Poštama plačama v joto vini.
Posamezna številka stane 1*25 Dfa.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po dogovoru.
Izhaja vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se rte sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, šeienburgova ulica štev. 6, II. nadstropje.
GlasOo socialistične stranke Jugoslavije
Šter. 7.	Ljubljana,	dne	18.	februarja	1934.	II.	leto.
Izzivanje.	Politiini	pregled.
V	peti številki Uradnega lista direkcije državnih železnic je izšel odlok, ki pomeni pravo izzivanje železničarjev in vsega delavstva v naši državi.
Ta odlok odpravlja institucijo obratnih zaupnikov v delavnicah in na progah, ki jih je prevzela država od južne železnice in pravi kratko:	Da	se	bo
delavnemu osobju prejšnje južne železnice in državne železnice enako godilo, se odpravlja s takojšnjo veljavnostjo institucija delavskih zaupnikov, kakor je bila urejena z naredbo Južne železnice št. 161 z leta 1920. S tem se razveljavljajo vse odredbe prejšnjega ravnateljstva, ki se nanašajo na te zaupnike. Delavsko osobje naj se o vsebini te odredbe obvesti.
♦
Mi imamo, še iz prejšnjih časov, zakon o zaščiti delavcev, ki predpisuje, da se morajo voliti v vseh obratih obratni zaupniki. Ta zakon smo dobili takrat, ko je imelo delavstvo vsaj nekaj politične moči in v parlamentu jač-je zastopstvo. Kakor hitro pa se je to spremenilo in kakor hitro so prišli v parlament ljudje, ki so obljubljali pri volitvah mano z nebes, sedaj pa ne znajo ali nočejo nič storiti za delavstvo, gremo vedno bolj nizdol.
Namesto, da bi izdala vlada k zakonu o zaščiti delavcev izvršilno naredbo, ■amesto, da bi potom inšpekcij dela strogo na to gledala, da se ta zakon izvršuje, odpravljajo njeni organi obratne zaupnike še tam, kjer so. Zato vidimo v odredbah, kakor je zgornja, nesramno izzivanje ne samo železničarjev, ampak vsega jugoslovanskega delavstva. V Mariboru je delavstvo na to izzivanje tudi impozantno odgovorilo. Več
Glasom najnovejših vesti je dinar v Curihu silno narasel. Dinar notira po zadnjih vesteh v Curihu že 7.55 švicarskih centimov. Po curiški pariteti bi stala lira le 3.32 Din, češka krona 2.20. dolar 76.10. Dinar je porasel v par dneh za več ko 10 odstotkov!
Bolgarski socialisti izstopili iz vlade.
Sofija, 16. februarja 1924. Po sklepu strankinega zbora je podal socialistični minister v Cankovi vladi včeraj svojo demisijo.
Reške konvencije pred parlamentom.
Beograd, 17. februarja 1924. Vlada je postavila nepričakovano sporazum o Reki na dnevni red ponedeljkove parlamentarne seje. Dr. Ninčič je naenkrat ozdravil in bo podal ekspoze o sporazumu. Pričakuje se, da bo parlament sporazum proti glasovom opozicije po kratki debati ratificiral.
Stavka pristaniških delavcev v Angliji.
London. 16- februarja 1924. Danes opoldne so stopili delavci vseh angleških pristanišč v stavko. Delegati obeh pogajajočih se strank so nameravali London takoj zapustiti, bodo pa stopili na prizadevanje ministra za socialno politiko še enkrat na posvetovanje.
Razdelitev Hrvatske na oblasti.
Na sobotni /seji ministrskega sveta je referiral minister Vujičič o likvidaciji pokrajinskih uprav v Zagrebu in o vpostavitvi velikih županij v Hrvatski, Slavoniji in Sloveniji. Ta razdelitev bo koucem tega tedna definitivno končana.
tisoč mož broječa množica je na velikem shodu, ki se je vršil v četrtek, dne 7. t. m. vladi v ostrih besedah povedala, da zasleduje vladino delo in da bo obračunala ob svojem času z vsemi, ki delavstvo izzivajo, pa tudi s tistimi, ki so veliko govorili in obljubljali, — v praksi pa so nas s svojo nesposobnostjo tja pripeljali, kjer smo danes.
