XII IttNlk
V	Gorici, dne 18. avgusta 1904.
33. številka.
r—
Izhaja vsaki čctrtel oli II. uii dopoldni: . Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa /a celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 'f)0 Za Nemčijo j" cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrijr 6 K.
Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Goricir**ifltrT?'Aiet-turini St. 9.
?	'&V)
tovensKo
..I
mtem--• * m&. ■■ W$Mi IBBS&fc
•."'v' J}.Šn.tnt'i>. ?/■■■<o f
*
Naročnino In naznanila sprejema upravniStvo v Gorici, ScmeniSka ulica S. 16 Posamezne Številke se prodajajo v toba-karn.ili v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) 5t. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se račimijo po petit vrstah, in sicer: če se liska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Izdajalfelj in odgovorni nrednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska »Narodni tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
'Xijb u
Varujte se Iožnjivih prerokov! Ali je vsaha oera dobra?
Kakor se razločuje solnco od zvezd, razločuje se naša s?, vera od drugih ver.
Poslušaj I
Trije protestanski pridigarji prišli ro l. 1890 v Indijo. Obiskali so indijanskega poglavarja Orupe-a. Ta je bil katoličan. Eden izmed teh luteranskih gospodov je vpričo velike množice Indijancev, krščenih in nekrščenih, govoril sledeče:
„Ne bojte se, moji dragi prijatelji, z nami skupaj moliti. Tudi mi ljubimo Boga in si prizadevamo priti v nebesa. Pred Bogom so vse vere jednako dobre. Vaša katoliška vera je podobna velikemu drevesu, verski nauki pa, katere mi ozna-nujemo, so tega drevesa vejo. Drevo in veje bo pa ravno tistega lesi — ni res? Tako je tudi z našo protestantovsko in vašo katoliško vero. Saj obe veri vodita v nebesa".
V	tem pomenu je nadaljeval luteranski pridigar še skoro pol ure. Nato vpraša indijanskega poglavarja Orupe-a, kaj on meni o tem? Orupe mu odgovori:
„Zelo se čudim, da tebe o veri slišim tako govoriti. Vi beli ljudje zamorete dosti ljudi dobiti, kateri vas v resnicah podučujejo ; mi Indijanci pa smo ubogi, nevedni ljudje. Pri vsem tem pa smo vedno menili, da vera morale ena dobra in prava biti, kakor je tudi le en sam pravi Bog. Vera v enega Boga neogibno pelje do enega evangelija, do enega nauka. Kajti težko je to misliti, da Bog sam bi bil tako nasprotne vere razodeval. Če se celo ubogi divjak sramuje danes govoriti nasprotno temu, kar je včeraj trdil, koliko manj se sme misliti, da Bog sedaj kaj tacega ovrže ali prekliče, kar je nekdaj učil, ko je na zemlji živeli In zdaj ti trdiš, da je vaša vera ravno tako dobra, kakor naša?! — Kako je pa to, da vi tistih naukov ne učite, kakor jih naši katoliški duhovni
LISTEK.
Kako je Mka gonil ooce.
Bil je semenj nekje na Kranjskem, in tudi naš Joška, kateri sedej že počiva v hladni zemljici, je bil tam. Kupil je dvoje ovac, lepih belih, prav kakor je hotela njegova Barbka, ki je imela glavno besedo v hiši.
—	Primaruha, lepe uočke, jen mislm, de ji bo enkrat prav. Zmirm pravi, de nema mleka za kofe, dejal je sam pri sebi, ko je gnal ovčici iz trga.
Nalezel se ga je bil precej, ker ni bil eden tistih, ki hvalijo trtno uš; pač pa je znal pridno čistiti kozarce, kot navadno vsi naši Gorjani.
Pil je toraj in pil, mtl si roke in vlekel iz svoje pipe, kojo je kupil nekje
v	„Inšprukiu ali vsaj tam blizu, kakor je dejal. Drugi Gorjani so bili že odšli, a on v velikem veselju, da bode Barbki ustregel, le še ni mogel iz krčme. Večkrat je že bil preštel denar, večkrat je že pregledal, koliko še izda, in nato je seveda ukazal še jedno merico in še jedno.
Pozno v noč se je odpravil domov.
Trd je že bil, kakor pravimo pri nas, in komaj je lezel. Ovci je vlekel na vrvici za sabo in ju tolažil, češ, naj le
oznanujejo? Dobro vem, da drevo in vejo so ravno tistega lesa, toda povejte mi, ali ste že videli hrast, da je redil jabolke, in jablana, da je rodila želod? Ako	ti tedaj dopuštiš,	da je	naša	vera
drevo, vaša pa veje, tedaj morate tudi
vi	ravno to verovati in učiti, kar naši duhovni verujejo in uče. Po vsaki ceni
—	sklene poglavar svoj govor — je najbolje, kar sploh vi zamorete storili, da nas v prihodnje pustite na miru, da na9 s svojimi novimi nauki ne nadlegujete in nam ne vsiljujete vere, katoro ste sami iznašli 1“
Dobro mu je odgovoril. Protestan-tovski pridigarji so se skrili in šli dalje. Tako je in ne drugače I En Bog, ena vera, en krst.
Dragi čitatelj 1 Spreglej	vendar in
ne govori tje v en dan, da vse vere so dobre. Ena edina je prava, in ta je krščanska vera. Edino ona je vez, ki nas veže z Bogom, našim Stvarnikom in našim Očetom. Ona edina nam podaja pravi verski nauk, t. j. oni nauk, ki ga naa uči Bog o sebi, o nas, o našem namena in o naših dolžnostih.
Vse druge vere, ki učš, kar krščanstvo zametuje, in zametujejo, kar krščanstvo	uči, so krive, in	vse te	krive	vere
so človeške iznajdbe,	a vera,	prava	vera
je božja naredba, naredba, ki ne mine do konca sveta in ostane do poslednjih časov. Krive vere so le predrzni posnetki prave vere, enako kakor je ponarejen novec le posnetek, ponaredba pravega novca, pravega denarja. Kaj bi ti rekel, drugi prijatelj, človeku, ki ti trdi, da so vsi novci dobri, ne da bi ločili pravih od ponarejenih?! Ti bi mu rekel: .Tebi se meša v glavi !•* Ali še veliko neum-nejše je trditi tje v en dan brez premisleka : Vse vere so dobre I
To priča že človeški um sam. Človeški um, zdrava pamet že pove, to priča da ena sama vera je zveličavna. Um pove, da nikakor ne smejo vsi prav imeti. Če eden veruje tako, drugi drugače, tretji spet drugače, gotovo ne verujejo vsi prav;
potrpita, kajti doma se jima bode nebeško godilo.
— Eh ja, govoričil je sam sč sabo, tu jagne buožje je res duosti urednu. Še na utar ga staujo, jen pousred ga čestft. So pravm, Buh buodi zahvalen, k nam use da —
— Sakra —--------------,	zagodrnjal	je
naenkrat in telebil po tleh.
Pobral se je z veliko težavo in krevsal z ovcama dalje.
— Pridne uočke, pridne. Neč se na bujte, se vama bo duobru godilu----------------
Tam za turškim gričem,
Tam je dost fantičev,
Tam se že vojskujejo — — drugi kos pesmi mu je ostal v grlu in zopet je vtihnil.
Se že vojskujejo, je zategnil še enkrat prav globoko, kakor bi podrgnil po piškavi omari.
