naenkrat izmeri celo vrsto steklenic in čaš. Model je preizkusil inženjer steklarne gosp. Schmanz ter konstruiral aparat, ki ga vidimo na sliki, poleg njega pa g. Matka, ki je dal zanj idejo in model. Pomen te iznajdbe je najbolj razviden iz dejstva, da je sedaj mogoče v 8 urah dvema delavkama izmeriti dO 4000 raznih steklenic in čaš.
NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LOVEC je 90-letni Franc Lenarčič iz žabje vasi na Dolenj-. skem, po rodu s Pristave pri Predgradu. Že kot 17-letni deček je bil sprejet med grajske lovce pri graščaku Josipu Langerju v Pogan-cah, kateremu je več let zvesto služil. Prvo lovsko karto je prejel leta 1867. in jo ima V posesti še danes. Kot grajski lovec je nato služboval v graščini na Ruperčem vrhu pri Gorianiju, skoro pol stoletja pri bivšem graščaku na Grabnu, pokojnem Smoletu, nato pa ga ponovno vidimo 1. 1915. v službi pri graščaku g. inž. Langerju v Pogancah, pri sinu njegovega prva gospodarja. Trdno prijateljstvo je Lenarčič sklenil s pisateljem Janezom Trdino, kateremu je razkazal in bil vodnik njegovih toliko opevanih Gorjancev. Bodi starosti dolenjskih lovcev naklonjenih v zdravju še mnogo let!