Danes imajo gospodje, ki zakon kršijo, že pogum, da vržejo v obraz delavstvu, ki proti temu protestira besedo: Tisti časi so minuli, ko smo se vas bali! — Res so zaenkrat minuli. Minuli po krivdi, delavstva samega, ki je šlo za vsakim plačanim priganjačem in dopustilo, da so se njegove organizacije razbile.
A še bo drugače! Še bo zbralo delavstvo svoje razbite sile in postalo političen faktor!
Na vladna izzivanja bo odgovorilo delavstvo z bojnim klicem: Vsi v politične organizacije! Vsi v politične organizacije Socialistične stranke Jugoslavije, ki je z največjo požrtvovalnostjo spravilo v veljavo zakone, ki se danes rušijo! Gobezdačem, ki pravijo, da je to vse eno in da je to celo dobro za vas, pa povejte, — da so napravili že dovolj škode in da se vojska ne vodi z jezikom, temveč g topovi. Težek je boj, ki ga morajo voditi proti reakciji delavske organizacije vseh vrst. Kjer pa delavstvo nima nobene politične moči, iam vodijo ostale organizacije ta boj, — kakor da bi plavale proti vodi.
Zato ne ve kaj govori, kdor pravi: Delavstvo naj se za politiko ne briga!
Poleg demagoške, kričave politike je politika resnega razrednega boja. To je delavska politika bodočnosti.
Glasovanje o osemurnem delavniku.
Ženeva, 16. februarja. Jutri, v ponedeljek se vrši v Švici ljudsko glasovanje o spremembi zakona o osemurnem delavniku.
Švicarski parlament je sprejel pred poldrugim letom zakon o osemurnem delavniku tako, da se lahko za čas gospodarske krize, najdalje pa za tri leta delavni čas podaljša, najdalje na 54 ur tedensko. Proti temu so zahtevale delavske stranke referendum v spomenici, ki ima 200.000 podpisov. Kakor je soditi bo vsaka sprememba zakona o osemurnem delavniku z veliko večino odklonjena.
Starka — bank.
Dunaj, 17. februarja 1924. Na Dunaju groze že dalje časa s stavko — bank. Pričakujejo, da stopijo bankirji, za katere se s stalizacijo valute zlati povojni časi končajo, že v ponedeljek v stavko.
Padanje madžarske krone.
Budimpešta, 16. februarja. Madžarska krona je ponovno silno padla.
Oblastne volitve.
Z ozirom na izvršeno razdelitev države na oblasti se ponavljajo glasovi, da bomo imeli v marcu ali aprilu oblastne volitve.
Seveda — če ne pride med tem, do spremembe v vladi.
Pašič pri kralju.
Pašič je ozdravil in je bil sprejet od kralja, katerega je v enourni avdi-jenci izčrpno informiral o političnem položaju.
Priznanje Rusije.
Anglija je prebila led. Sedaj priznavajo evropske države Rusijo po vrsti, ali pa se nato pripravljajo.
Rusijo so priznale že Anglija, Italija, Norveška in Avstrija. Glede Češkoslovaške in Jugoslavije je izrekel član ruskega komisariata za zunanje zadeve nastopno:
Mednarodni pomen sovjetov raste od dne do dne. S političnega vidika je za male države brezpomembno, kako stališče bodo sovjeti zavzeli proti njim. —
V	Evropi obstojajo nove države, kakor Češkoslovaška in Jugoslavija, ki so nastale za nami in ki jih mi dosedaj še nismo priznali. Pripravljeni smo, da jih takoj brezpogojno priznamo, toda isto zahtevamo tudi od njih.
Zdi se pa mi, da Rusija lažje živi brez njihovega priznanja, kakor pa one brez našega.
Za avstrijsko, madžarsko in bolgarsko vlado, ki so podpisale brest-litov-ski mir to izrečno priznanje ni razveljavljeno, četudi ona pogodba ne obstoji več. Litvinov je nato z zadovoljstvom povdarjal, da je po Angliji tudi Norveška upostavila normalne odnošaje z Rusijo in je označil kot smešno postopanje Švedske, ki se po triletnem omahovanju še ne more odločiti za priznanje sovjetske vlade. Glede Amerike pa je dejal, da hoče amerikanska vlada razpravljati o ruskih zakonih, kakor d;, bi smela Rusija zahtevati izpre-membe v amerikanski zakonodaji.