— Pridne uočke, pridne----------------
Tako je pojoč modroval sam pri
sebi in mislil, kako vesela bo Barbka, ko prižene živalci domov.
— Veš žena, zagodel je zopet, ma tacega moža bi ne dobila tri fare okoli. Ja, jest sm glih za le, glih ta pravi, jen uočke ti ženem, dč bš rnela za kašnu kofe učasi....
če ima eden pravo vero, drugi gotovo prave nimajo.
Le ena prava vora, lo ena rosnica jo, in sicer tista, ki jo je Bog razodel ; vso druge so pa človeške izmišljotine, zoperne in Bogu nedopadljivo, ki je neskončna rosn:ca.	X	p.
Odpadniki.
(Konec).
Papež nnroči škofu, naj ae pride v Rim zagovarjat, ker je obtožen stvari, ki nimajo s politiko nič zveze, ampak se tičejo le njogovega notranjega duhovskega delovanja. In francoska vlada zarohni, da je s tem konkordat prelomljen, pretrga diplomatske zveze in napove cerkvi boj na življenje in smrti
V	Combovih pismih do zunanjega ministra Delcassčja in v notah, poslanih Vatikanu, sc vidi le ohola aroganca, ki svojeglavno trdi stvari, ki jih ni. Jasno in mirno se glasi odgovor kardinala Merry del Vala, v katerem dokazaje, da papež ni nikakor prelomil konkordata, ampak le izvrševal svojo dolžno3l; tudi od vlade toli ščitenima škofoma se ni nič hudega zgodilo, ker sta bila le poklicana, da se naj zagovarjala. Škofje morajo pa itak vsaj vsaka štiri leta priti v Rim „ad li-mina**, kar je tudi francoski vladi od nekdaj znano.
A Gombes le rohni in napoveduje boj kakor prepiraželjen pobalin. Škof Le Nordez gre v Rim, in Gombea ma odvzame dohodke.
Jasno je kot beli dan, da ta ni od strani papeževe nobene krivice. In prav je izjavil „Osservalore romano", da bo svetovna zgodovina morala priznali pravilnost cerkvenega postopanja.
A boj je napovedan in bo zahteval svoje žrtve. Trpela bo Francija več kot cerkev. Že zdaj je vsled uničenja katoliških šol, bolnišnic, sirotišnic in raznih dobrodelnih zavodov vlnda prisiljena k ogromnim stroškom, proti katerim je črtanje prispevka za bogoslužje primeroma
— Ke je pej to zan hudič? Kdu zagradiva cesto. In začel je tresti ob leseno gredo, ki je branila prehod črez železnico. Vlak je imel kmalu priti in prehod je bil že zaprt.
— Ej, pe malu prvižem uočke to-le za ta tram jen se malu uodpočijem. Truden sem že skuori.
Privezal je potem ovčici za drobnejši konec tramu in se vlegel na — tla
v	mehko travo. Kmalu je začel kimati in zaspivati.
Sladko vince piti To me veseli,
Dobre volje biti Svoje žive dni, si je še zapel, potem pa ni bilo slišati druzega, kakor votlo, gLboko smrčanje.
Za nekaj trenutkov je prisopihal vlak. Kakor bi se vozil sam hndič je škripalo in hreščalo, iskre so letale na vse strani, Inči so žarele, kot dvoje hudih zlobnih očij. Ubogi živalici ata skakali in blejali, kričali sta in trgali za vrvico, a Joška se le ni vzbudil.
Spal je trdno kakor polh v duplu.
Sedaj pa so se zbrali oblaki nad njegovo glavo v veliko, črno piko, iz katere ga je potem zadela zlobna usoda.
Bližnji železniški stražnik je v svoji
majhna vsota. A dela se brez premisleka iz golega sovraštva do krščanstva.
Nas zanima pri tem posebno,'kako pišejtf avstrijski, liberalni listi. Da judovsko časopisje, od dunajbke ^PreBse" do tržaškega „Piccolo“ slavi Comba, to je naravno, ker jadje so bili vedno prijatelji onega, ki je zhliral Kristusovo cerkev. Konštalirffli pa moramo, da so se tudi slovenski liberalci postavili popolnoma na jakobinsko stališče francoskih framasonov.
„Slov. Narod** piše pod naslovom „Osvobojenje Francije**:
„Gombes si je pridobil nevenljivih zaslug za svoj narod. Izganjal je menihe in nune, zapiral samostane in cerkvene šole... Merry del Val je uprizoril majhen „švindel“..i Trozvezni papež je s predrznim kršenjem konkordata citiral v Rim dva škofa, da ja postavi pred inkvizicijo. To je bila nesramna provokacija... Res, francoski narod koraka še vedno na čelu civilizaoije in toli zasmehovani, majhni in neznatni Gombes je državnik, ki je izvršil večja dela, kakor na tucate drugih državnikov, katerim se je postavilo na tucate Bpomenikov. Velika francoska republika je uveljavila demokratična načela in jim pomogla do večjega ali manjšega pripoznanja po vseh civiliziranih državah. Ali ostane osvobojenje Francije od rimske nadvlade brez vpliva na druge narode in države ?“
Tako pišejo ljudje, ki govore, da niso proti veri. Cerkve na Francoskem zapirajo in vlada jim ropa dohodke, iz katerih se vzdržujejo. Cerkveno premoženje je oropala in ko so se morale kongregacije živiti z delom svojih rok, jih je izgnala, češ, da uganjajo obrt. Iz šol je pregnala verouk in nastavila učitelje z namenom, da vzgoje mladino brezversko, in ko so krščanski starši osnovali krščanske šole, jih je s silo uničila.
To je, kar hočejo liberalci tudi pri nas, in če nečemo, da zavladajo tndi pri nas francoske razmere, moramo napeti vse sile, da liberalcem vzamemo politično moč. —
bajtici namreč zopet odprl dotični prehod in atroj je potegnil bruno kvišku — —
Solnce je že bilo na nebu, ko 8e je vzbudil Joška. Gledal je okolu a nikjer ni bilo njegovih ovčič, dasi ju je iskal, kakor iglo. Tu pogleda tudi proti neba in vidi — kaj vidi? — vidi obe živalici na zapiralnem tramu viseči in seveda — brez sape —
Od takrat, kakor se sliši, je baje vedno iskal Joška „črnih bukvida bi hudiča klical in denarja zahteval za odškodnino, kajti on je prepričan, da je prav sam ta črni zadrgnil njegove ljube „uočke“.	Gorski.
Nehaj o sibirski železnici.
(Dalje.)
V	Moskvi je poseben kolodvor za sibirske vlake. Tu vstopijo potniki v vozove, v katerih se peljejo povprek cele Azije. V teh vozovih ostanejo potniki osem dni, zato so pa vozovi sibirske železnice bolj praktično in udobno urejeni kot dragi. Seveda velja to bolj o prvih dveh razredih. Voz prvega razreda obstoji na 'primer iz osmih sobic, in zraven tega ima tudi še sobo za toaleto. V pr-
Sicer pa boj katoliški cerkvi le koristi. V Belgiji je FrčreOrban igral vlogo Combovo. Posledica je bila, da so se katoličani organizirali in vrgli liberalno vlado. Na Nemškem je Bismarck hotel uničiti cerkev. Posledica je bila, da so katoličani nstvarili organizacijo, ki je ena uajvzor-nejših političnih in socialnih sil sedanje dobe. —
Na Francoakem pojde bo(j počasi, ker se je prolikrščanski duh že globoko □gnezdil v širnih slojih. A take izkušnje morajo zbuditi katoličane k organiziranemu odporu.