Trocki — obolel.
Iz Moskve poročajo, da boleha Trocki na splošni oslabitvi organizma in ua bronhialnem kataru. Za ozdravljenje bo potreboval dva do tri mesece. Predvsem je zanj nujno potreben popoten mir. Trocki se bo šel zdravit v Sukamhale.
Reške konvencije
je odobril odsek za zunanje zadeve z večino enega glasu.
Pred plenumom se je razprava o rimski pogodbi — preložila, ker je baje Ninčič obolel.
Opozicija proti konvencijam sicer glasno rjove, — dvomimo pa, da bi si jih upala zrušiti, ker bi morala potem dokazati, da zna ona to bolje urediti.
Novi komunistični nemiri na Nemškem.
Na Saškem je prišlo v več mestih do težkih komunističnih izgredov. Nastopiti je moralo vojaštvo, ki se je po-služilo orožja. V Berlinu so zatvorili centralo komunistične stranke.
Dr. Korošec in avtonomiji«.
Dr. Korošec se pogaja z demokrati za opozicijski blok.
Kakor poročajo njegovi bodoči zavezniki — je pri teh pogajanjih svojo avtonomijo že zatajil. Kakor smo raz-videli že Markovega protokola, — se da s Korošcem zelo po ceni govoriti. Avtonomije in hude besede so le za ljudstvo.
Tudi Radič — za parlamentarno delo.
Po triletnem čakanju, — se izpre-obrača tudi Radič. V zadnjem Slobod-nem domu< je napisal, da je treba iti končno v parlament in tam delati.
Ako bi bila srečala Radiča ta pamet že prej, bi bilo marsikaj lahko drugače pri nas. In smeli bi upati, da bo marsikaj drugače, ako bi smeli upati, da ga je srebala sedaj pamet. Zdi pa se nam, da je to nemogoče. Zato bo imel opozicijski blok, ako do njega pride, težko delo in si od njega ni bog-vekaj obetati.
Nasilje na Jesenicah!
Kakor poročajo je okrajno glavarstvo v Radovljici razveljavilo socialistično in komunistično listo za občinske volitve na Jesenicah. Glavarstvo trdi, da so nekateri podpisi na listah nepristni. Razveljavljenje je posledica klerikalnih intrig, ki hočejo dobiti občino
—	na ta način v svoje roke.
Rudarska konferenca.
V nedeljo, dne 17. februarja 1924 se vrši v Sarajevu deželna konferenca bosanske Zveze rudarskih delavcev.
Sklicanje te konference odobrava tudi Glavni Radnički Savez, v kojega sestavu se Savez rudarjev za Bosno nahaja.
Kapital v boju proti socialnemu zavarovanju. Industrijci so/ organizirali po vsej državi veliko gonjo proti socialni zakonodaji. Nad pol leta že vrše to •■plemenito agitacijo, ki je porodila nešteto resolucij podjetniških organizacij. Te dni so zborovali tudi v Belgra-du, kjer so stilizirali svoje zahteve navidezno dobrohotno. Dejansko pa slone njih zahteve prav tako v Belgradu, kakor so slonele pri nas, na krivih temeljili, ki niso nič drugega, kakor prikrit izraz nevolje nad zavarovanjem. Podjetnikom bi prav prijateljsko svetovali, da prepuste socialno zavarovanje delavcem, ker je njihovo, sami naj se pa brigajo za svoje fabrike., To l>i bilo zanje bolj hvaležno delo.
Tedenski pregled »Slov. Naroda*.
»Slov. Narod* je rešil v uvodnikih-Reško vprašanje,, črkarsko pravdo, Radičevo poslanstvo, narodno edinstvo, poltično moralo, skratka: uvodniki-pr|-ma. Politični pregled: Trikrat napovedal konec radikalije, 2krat potvoril izvirnost poročila, sedemkrat napisal debele laži. V dnevnih novicah:	sproti
>ažur«, celo od sv. Trojice dobiva za dnevne novice. Ljubljani posveča neiz-premenjeno svojo pozornost in ker rabi ■ Narod-' »lahterno« tudi podnevi, zahteva zase od magistrata več luči, več geista. No in končno: Razno. Z zbadljivimi šaljivkami, salonskimi (ne sa-lamonskimi) vici zabava občinstvo, žgečka bralce in jih najlepše uspava.