Našim liberalcem smo pa hvaležni, da tako odkrito izjavljajo, kaj nameravajo. Vsak, kdor ima fie iakro krščanske zavesti, mora danes v odločni boj proli liberalizmu Od občinskih zastopov do drž. zbora — nikjer ne sme liberalec imeti nobenega vplival To je nauk, ki nam ga daje razkristjBnjena Francija!
Rusko-japonska vojska.
Velikansko vesejje vlada zdaj v ja* ponofilskem Izraelu. Ali opravičeno ali neopravičeno, ali odkritosrčno ali prisiljeno, to pokaže šele bližnja bodočnost. Rusko eskadro, obstoječo iz šestih oklopnic, štirih križark in osem tor-pedovk, je namreč, kakor smo že zadnjič poročali, napadla veliko številnejša japonska eskadra, ter se je nad obema eskadrama vnel hud boj, ki je trajal več ur. V tem boju pa je bila še precej poškodovana ruska vojna ladija »Gesa-revič“, na kateri je bil tudi poveljnik ruske eskadre Withoft, ki je ibil pri ti priliki ubit Rusko vojno brodovje razkropilo se je potem na razne strani ter bo dospele na to ruske vojno Indije v luko Tsingtao, namreč oklopnica »Gesarevič" in križarka „Noviku, a torpedovka „Re-šiteljni" pa v luko Čifu. Obe imenovani luki sta nevtralni luki, in vendar so Japonci z dvema torpedovkama in z jedno križarko napadli poškodovano)rusko tor-pedovko »Rešiteljni" v kitajski nevtralni luki Čifa ter s tem pokazali, da niso nič drugega nego zavratni roparji ter da se prav nič ne zmenijo za mednarodno pravo. Japonofilski listi, kakor uradna japonska poročila imenqjejo vse to strašen poraz ruske portarturske eskadre. Iz začetka so celo trdili, da so se tri ruske vojne ladije potopile, dočim so se koj potem omejili na trditev, da je bilo pet vojnih ladij le hudo poškodovanih. Do vrhunoa pa je prikipelo njih veselje, ko so sporočali ti listi v svet o bitki, ki se je vršila te dni tudi med vladivosloško eskadro in med japonsko eskadro, kateri zapoveduj admiral Ka-mimura, in v kateri bi se bila potopila ruska križarka »Rurik", dočim bi ostali dve ruski križarki bili močno poškodovani ubežali proti severu. Rje da se nahaja zdaj večina ruskih vojnih ladij portarturske eskadre, kakor tudi one vladi-vostoške eskadre, se dosedaj niti ne ve. Gotovo pa je, da bi bilo vaselje japo-nofilov in Japoncev veliko večje in veliko odkritoBrčnejšo, ako bi se- nahajali portarlurska eskadra še vedno v Port Arturu, a vladivostoška v Vladivostoku, kajti takrat bila bi še vedno varna ja-
vem razredu Be vozita v vsaki sobici po dva, v drugem pa po štirje potniki. Jedilnica je za oba razreda skupna. Ta soba je v modernem slogu opremljena in služi obenem tudi kot soba za skupno zabavo, ter ima tudi malo a lino izbrano biblijoteko. Ob 8. uri je zajutrek. Kosi in večerja pa vsak, kadar se mu poljubi od 1. do 8. popoludne v jedilnici ali pa tudi v svojem kupeju, kjer je nalašč za to pri oknu napravljena mala mizica. Pritisk na gumb električnega zvončka takoj pokliče markerja. Po vsej dolgosti voza pelje ozek hodnik. — V prvem razredu oskrbujejo vso postrežbo služabniki, v drugem razredu pa mora vsak sam svojo posteljo popraviti, kar pa ni težko, ker z enim samim pritiskom naravnost žonijalnega mehanizma se takoj sedož spremeni v udobno postelj. Rjuhe in vse potrebno perilo preskrbuje železnična uprava. Vse je zelo snažno in čisto, sprevodniki in uradniki zelo uljuJni in po-strežljivi. To velja seveda le za prvi razred in drugi V tretjem razrodu ni takega Inksusa. Za brano mora v tretjem razredu vsak sam skrbeti, kar se lahko zgodi na vsaki postaji, kjer ženske in otroci ponujajo potnikom zelo po peqi raznih živil, n. pr. jajca, sir, mleko, krqb, pečene jerebice, prepelice, ribe itd. Sle klenica mleka stane pet kopejk (t ku-
ponska obrežja in varne bi bile tudi japonske transportne ladije, o čemur pa se sedaj več ne more govoriti; naj bode rusko vojno brodovje le razstrešeno in nekatere vojne ladije tudi poškodovane. Zdaj pa k poročilom. V soboto jo brzojavil ruBki admiral Maturevič carju sledeče: Dne 10. t. m. ob 9. uri zjutraj je naša eskadra, obstoječa iz 6 oklopnjač, križark „Askolda“, „Diane“, »Palade" in »Novika" ter 8 torpedovk pričela zapuščati Port Artur. Japonci so se koncentrirali nasproti naši eskadri in sicer so bile v prvi bojni vrsti oklopnjače »Asulu**, „Mikasa“, „Fuji“, „Iašima“ in „Šikišima“ ter križarke „Nišim“ in „Ka-BUga"; v drugi vrsti so bile križarko »Jakumo", „Kasagi“, „Čitoše“ in „Taka-sago"; v tretji vrsti je bilo 6 križark in oklopnjača. „Čin Jan“ s približno 30 torpedovkami. Naša eskadra je manevrirala, da bi si odprla pot skozi sovražno eskadro. Med tem so metale sovražne torpedovke plavajoče mine proti poti, po kateri smo hoteli pluti, vsled česar je postalo naše manevriranje zelo težavno. Ob 1. uri popoludne se je eskadri po 40 minut trajajočim boju posrečilo odpreti si pot ter pluti v smeri proti Šantungu. Japonske ladije so nas zasledovale z vsemi silami. Ob 6. uri popoludne je pričel boj z nova. Med bojem je padel poveljnik eskadre, dočim je bil poveljnik oklopnjače „Cesarevič“ ranjen ter se je onesvetil. Istočasno se je pokvaril stroj na krmilu, vsled česar se je morala ladija za 40 minut ustaviti. Vsled te nezgode so morale druge ladije ma nevrirati okolo „Cesareviča“. Poveljništvo eskadre je prevzel knez Ubtomski, poveljništvo »Cesareviča** pa najstarejši častnik. Ob mraku ni mogel „Cesarevič“ več slediti eskadri. Zgubil je eskadro iz vida ter je plul proti jugu, da bi poskusil priti v Vladivostok. Po noči so »Cesareviča" napadli Japonci z minami in ob svitu je prišel v Šantung. Japonski admiral Togo pa poroča: Dne 10. t. m. je zapustila ruska eskadra Port Artur in je plula prpti jugu. Naše združeno brodovje je pa 26 milj jugovzhodno od Port Artnra napadlo rusko eskadro ter ji Bledilo proti vzhodu. Vnela se je huda bitka, ki je trajala od ure 1. popoludne pa do solnčnega zahoda. Zdi se, da je imel sovražnik velike izgnbe. Proti koncu napada je jako ponehalo streljanje na sovražni strani, in sovražne ladije pluli so začele na razne strani. Ruske križarke »Askold", „Novik“ in „Palada“ in oklopnica „Cosarevič“ in nekatere uničevalke torpedovk bežale so proti jugu. Ostale vojne ruske ladije Vrnile so se najbrže proti Port Arturu, ko so bile še jedenkrat napadeno od naših torpedovk. Naša eskadra ni bila močno poškodovana. Izgubili smo kakih 170 mož.