Sicer pa tedenskega pregleda »Narodovega« tudi za honorar ne bo več pisal	Voglar.
Kaj je veliko?
Ako so delavske organizacije slaba in nič ne žrtvujejo za pokret, — a trna delavska stranka vkljub temu dnevnik, je to lepo in mnogi mislijo, da je to tudi veliko.
V resnici pa j« to vir vsega zla.
Res veliko je le to, kar je solidno.
Ako spravijo delavci skupaj pol milijona kron in kupijo s tem podjetje, ki je vredno 10 milijonov kron, — mislijo mnogi, da je to veliko delo.
V resnici pa je prava moč tam, kjer je devet in pol milijona kron in ne tam kjer je pol milijona kron.
Po vojni je bil naš največji greh, da smo hoteli biti večji, kakor smo.
Iz napak se moramo učiti in se moramo čuvati, da bi jih ponovno'in v še večji meri delali. Zato je treba pojme
o	tem, kaj je veliko, temeljito spremeniti.
Veliko je to, kar je solidno. Za nas je veliko le to, kar Je res naše. Pri vsaki priliki si zato izračunajte, kaj se da doseči s tem, kar je delavstvo pri-pr.v ljeno žrtvovati.
NainovelSe politične vesti.
Silen porast dinarja!
Macdonaldov nastopni govor.
V	torek, dne 12. t. in. je imel predsednik angleške delavske vlade, Ram-*ay Macdonald, svoj nastopni govor. Vodilna misel Macdonaldovega programa (e prizadevanje po ohranitvi trajnega miru v Evropi. Macdonald je izvajal:
»Še nikdar ni v Angliji noben ministrski predsednik govoril zbornici pod podobnimi okoliščinami, kakor jaz. Nobena stranka nima čiste večine, konservativna pa je najmočnejša. Ker pa pri volitvah ni mogla doseči večine, je nastopila vlado kot druga najmočnejša stranka Labour Party. Delavska vlada bo odstopila le tedaj, ako bi doživela v važnih spornih vprašanjih ali pa v principielnih vprašanjih poraz. Prva naloga vlade po njenem nastopu je bila, da je odstranila paniko, ki se je pojavila med gotovimi sloji, kar se ji je tudi posrečilo.
Vlada je odločena predložiti parlamentu v odločitev vse sklepe državne konference glede pogoduostne carine za kolonije. Stanovanjsko politiko hoče voditi na ta način, da se bo gradilo toliko stanovanj, da bodo delavci plačevali za svoja stanovanja le 9 šilingov na teden. Za odpravo brezdelnosti bo dala vlada na razpolago večje izvozne kredite in bo v vsakem-oziru skušala izboljšati trgovino. Nikakor pa ne misli, odtegniti kapitala in kreditov trgovini za izvršitev javnih del. Gledala bo le na to, da se državni dolg poenostavi in obresti zmanjšajo z konvertiranjem. V to svr-ho bodo ustanovljeni posebni odseki strokovnjakov, ki bodo izdelali potrebne reformne predloge. Vlada bo tudi napela vse sile, da dvigne angleško kmetijstvo.
Priznanje ltusije je bil potrebni pogoj, da se reši izredno težka naloga razčiščenja vseh angleško-vuskih problemov. Ruski sovjetski poslanik je že na potu v Moskvo, da dobi potrebne in-strukeije za bližajoča se pogajanja. Vztrajal pa bom vsekakor z vso odločnostjo na tem, da Rusija končno ustavi vsako propagando proti Angliji.