Ruske izgube pa iznašajo 200 mož ubitih in 60 ranjenih na ,,Cosareviču“. Pet ladij ruskih pa je poškodovanih.
Iz teh dveh poročil je razvidno, da se ne ujemati. Ruska poročila so bila do sedaj vedno resnična, japonska pa vedno laž-nj:va in izmišljena, in tpko bode najbrže tudi sedaj. D. Londona pa poročajo, da je dospela oklopnica »Gesarevič" tudi poškodovana od japonskih torpedovk v
pejka je nekaj več kot 3 vinarje). Na vsaki postaji je pripravljen velikansk sa-movar z vrelo vodo, kjer Bi potniki lahko pripravijo svoj čaj. Seveda se je treba na vsaki postaji s provijantom dobro preskrbeti, ker so postaje v Sibiriji zelo redke.
Sedaj pa popišemo na kratko to karakteristično vožnjo skozi osrednjo Azijo.
Od Moskve naprej sopiha vlak s hitrostjo naših navadnih vlakov dva dni skozi rusko planjavo. Ko smo pa zapu-pustili za seboj postajo Samara, zagledamo že v daljavi razkopane vrhove Urala. Proga se počasi vzdiguje, hitrost se manjša, okolicajjejvedno bolj pusta in divja, zrak vedno ostrejši, vse to kaže, da se bližamo visokemu gorovju—Uralu. Po raznih serpentinah, skozi divje roma-nične soteske, čez prepade, mimo bob nečih slapov pelje nas železnica vedno višje in višje. Za vsakim ovinkom zagledamo nove scenerije, ena bolj divja in grandijozna od druge. Naposled smo na prelazu čez Ural 1300 m visoko. Skozi temne gozdove se belijo s snegom pokrili vrhunci, kateri so do 400 m višji kol prelaz. Tu gori med grandijoznim ska lovjem sJoji velikan tki mraraornati spo mepjjc — mejnik med Evropo in Azijo. (Dalje pride.)
Kiaočiao. Od njenega moštva da je bilo □bitih 206 oseb, med njimi admiral Wilhoft, 60 pa da jih je bilo ranjenih lz Tsiagtao so pa sporočili v Tokijo, da sla dospeli tja ruski križarki „Noviku in „Askold“ ter da sta zapustili luko, potem ko sta se preskrbeli z ogljem. Tja sla dospeli potem tudi dve ruski uničevalki torpedovk. Iz Šangaja je prinesla „Times“ vest, da je priplula ruska uničevalka torpedovk „Gromohoj“ k izlivu reke Jang ter da ima pokvarjene Biroje. Glede bitke med vladivosloško in japonsko eskadro pod vodstvom admirala Kamimnra pa so dospela Bledeča japonska poročila : Japonska križarka »Takisehito" je sporočila z brezžičnim brzojavom japonskemu admiralu, da je prišlo pri Tsusimi med vladivosloško eskadro in med nekaterimi aponskimi vojnimi ladijami do bitke in <z Tokija pa se poroča, da je bila v omenjeni bitki ruska križarka „Rurik“ potopljena, križarki „Gromoboj“ in „Ro-sija pa da sla bili poškodovani ter da sta zbežali proti severu.
Politični pregled.
Sestauek vladarjev v Marijinih varih. -- Naš cesar je dospel v torek ob 2. uri popoludne v Marijine vari, da obišče tam se nahajajočega angleškega kralja Edvarda VII. Na kolodvoru sla so vladarja srčno pozdravila, objela in poljubila. Naš cesar je bil gost angleškega kralja, ki je njemu na čast priredil slovesen dvorni obed. Pri obedu izgovorila sta vladarja vsak svojo napitnico, ki pa nista imeli nobenega političnega pomena. Naš cesar je rekel med drugim, naj mu angleški kralj ne zameri, ker ga ne obišče na Angleškem, češ, da je za dolga potovanja prestar.
Dopisi.
Iz Mirna, 16. avgusta 1904 — (Mirenski »črni* klesarji na ; adreso „R d e če g a P r a p o r j a*1.) — Torej ste bili tako usmiljeni, da ste odgovorili nam »neumnim**, kaj ? Mi smo si želeli tacega odgovora, nikakor pa pričakovali. Želeli, pravimo,zato, ker smo dobro vedeli, da s tem najbolj pokažete, da niste zmožni stvarno odgovarjati. Mar mislite, da sle naše stvarne razloge po bili s tem, da ste napravili par stranskih skokov na ona mesta, katera sta smrad-Ijiva lista .Slov. Narod* iu „Soča“ uže stokrat oblezla? Mar hočete zakrivali vašo nagoto s tem, da kažete na že ob-rabljove fraze liberalnih listov ? Ubogi reveži, sramotno orožje rabite. Ako bi mi hotoli mešati v vaših gnojiščih, to bi
bilo smradu . Pričakovali pa zato
nismo tacega odgovora, ker smo vas do sedaj smatrali za malce bolj značajno možake. Zdaj pa smo spoznali, da imamo opraviti na kratko rečeno — z babami’ — Pa pustimo to, saj ono lažnjivo šnop-sursko obrekovanje ni prišlo iz Nabrežine; od tam pričakujemo vsaj en odstotek stvarnosti. Pod onim dopisom je podpisana »Mirenska rdeča straža'*. No, ker že sama sili v javnost, dobro I Kolikor mogočo kratek popis te »Rdečo straže" priobčimo prihodnjič. Sicer smo sklenili prihraniti za pustni čas te našo rdečkarje, a ker so tako nestrpni ti glumači, moramo jih že v najkrajšem času pokazati svetu, pa no v takšni luči, v kakoršni bi si oni želeli, temveč v takšni, v kakoršni so v resnici ...
Miren, 16. avg. 1904. — Naša stara prijateljica „Soča“ se nas je zopot spom nila v svoji prilogi z dne 6. t. m. Zakaj pa? Zato, ker našim liberalcem so so hlače tresle, ko so izvedeli za slavnostno razvitje društvene zastave, katero bo uže 28. t. m. Pa kaj, ko bi bilo le razvitjo zastave, to bi jih toliko ne bolelo. Ali da bode pri tem tu li javen ljudski shod, na katerem bodo govorili govorniki »Krščansko socijalne zveze" in ljudstvu pokazali liberalce v vsej njih nagoti, to boli, to. Zato svetuje »Soča" društvom, naj bodo lepo doma itd.
Naši liberalci se dobro zavedajo svojo onemoglosti in neupljiva pri delavskem ljudstvu, oni dobro čutijo, kako jim nižjo ljudstvo hrbet obrača. Ljudstvo že tako ve, da od njih nima pričakovati dobrega. In zdaj še ti mirenski klerikalci da bi jih---------.
N i, gospodje, ne plašile se prevečl O vas se mnogo ne bo govorilo, kor ni vrodno in tudi ne potrebno. Saj vaša Mranka se že tako topi, kakor sneg na solncu, ali bolje rečeno: Vaša stranka so lahko primerja potapljajočemu človeku,
kateri se zgrabi vsake bilke, da bi le ostal na površju, kateri pa vseeno utone. — Torej, le bolj pogumno glejte smrti v obraz in ne bodite tako otročji — saj vse se godi po naravnem zakonu.
„Soča'* pravi, da smo le za prepir in zdražbo in da obrekujemo tukajšnje dobro in pošteno društvo. Kaj »Ipavo" ? Obrekovali nismo nič, pač pa smo golo resnico povdarjali, in to še vedno trdimo, da je vaše društvo liberalno, in kot tako delavcem v pogubo.
V pogubo pravimo zato, ker društvo je bilo ustanovljeno po naših mirenskih liberalcih, in ti so delodajalci in — občinski starešine, kateri bi vedno skrbeli, seveda v imenu narodnosti in izobrazbe, kako bi ljudstvo lažje izkoriščali. Pa še nekaj moramo povedali, namreč: Ako bi mi tudi pri miru pustili vaše društvo in bi ono res objemalo vse naše delavstvo, bi to dolgo ne trajalo. Zgodilo bi se kakor v Nabrežini. Tudi tam so liberalci ljudstvo izobraževali, in pri tem seveda je tudi izkoriščali. '
Povej,	ljuba „Soča“,	povej,	kako	je
bilo takrat	(menda pred	štirimi	leti),	ko
je Kopač parkrat naskočil vašo trdnjavo Nabrežino, na katero sto bili tako ponosni. Kako je bilo takrat, ko je Kopač na javnem shodu v Nabrežini ugnal v kozji rog dr. Treota, Tumo in tudi neugnanega Gabrščka. Užugal in javno osramotil je vso liberalno stranko v Nabrežini en sam Kopač. Ali	vas ni bilo	sram?	Tudi	v
Mirnu bi bo	tako zgodilo	z vami, ako	bi
vi	zavladali. Torej nam morate bili hvaležni, ako vas uže zdaj mi črni klerikalci degradiramo od naslova ljudski voditelji.
Nam je znano, zakaj naša rdeča straža ni zavarovala vstopa v liberalno »Ipavo". Rdečkarji dobro vedč, da liberalizem je mo3t, po katerem se pride naj-ložje pod rdečo zastavo socijalizma. Zato so ae rdečkarji lisičje potuhnili in nikjer javno nastopili proli liberalnemu društvu ,Ipava“.
Naše »Kat. dol. društvo" pa bo vedno čuječe in varovalo delavce, da ne bodo sedali na limanice liberalcev in demokratov.
Kostanjevica (na Krasu). — Veselica, katero je priredilo naše mlado »Delavsko izobraževalno in podporno društvo" pretečeni pondeljek (dne 16. t. m) popoludne, je prav dobro izpadla.
V	najlepšem redu so se vrstile točke vs-poreda jedna za drugo, zlasti so pa vsi navzoči — domači kakor tudi gostje iz sosednih občin— z največjo pazljivostjo poslušali zanimivo in krasno predavanje o rešitvi socij. vprašanja veleč. g. stolnega vikarja L. Smolnikarja, ki je prihitel k nam iz daljne bele Ljubljane. Srčna pvala blagemu gospodu za njegov trud I
Drugi dan smo potem slovesno braz-novali god sv. Roka, patrona tukajšnjih delavcov. Slavnostni govor je imel zopet imenovani veleč, gospod, za tem je bila slovesna sv. maša z asistonco. Ljudstvo se je v najobiinejšem številu udeležilo te lepe slovesnosti.
Mlademu pa krepko se razvijajočemu društvu želimo, da bi priredilo še večkrat kako podobno veselico v zabavo in v poduk svojim udom ter vsem prijateljem delavskega stanu.
Da je prva prireditev tako častno izpadla, gre zahvala zlasti še tudi društvenemu pevovodju, gosp. nadučitelju Jos. Trampuž-u, ki se je res mnogo trudil ter veliko žrtvoval, da je društveni pevski zbor v tako kratkem času tako lepo izobrazil in izučil.
Sploh, čast vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je vse v tako lepem redu izvršilo.
Iz Vel. Žabci,j, 15 avgusta 1904.
—	Dne 10. t. m. ob 10'/a zvečer je strela udarila v hlev lukajšnega krčmarja in krojača gospoda Jožela Vrtovec Ubila je
4	mesece staro tele, ter uničila šele dve leti stoječi hlev, ki je danes le golo zidovje. Pogorelo je približno 80 centov sena. Vsa škoda znaša 1100 kron. Vsa čast pridnim gasilcom, ki so se trudili do jutra, žrlovali celo noč, da so ogenj kolikor toliko omejili in obvarovali, da ni ogenj prišel v hišno poslopje. Kar je še vredno omeniti je to, da je na hlevu spečega kroj. učenca doma iz colške občine na Kranjskem Bog na čuden način obvaroval in ohranil pri življenju. Ubogi dečko ves v strahu sklical je hišne ljudi in odvezal ol jasli kravo, da je ubogo živinče zbežalo po polju. Poslopje je bilo zavarovano pri banki »Slaviji".
Treska in hudega vremena reši nas
o	Bogi
S Tolminskega, 12. avgusta 1904.
—	Okrajni šolski Hvel v Tolminu vabi vse učiteljo-(ico) — rz'roma sili — na učiteljsko konferenco v Tolminu za 19. dan sept. letos. Samu ol> sebi jo Inka konferenca gotovo dobra in tudi ntpešna. A nekaj drugoga je, nko se pomisli na stroške, katere provzroč«. P. n. gg. uči-telji-(ice) gotovo niso dolžni imeti stroškov za pot — izplača jim okr. šolski svel natančno vsakemu po kilometrih gotovo svolo. Nikakor ni zavidati te odškodnine, pač pa pomisliti, ali bi ne bilo prav, da se učiteljem za s'lo VBaj postcipatno pred nakaže nagrada za pretečeno šolsko leto, in šele p ot ein naznani učiteljska konferenca. Ako pa sl. c. kr. okr. šolski svet v Tolmina nima toliko, da lahko nakaže zasluženo nagrado učiteljem za silo postcipatno, naj okrajne učiteljske konferdnco popolnoma opusti in tako nekoliko — zamaši neko luknjo. Ko so učitelji za silo prosili povišanja nagrado (za dveurni dnevni poduk, ne vštevši kršč. nauk) od 200 K na 240 letno — kak šum je nastal 1 Denarja ni odkod vzeli ! Odkod pa ho vzame za konference? Ako se najde v okr. c. kr. šolskem Bvelu kak finančni ženij, naj se le oglasi, in naj se imenuje makari — posojilnica! Kmet, ti pa plačaj in — molči!
Loke na Štajerskem. — Morda Vam bo dobrodošlo to poročilo iz zeleno Štajerske, gospod urednik; v teh pasjih dneh tako nimate preveč gradiva, kajti niti roda ni dobra sedaj, kakor pravi pregovor.