Kar se tiče srednje Evrope, je našla nova vlada pri svojem nastopu zelo resen položaj. Odnošaji Anglije naprani Franciji so bili pod unionistično vlado vse prej, kakor prijetni. Vsepovsod je vladal občutek negotovosti. Instinktivno se je čutilo, da mora priti do popolnoma brezupnega položaja, ki bi dovedel do izbruha evropske vojne. Zato je bila neobhodno potrebna radikalna izpre-memba. V Poruhrju obstoja cela vrsta zamotanih vprašanj, od katerih sicer za bodočnost ni nobeno nerazrešljivo, vendar pa vpliva vsako zelo vznemirljivo ua razpoloženje. O neposred. težkočah. ki so nastale vsled separatizma v Pfal-zu in železniške politike režije v Koel-nu sicer še ue more podati popolne izjave, reči pa more že sedaj, da bo zlasti v vprašanju Pfalza dosežen že v najbližjem času popoln sporazum, ako se ne zgodi kaj nepričakovanega.
Franciji se ni treba bati angleške politike. Anglija sicer ne bo mogla storiti vsega, kar želi Francija, na drugi strani pa tudi ne pričakuje, da ji bo Francija sledila v vseh njenih stremljenjih. Vsekakor pa ne obstojajo med Anglijo in Francijo nobena taka na-sprotstva v naziranjih, ki bi jih ne bilo mogoče urediti samo z nekoliko dobro volje in poštenosti, lleparacijsko vprašanje je treba presojati ne samo s francoskega in angleškega, ampak tudi z evropskega stališča in storiti vse, da se najde zadovoljiva rešitev. Nemčija mora stopiti v zvezo narodov in upati je, da vstopi tudi Rusija. Ako bo Amerika zvedela, da se izvajajo ti važni problemi sedaj na popolnoma nov način, bo nedvomno tudi ona pripravlje-na sodelovati pri reševanju.
Ramsay Macdonald je zaključil svoj govor z besedami:	»Naj	nas čaka ka-
kršnakoli si bodi parlamentarna usoda. Čeprav bi morali že ta teden zapustiti urad, smo vendar že v tem kfatkem času dali svetovni zgodovini svoj pečat!«
Železničarsko osobje v obupu.
Nikoli že niso bili železničarji v tako brezupnem položaju, kot so danes. In zakaj? Prvič za to, ker se prepirajo med seboj, namesto, da bi bili složni in drugič, ker je današnji delodajalec stokrat bolj brutalen, stokrat bolj brezobziren in stokrat bolj zakrknjen, kol jje bil prejšnji. Tudi v stari Avstriji ni bilo železničar’jem z rožicami postlano, toda tako niso stradali, kot stradajo v »osvobojeni« državi, ki bi naj bila naša mati, ne mačeha! Hvala lepa za tako tnater, katere otroci nimajo nobenih življenskih pogojev več, ki beie, če le morejo od nje, kakor prebivalci Sodome in Gomora, ker se boje pekla, ki gredo raje v — smrt, kakor da bi še nadalje prenašali tako suženjstvo. Železničarske družine žive danes mnogo slabše kot najslabše prostitutke. Prostitutke žive od enega sicer slabega in nečastnega poklica, železničarji pa si morajo danes iskati, poleg častnega poklica, mnogokrat še druge manj častne za nje in za njih delodajalca ponižujoče poklice, oni morajo odjedati drugim svojim tovarišem kruh s tem, da opravljajo v prostem času druga dela in tako pospešujejo brezposelnost in vlečejo tudi ostale delavce v prepad. Ne od danes, ne od včeraj, temveč, tri leta že traja povečana beda železničarjev. Bilo |je sicer v tem dolgem času sicer- raznih akcij, ki so šle ali so saj skušale iti za tem, da bi se ta strašim beda vsaj omilila, toda vse zastonj. Vse akcije so zadele na trdo skalo reakcije in »o se razblinile. In danes triumfira reakcija! Neki gospod Š. je pred kratkim izjavil 'deputaciji pri ljubljanski žel. direkciji: »Enkrat smo se vas bali. ampak dane* *e vas ne bojimo več!«
Ta odgovor Je treba podčrtati, saj govori za cele knjige. V četrtek t. j. 14. februarja, ko to pišemo, bo sla zopet deputacija uslužbencev in delavcev
no-politične ugodnosti. Take trditve so, ce ne zlobne, pa vsaj nepremišljene in ne pričajo o posebno temeljitem poznavanju nravi socialno-političnega 'udejstvovanja države. Naj vedo gospodje obrtniki, ki govoričijo in se repenčijo po shodih, konferencah, da se je soei-alno-politična zakonodaja ustvarila ne na ljubo delavskemu razredu, marveč v interesu države same. Torej v interesu onega, kar uporabljajo za običajne mode svojim govorancam. Delodajalca pa obremenjujejo soc^alno-politične norme le, v kolikor mu onemogočujejo, da bi se obogatil na račun splošnosti, izrabljajoč prekomerno delovno silo posameznika.