Loke mo Vam mala vasica, ki je marsikomu neznana. Iz Št. Jurja pelje cesta po holmih in dolinah dve nri proti jaga-vzhodu in v mali, lepi dolinici leži to romantično selo. Vse kar spada pod Loke je skoro po večini last ^Hranilnice v Linču11, koja si bo gotovo prislužila večno veselje v nebesih, ker pridno po-nemčuje narod, ki je sicer tu še precej zaveden.
Ljudstvo je jako dobro, prijazno in rado se spušča v pogovor, posebno če vidi, da tudi „gospodau govori slovensko, česar tu niso navajeni. Jaz, pa moj tovariš iz Gorice in tukajšni sedmošolec zapojemo kako n&rodno in ljudje naš pozdravljajo kar na cesti z vsklikom: »Živela slovenska Štajerska!11 Buditeljev je treba tu, buditeljev!
Naravnih krasot ne manjka. Krasni izleti, vod& tekočih v obilici, hribi in planine, razvaline gradu .SUssenheim1*, daleč tudi ni do Slatine, kjer se nahaja znamenito kopališče. Sicer ga imamo tudi tu. Ia jako lepo, v gozdiču, v prosti naravi. Voda žubori črez skalo, peni se spodaj v tolmunu in okoli in okoli vse lepo zaraščeno. To Vam je užitek v taki vodi se kopati! Gospod šolski svetnik in vodja K., ki tudi biva tu na počitnicah, je dal napraviti tudi tuš, in tako smo popolnoma preskrbljeni v vsakem oziru. Sicer pa loška inteligenca tudi ni tako vsakdanja. Iz vseh vetrov smo tu-le. Slovenci, Čehi, ena'Poljakinja, ena Francozinja, in drugi Nemci. Ako bi se kdo malo pobrigal za kopališče, bi gotovo dobili vsako leto več gostov, kajti kraj je zares imeniten.
Sadja je tu v obilici. Jabolka lež6 pod drevesi in nikdo se ne zmeni za nje. Vejevje je vse polno, sadje visi človeku nad glavo, če gre malo iz sela naj si bo že tu-sem, ali tja. Sedaj delajo mošt. Vina menda ne bo dosti v okolici, ker je tudi pritisnila nekoliko suša.
Imamo tudi kegljišče, in ravno sedaj ko jaz to pišem, ropotajo kroglje in keglji padajo, da je veselje. Hej, gospoda, ki imaš novce, le udari jo sam, čemu bi bodili v tuje kraje, ko imamo doma lepih dovolj.
Vas pozdravlja Vaš odani
S	e r j u n o v.
Novice.
Cesarjev rojstni dan. — Danes
ob priliki rojstnega dne našega cesarja je bila ob 10. uri predpoludne v stolni cerkvi pontitikalna sv. maša, katere so se udeležili predstojniki civilnih in vojaških oblastnij ter prav lepo število dragega ljudstva. Sinoči pa je sviral a po mestu goriška mestna godba.
Delavski shod. — V nedeljo dne 21. t. m. ob 5. uri pop. priredi „Slov. katol. delavsko društvo v Gorici" delavski shod na dvorišču slovenskega „Alojzijevišča“. Vabimo zlasti delavske sloje, naj se udeležbo v obilnem Številu. Razpravljali se bodo jako važni predmetje.
Za ..Slovensko slrntlMe" ho darovali: r. n. KR. A P. I K, Ana Marušič v Nabrežini 6U K, Potor Leban I K, Terezija Dol jak 1 K, Franc Blažiča 20 v, Nekdo 1 K.
Bog plati!
I>nr. - Uprava „PrirnorHkega Lista" je prejel« za ..Šolski Kom" dne H. avgusta t. I. 1 K 5 h in 14. avg. I K 46 h, katere je darovala družba „Slovenska beseda*.
Za Alojzeviftie: Preč. g. Fr. Kranjec 20 K, nabrali o priliki nove maše č. g Ivana Štolfa 27 K 70 v, A. P. 10 K.
Bog plati!
Vpokojenje In odlikovanje. — Predsednik okrožnega sodišča v Hovinju dr. Anton Tušar, naš rojak, je stopil te dni v pokoj. K ti priliki ga je ceNar odlikoval s komturnim križem Franc Jožefovega reda.
Imenovanja. — Naš rojak Janez Lašič, stavbeni Hvetnik v ministerstvu notranjih zadev, je dobil naslov in značaj višjega stavbenega svetnika. Čestitamo.
Vojaške vesti. — V soboto dospel je v Gorico, kakor že napovedano 27. pešpolk pod poveljstvom polkovnika Štefana Vucetiča. Omenjeni polk zaposlil je Kanal ob 3. uri zjutraj, obrnivšise proti Mariji Celj, kjer je imel polkovno vaje med imenovanim krajem in med Vrhov-Ijami. Danes zjutraj je odšel ta polk v Črniče. Istočasno odšel je tadi tukajšnji pešpolk št. 47 v Rihemberg. Med Črničami in Rihembergom imela bodeta omenjena polka vaje do 19. t. m. Potem se pa podasta v Komen, kjer Re bodo isto-tako vršile brigadne vaje. Vrneta se pa zopet v Gorico dne 29. ali 30. I. m. Takrat prideta v Gorico poleg omenjenih dveh polkov šo pešpolk št. 97 in 87. Poleg teh pride v Gorico tndi 7. topničar-ski polk in dva eskadrona4. dragonskega polka.
Včeraj predpoludne okolo 10. ure se je vrnil pešpolk št. 47 v Gorico z vaj, na katere je odšel v torek zjutraj. Uže popoludne ob 3. urah pa so odšli trije batalijoni proti Trstu. To je pro-vzročilo po mestu najraznoličnejše govorice, češ, da se v Trstu dogajajo čudne reči. Kaj pozitivnega ne ve pa niti danes nobeden povedati, in v Gorici ni tudi znano, ali je vojaštvo odšlo v Trst, ali pa v kako drogo mestece naše Furlanije. En batalijon z godbo je šel včeraj ob 6. nri popoludne Bkozi Sovodnje z vso vojaško opravo. Na vprašanje, kam gredo, se je odgovorilo, da v Tržič. Danes zjntraj, kakor se nam poroča, so tadi Bkozi Sovodnje jahali štiri dragonci s čelado in z vso prtljago.
Po&tena pisava. — V pačenju resnice so si naši liberalni listi pač vsi jednaki in jih ni pri tem prav nič sram, naj se jih še tolikokrat zaloti na najne-sramnejši laži. V zadnji številki našega lista priobčili smo članek, v katerem smo povedali, kako in zakaj so je razdrnžila „Ljudska opekarna11 v Biljah. V omenjenem članka smo tndi povedali, da je vsak član omenjene „Ljudske opekarne" dobil pri razdrnženju poleg svojega vplačanega deleža še tisoč kron po vrhu. Zdaj pa čujte, kaj „Slor Narod“ o tem piše. Ta moralno popolnoma propali list drzne se namreč v očigled vsemu temu, kar smo v omenjenem članku glede ..Ljudske opekarne" v Biljah povedali, in česar ne more tadi nikdo tajiti, o ti zadevi tako-le: ,.Zopet je šla duhovniška zadruga, t. j. „Ljudska opekarna" v Biljah na Goriškem. Produktivne zadruge uspevajo lahko, če imajo pošteno vodstvo, opekarna v Biljah pa je seveda morala propasti, ker jo je vodil duhovnik Rojec“.
—	Ako ni to falotsko, potem pa ne vemo, kaj bi se še moglo tako nazvati.