Mesto napadov na delavski razred, ofenzivnega nastopanja proti socialni zakonodaji naj bi obrtniki raje porabili zborovanja v to, da bi iskali skupnih vezi, skupnih interesnih sfer med delavcem in obrtnikom.
Obrtniki pravijo: mi smo ravno tako socialne zaščite potrebni. Res je. So-cialue zaščite, v kolikor jo je obrtnik kot človek potreben. Kajti socialna politika ne čuva premoženja, marveč mora čuvati človeka, delovno silo.
Poglejmo samo stanovanjsko vprašanje! Kaj niso identični interesi obrtnikov in delavcev! Pa invalidsko vprašanje, vprašanje starostne preskrbe, za slučaj onemoglosti. Kaj bi ne bilo zato boljše, da bi skušali obrtniki za-eno z delavci doseči upoštevanje lastnega in delavskega interesa v kapitali-slični družbi.
Slabemu vodstvu so danes izročeni obrtniki. Le v socialni zakonodaji vidijo oviro napredka in opasnost za svoj obstoj. Ne pomislijo pa, da zavzema in-industrializacija brez usmiljenja vse
one stroke, v katerih je strojni pogon izvedljiv in dobiček mogoč. Obrtniku je danes industrija največji in naš najnevarnejši konkurent. 7.ato bi pričakovali, da bodo posvečena obrtniška, zborovanja temu razmotrivanju:	kako
vzdržati konkurenco, kako vzdrževati življeasko sposobnost in zmožnost in kako — prilagoditi obrtništvo novo nastalim razmeram. Gotovo je, da se bo produkcija stalno industrializirala. Zakaj ne bi raje obrtniki razmišljali, kako bi to izvršili sami, da 5e industrializacija ne bi izvršila preko njih.
V	Beogradu so izdelali načrt obrtna banice. Potom te banke naj bi črpali obrtniki cenejši kredit. Zakaj ne razpravlja obrtništvo o tem!
Dalje: koncentracija kapitala se vrši na celi črti. Obrtnik tišči svoje denarje v žepu. Zadrugarstvo, zadružno gibanje je eden protiutež kapitalistični ofenzivi. In izboljšanje obrtniških izdelkov, šolanje obrtnikov, to bi bila gotovo važnejša vprašanja na obrtniških zborovanjih, kot pa večno premlevanja socialno političnih bremen.
Če obrtniki ne zmorejo socialno-po-litičnih obremenitev', zakaj najemajo pomočnike, delavce? Naj vzame obrtnik izučenega pomočnika za soimejitelja v obrt, pa bodo odpadla vsa bremena, ki izvirajo i!z socialno-političnih zakonov. Če bo postal pomočnik solastnik obrti, bosta sklepala pogodbo dva enaka kon-trahenta. Tisti trenutek pa odpade socialna zaščita. Tega pa obrtniki ne delajo radi. Zato, ker vedo, da iz pomočnika črpajo dobiček, zaslužek. In, da ne črpajo prevelikega dobička, zato je socialno-politična zakonodaja potrebna in nujna.
Zadruge kol gmotna zaslomba pokreta.
na ravnateljstvo bivše južne železnice v Ljubljani. Kaj bo dosegla... to si lahko razredno zaveden železničar ua prste zračuni! Generali še nikoli niso vojne dobili brez armade in to dobre armade. Za to se pravi pogajati brez dobre in močne organizacije, hoditi po vodo z rešetom. Toda južni železničarji imajo še drug povod, če gredo na ravnateljstvo.
Istim so bile deloma takoj po prevratu, deloma pa po »podržavi jen ju« južne železnice odvzete vse ugodnosti, ki so jo vživali že desetletja.