Vlada in »Lega nazionale“. — Vkljub protesta cele občine in javnih shodov odprla je .Lega nazionale“ v Noblem na skoraj osamljenem kraju šolo za otroke druge t. j. rutarske cerkvene občine, koja pa je, ker ima menda učitelj druga pota, večino leta zaprta.
Visoki vladi se ni zdelo v svojem času umestno in potrebno, da izživljajoči čin laškega društva na slov. zemlji preprečili. —
Danes sicer nimamo namena opisovati to šolo in njene vspehe, a omeniti moramo pač neko drugo okolnost, ki je posebno važnega pomena in ki tudi dokazuje naklonjenost visoke vlade onemu društvu, katerega namen je po italjančiti naše slov. obmejne vasi.
Vlada je dovolila namreč za vodnjake v dolenjski županiji sdatno pod-
poro v znesku K 8000 — pod pogojem, ila prispeva k temu tudi občina s£ svoto K 3000
Občina dolenjska pa noče o prispevkih ničesar vedeti ; na to je vlada sklenila projektirane vodnjake sama napraviti, namreč enega v Rutarjih, drugega pri Budigojih vrh Dolenj in tretjega pri Legini šoli v Neblem. Za Boga svetega ! Si li moremo misliti večjega škandala, kot je ta: tedaj za par osameljenih hiš vrh Dolenj, in šolo Legi no v Neblem sama dela vlada vodnjake ! Je li to mogoče? A za cele vasi in sela, ko jo že leta in leta prosijo v iste namene vsaj primerne podpor e, je ista vlada nema in gluha ! Proti takemn podeljevanju podpor pa protestiramo odločno !
Nabrežina je praznovala 16. avg. t. I. 300-letnico, odkar obstoji cerkev bv. Boka. Da je bila slavnost tem večja, poklical je tamošnji požrtvovalni gospod kurat svoje prijatelje duhovnike pevce, katerim se je pridružil še kvartet sv. Ignacija v Gorici, da so izvršili povske točko pri Blovesni sv. maši in popoldanski službi božji. Petje pod vodstvom č. g. Kokošarja, prvoboritelja za pravo cerkveno petje je bilo imenitno. Bog daj, da bi še kje slišali tak zbor, kakoršen je bil v Nabrežini! Saj tako se bo gotovo širilo lepo petje tudi po krajih, kjer je še marsikaj treba popraviti v tem oziru...
Izpred sodišča. — V torek je bil obsojen na triletno težko ječo Henrik Arivoslo, ki je v Tolminu v neki krčmi jako žaljivo govoril o našem cesarja.
Isti dan je bil obsojen na tritedenski zapor 18-letni Devit Peter iz Gradišča, ker se je na nesramen način norčeval in se rogal molitvam, ki se opravljaj o na Veliki petek.
Na trimesečno ječo pa je bil ob-Bojen Anton Jekše iz Rihenberga in sicer zaradi goljufije. Našel je namreč denarnico, v kateri se je nahajalo 220 K. Čeravno je vedel, da je denarnico last Antona Birse je vendar porabil zase 60 K.
Dva meseca težke ječe pa je dobil brezsrčni sin France Škarabot, ki je polil svojo lastno mater z vrelo vodo ter jo s tem hudo poškodoval.
Iz Renč nam pišejo : V Renčah so bile občinske volilvo dne 9. in 10. t. m„ in Bicer bo prodrli v 3. razredu enoglasno, v 2. in 1. razreda pa s častno večino starašini, ki ljabijo red ter bodo skrbeli v vsakem ozira za blagor občine
—	a ne za svoj žep.
Iz Prvačine nam pišejo: Slikar gospod Dominik Failutti je napravil sliko pokojnega nadškofa dr. Alojzija Zorn za cerkev v Prvačini, kjer hočejo imeti spomin na blagega rojaka in dobrotnika. Slika je lepa in zelo po ceni ter hvali mojstra.
Ranila sta v Solkanu dva kmeta italijanskega delavca Masulini s kamnjem tako močno, da je moral iskati zdravniške pomoči v tak. bolnišnici. Italijanski listi pišejo, da sta kmeta MaBulinija zato ranila, ker jima ni hotel plačati kave. Ako bi bilo to res, bilo bi v resnici jako obžalovanja vredno. Nadejamo se pa, da bo tu kaj drugega vmes.
Strela je ubila dne 2. t. m. J. Panterja, ko je vedril z 11 drugimi v seniku v Stržiščab, katere je omamila in ranila.
Razglas za prodajo cepjjencev in koreninja amerlkanskih trt, Iz deželne trtnlce v Sv. Roku (Gorica) za leto 1904. — Otvori se zaznanek za prodajo cepljencevin koreninja amerikanskih trt, pridelanih v deželni trtnici v Sv. Roku (Gorica) za leto 1904. Tozadevne prošnje se imajo nasloviti na deželni odbor v Gorici. 1. Naročila se bodo upoštevala po kronologičnem redu, dokler blag6 ne poide. 2. Blago se bo oddajalo v trtnici. Ker se mora blago skladati, se bo moralo odplačati za tisoč ali za en del tisoča cep-Ijencev ali koreninj 60 vin. stalne pristojbine. 3. Morebitni stroški za oddajo na železniško postajo ali stroški za vklado, pripadejo naročevalcu. 4. Plačevanje blaga in tozadevnih skladnih stroškov, oddaje na postajo in vklade, se bo izvršilo pred-plačno, ali proti povzetja. 6. Blago bode potovalo na riziko in nevarnost naroče-valca. 6. Gene: a) cepljenci na „Riparia Portalis11 16 Kron za sto; b) cepljenci na „Rupestris Monlicola" ali „du Lot“ 16 Kron za »to; c) koreninje na „Riparia Portalis"
1	lelo staro 4 Krone za sto; d) koreninje na „RupestriB Monticola11 ali „du Lot" 4 Krone za sto. 7. Različnost cepljencev.
A.	Cepljenci na„Riparia Portalis". l.Jedno grozdje: beli Chaaaelaa, Friih voa derLahn.
2. Grozdje za vina, belo: Pinot, italijanski rizling (Walsch-Riesling), Renski rizling, Rebula, Cividin; črno: Modra frankinja in frankonija, Kabernet sauvignon, Refošk
B.	Cepljenci na „Rupestris monticola" ali „du Lot“. Grozdje za vina, bolo: Rebula, Italijanski rizling(Wal‘‘ch-Riesling) Verdnc; črno: Grozdje za •vino: Modra frankinja in frankonija, KabernH sauvignon, Relošk.
Samomor. — Pri Soči blizu Gradišča našli so truplo ondotnega mesarja Artura Morpurgo, in blizu njega revolver.
Nova znamenita nabožna knjižica. — Molitvenik in pouk o pobožnosti presvetega Srca Jezusovega. Izdal in založil dr. Anton Bonaventura Jeglič knezoškof ljubljanski. 306 strani. Cena: Rdeča obreza K 120, zlata K t 60, mehko vez., zlata obreza K 2; po pošti 10 v. več. Naroča se v katoliški bukvami v Ljubljani.
Prevzvišeni knez in škof ljubljanski, kateri z vso vnemo goji in pospešuje pobožnost k presv. Srcu Jezusovemu, je poskrbel, da dobe Slevenci izvrstno sestavljen, glede oblike zelo priročen, za splošno rabo prirejen molitvenik, ki ima v prvi vrsti namen vnemati bralca za češčenje do najsvetejšega Srca Jezusovega.
Knjižica bo vzbudila med milim slovenskim ljudstvom brez dvoma splošno zanimanje in bodo segali, po njej visoki in nizki, stari in mladi!
Priporočamo jo najtopleje I
..Delavsko podporno društvo" v Trstu. — Dne 21. avgusta t. m. praznovalo bo ..Delavsko podporno društvo" v Trstu obletnico blagoslovljenja svoje društvene zastave in 25-letnico svojega obstanka z jutranjo in popoldansko slavnostjo. Ob 8. nri zjutraj bo namreč v cerkvi sv. Aniona novega sv. maša, pri kateri bo pelo iz prijaznosti „Slovansko pevsko društvo". Popoludne ob 6. uri bode v okinčanem vrta „Narodnega Doma" pri Sv. Ivanu veselica, pri kateri sodeluje iz prijaznosti „Slovansko pevsko društvo".
Zahvala.
Izrekamo zahvalo VBem sorodnikom, prijateljem, znancem in „Slov. kat. del. društvu11, katero je s zastavo spremilo našega ljubljenega pok. soproga, oziroma očeta gospoda
Andreja Rojec-a,
krojača
k večnemu počitku.
Žalujoči ostali.
Gorica, 17. avgusta 1904.
Katoliška slovenska družina sprejme na stanovanje več učencev. Hiša je nova in stoji na lepem, zdravem kraja blizu središča mesta. Učenci imajo priliko učiti se v nemščini. Pojasnila daje upravništvo „Primorskega lista“.
Št. 2604 Op.
Ragglaft
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil II. č etrtletj a t. j. mesecev
aprila, maja in junija 1903
začne v ponedeljek dne 6. septembra 1904. ter ae bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke.
0(1 ravnateljstva zastavljalnice in ž njo združene hranilnice.
V	Gorici, 6. avgusta 1904.
Saunig E Dekleva
ulica Municipio it. 1,
Gorica.
{^Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za Šivilje, krojače, črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Premier1' in slamoreani stroji, samokresi in razne puške lastna meh. popravljalnica. Glavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.WMtfalla“.
Nova delavnic
cerkvenih posod O O O O O O in orodja.
Oorioa, magiatratna ulioa St. 8.
Podpisani vaoja si naznaniti prefi. ] ] duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod tur se priporoia za iia-rofibe svečnikov, svotilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem glogu po najnižjih cenah.
Ker Se nima ilustrovamh cenikov, poSlje po želji preč. duhovSčini obrise raznih posod in orodja.
Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene.
Ud&ni
Franc Leban,
srebrar.
Poziv.
„ Ljudska opekama v Biljah, vpisano društvo z omejenim poroštvom" se je po soglasnem sklepu izrednega obl. sbora n dne 25. jun. t. I. prostovoljno raadru&ila, ter je bila ta raz-dru&itev vpisana v zadr. vpi-sekglasom sklepa c. kr. okroS. sodišča v Gorici z dne 8.jul. t. I. št.Firm.i2sGen. UTJI23. Vabijp se tem potom vsi mogoči upniki „Ljudske opekarne" v Biljah, da se oglasi'. aa morebitne tirjatve pri društvu.
flnt. Budin
Mesarski mojster
« Mirnu pri Gorici —
se priporoča vsemu občinstvu za razna klesarska dela, nagrobne spomenike i. t. d.
Delo izvršuje iz najboljšega trdega kamena iz Dola na Krasu po zmernih cenah.
m
Ul
And. Fajt,
pekovski mojster, Gorica, I——1
tekallšče Fr. Josipa St.2 (lastna hlia), In podružnloa it. 20.
f
Izvršuje naročila vsakovrstnega Peciva, tudi najfinejšega, kakor za nove 'maše in godove, kolače aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno gor iško pinco in potice itd.
'II11111IIII IDI III IIIHIHI HillU 111III
jfaiton JFbn,
klobučar in gostilničar v Semeničtki ulici, ima bogato zalogo raznovrsltiih klobukov in točivsvoji krčmi prisl* na domača vina ter postreže tud1 z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Anton Jerkič
Borita, Gospasha ulica hiš. Sten. 7, II. nadstropje
je najveCji in naji urejen atelje no Primorskem.
IzurSba vseh vrst fotografij je ne-prakosljiva. Na razpolago je neite-vllno pohvalnHi pisem. Cene nižje hahor pri Honhurentih............
Naznanila.
Podpisana naznanjava slavnemu občinstvu, da sva premestita krojaSko delavnico is ulice Vetturini št. J v utico
della Cappella št. 10.
Ob tej priliki se priporočava slavnemu občinstvu, č. duhovščini, posebno za izdelovanje talarjev in at vsa v to stroko spadajoča dela.
Vid in Andrej Rojec, krojaška mojstra.
Karol Draščik,
pekovsk’ mojster na Kornu v Gorici
odlikovan z iasfno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v fiorlcl na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najnljndneje.
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
J. Dmfovka - Gorica
Glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3.
Podružnici: Gorica Raštelj št. 3 in Sežana
Odlikovana tvor/lica nad pintov, tovarna usnja itn Jutro, velika aaloga domačega in inozemske-ga usnja ter vseh potrebščin aa drevi ja rje, usnje aa sedlarje, knjigoveze in tapetarje, d avna naloga leščila v korist drn&bi sv. Cir. in Met.
Ceniki na zahtevo zastonj in franko
Telefon štev. 62.	Telefon	štev.	62.
nce za salje in pitje
za pritlsek: ,,Herkules“. Zajamčeno najhitrejšo delo.
Hidravlične stiskalnice USf,JS!;m JS
Sadne in grozdne mline, Robkalnice,
. Popolno Moštarne stalno in vozeče.
Stiskalnice aa sadni sok, mlini aa jagode.
Sušilnice za h udje In zelenjnd
stroje %a lupljenje in rezanje sadja
najnovejSe, Kamodelujoče, patentirane, ki se dajo nosili in voziti, skrnpil- < nico za trle, drevesa, goršico ,,Sy plion ia“, pluge * a vinograde
izdeluje in prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši sestavi
P H M A VI? A RTU in H P lvornlca kmetijskih strojev, 11-I n. ITlrl I r Ali 1 n lil Ul • varne In zdelovalnlce plugov
ca Dunaju Il/i, Taborstrasse št. 71.
Odlikovana z nad 500 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširni ceniki zastonj. Zastopniki in prokupci dobro doSli.
Krojaška zadruga
(gorica, (gosposka ulica 7,
naznanja
da prodaja oblačila za dame in gospode, perkale, 2ephvr iti drugo manifakturno blago posebno za spomladni in letni čas, blago vseh kakovosti in po najnižje mogočih konkurenčnih in stalnih cenah.
Vzorci najnovejše izbere se na zahtevanje pošiljajo brezplačno in poštnine prosto.
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 4Va% polumesečno; ne-vsdignene obrestipripi-suje konec leta k glav* nici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila
udom na otiebnl kredit po S % in uh v kaj li bo p« 5 V,/,
„Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292.
Sprejema
nove člane
2 glavnimi in opravilnimi deleži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obroatujepo dogovoru.
IJrad ne ure
vnak dan od N, ure zjutraj pu do 1. ure popoludue.