Takoj po prevratu jim je bila ukinjena personalna komisija za nastavljeno osobje. Ravno take centralni delavski odbor, ukinjena so bila vsa zastopstva osobja pri bolniški blagajni, pri zavarovalnici proti nezgodam, v skladiščih za živila. Nadalje so jim bile skrčene vozne ugodnosti, ki so sedaj še bolj restringirane. Zeleznničar se ne sme več z brzovlaki voziti, samo še z osebnimi, in to pravico dobi še le po treh letih službe. Proste vozovnice za nakup živil so odpravljene, ravno tako personalne pošiljke. Količina režijskega premoga je skrčena na eno tretjino. — Boleznina je zmanjšana od 100 ua 70 odstotkov.
Krona vsemu pa je zadnji in najnovejši čin .reakcije, da je oropala železničarje sistema zaupnikov. Seveda, da to ni še vse, kar so železničarji pod novo ero izgubili, marveč je še mnogo manjših, za posamezne kategorije važnih' stvari, ki so bile odvzete, katerih" tukaj ne navajamo, ker bi nas predaleč peljalo.
Kaj bodo gospoda na ravnateljstvu na vse to odgovorili, bomo takoj železničarjem poročali. čProsimo pa jih in jih rotimo, da temu odgovoru primerno uredijo svoje postopanje.
;
Zadruge se opirajo idejno na delo delavskih političnih in strokovnih organizacij. Zato so interesirane ua tem, da je pok ret zdrav m močen, kakor so interesirane na pr. kapitalistična podjetja ua reklami. Tozadevno sodelovanje je to raj obojestransko koristno. Je pa v tem za pokret tudi vir nevarnosti.
»Delavec« piše o tem takole:
V	čem je bistvo delavskega pokreta, tako strokovnega, kakor političnega? V tem, da zbira mase z duševnimi sredstvi za boj proti masam, ki so zbrane z denarjem.
Vkljub temu se tudi v delavskem pokretu brez denarja ne da izhajati. Pri vsem tem pa se mora smatrati vsak poskus, da bi skušal kdo z denarjem misli kupovati in osvajati na njega oprt, pozicije v pokretu, za sovražno dejanje, ne za dobrodošlo podporo.
To je kapitalizem v lastnih vrstah, pa naj prihaja denar od koderkoli.
Gmotna podpora je le to, kar se izroča izvoljenim odborom in predstavništvom delavstva. Vse drugo je kapitalistična agitacija v delavskem pokretu in navadno kupovanje glasov.
Tu morajo biti pojmi docela jasni. Kdor tega ne uvidi, ta greši proti organizacijski misli socijalističnega pokreta.
Te besede	bi	mora!	znati pri	nas
vsak socialist	na	pamet.
Gospod Kristan pravi, da hočemo od njega denar, zato smo to zapisali:
Temu pa ni tako. On najde dovolj sredstev za liste, ki so za nas — luksus. Našel bi tudi dovolj sredstev za duev-nik in mi bi bili lahko pri tem dnevniku še uredniki.
Gotovo je,	da	bi vse	to Kristan	sicer
plačal, — dp	bi	plačal veliko več kot
je zdravo in potrebno, — a ne iz svojih zaslužkov.
Toda gre za nekaj druzega.
Mi nočemo denarja, — ki bj bil podkupnina, ampak zahtevamo, da se postavijo naše zadruge v normalno razmerje do pokreta, kakor je v veljavi po vsem svetu, naj prispevajo rajš« manj, — a to brez političnih zahtev. — Zahtevamo, da se postopa v tem oziru naprani nam, Bernotovcem in neodvisnim enako.
To zahteva interes zadruga.
Interes raznih »zadrugarjev« pa je, da ni pokreta, razven popolnoma odvisnega. Po tem uravnavajo v vseh primerih svojo taktiko. V tem je jedro spora.
Trboveljska premogokopna družba se roga ministrstvu za Sume In rude*
Obrtniška zborovanja.
Na vseh obrtniŠKifi zborovanjih na-	enostranska obremenitev obrti, trgovi-
padajo obrtniki socialno politično za-	ne in industrije in na njihov račun se
kcnodajo. Vedno povdarjajo krivična,	dovoljujejo delavskemu razredu social-
Trb. prani, družba je med lansko satvko, že v prvi polovici avgusta poslala tisočem svojih delavcem odpustnice, češ, da so 8 dni neopravičeno izostali iz službe. Ker je v vseh zadnjih stavkah Trb. prem. družba hotela z odpusti oplašiti delavce in jib a kretnjo mogočnika prisiliti, da prenehajo s stavko, je smatralo vse delavstvo te odpustitve za slab dovtip ter je nadaljevalo stavko. Po končani stavki so šli vsi delavci na delo ter družba ogromni večini delavcev ni branila nastopiti službe. Le nekaj sto delavcem, ki so večinoma ! oženjeni in imajo veliko otrok, družba ni dovolila, da bi nadaljevali delo. Očito je bilo takoj, da gre le pri nekaterih slučajih za delavce, ki so bili voditelji v stavki, v največjih slučajih pa zato, da si prihrani družba plačevanje draginjskih doklad za družine oženjenih rudarjev. Ker leži že v krvi družbinib upraviteljev, da skoparijo pri plačah in draginjskih dokladah delavcev, da morajo bolj razmetavati
drugod 5t 'denarjem, M blTfl vBB proS-nje, da bi sprejela družba odpuščen« delavce nazaj na delo, brezuspešne. — Nič ni pomagalo, da so odpuščeni delavci dokazovali, da niso niti med onimi, ki so stavko vodili in katere katere je okrožno sodišče v Celju obsodilo po čl. 11 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker so agitirali za stavko! Vrhovno sodišče v Zagrebu je pa oprostilo celo one delavce, ki so za stavko agitirali z razlogom, da imajo delavci pravico do stavke, in da jo smejo organizirati in. voditi. Družba tedaj ni bila upravičena odpustiti niti teh delavcev, kaj celo ogromne večine, ki splob ni ničesar zagrešila. Trb. prem. družba ve, da dela delavcem očito krivico, zato jim je že obljubila, da sprejme odpuščene delavce nazaj na delo, toda zvijačno je pristavila, da tega ne stori preje, da bo končana razprava v zadevi atentatov, v katero zadevo pa ni nobeden odpuščenih delavcev zapleten, ki se poteguje za delo
»S O C I A L I S T<
Strta S.
pri Trb. prem. družbi. Družba tedaj zavlačuje brez vzroka ia zvijačno sprejem odpuščenih delavcev, ki so za več kot pol leta brez dela in zaslužka in morajo s svojimi družinami stradati in umirati iu dela to le, da bi se nad odpuščenimi delavci še bolj maščevala, da ima sadistično veselje uad trpljenjem delavcev.
Dne ‘24. decembra 1928 je biia sprejeta soglasna resolucija Jug. kluba, da mora vlada prisiliti družbo, da sprejme na delo vse odpuščene delavce ter je minister za šume in rude izjavil, da «e strinja s to resolucijo. Toda upravitelji Trb. prem. družbe se norčujejo iz vlade in skupščine. Eden njenih ravnateljev je javno izjavil:	Der Pašič
kanu uns gerne haben!« Da bi Trb. prem. družba svoje omalovaževanje skupščini in ministru za šume in rude točno dokazala, je vložila proti 25 odpuščenim rudarjem pri okrajnem sodišču v Laškem tožbo, da morajo takoj izprazniti svoja stanovanaj. Nemški, madžarski in židovski upravitelji Trb. prem. družbe pustijo stradati naše slo-
venske delavce, jih mečejo na cesto, zanašajoč se na moč kapitala in zasmehujoč našo skupščino in našo vlado!
Dne 81. januarja 1924 so se vršil« pri okrajnem sodišču v Laškem razprave o teh družbenih tožbah. Laški sodnik se je pa postavil na stališče Trb. prem. družbe in ni upošteval ugovorov tožencev, da niso neopravičeno izostali od dela, da jih Trb. prem. družba brani nadaljevati delo ter da je Trb. prem. družba dolžna sprejeti odpuščene delavce nazaj na delo v smislu v skupščini dne 24. decembra 1928 soglasno sprejete resolucije Jugoslovanskega kluba in izjave ministra za šume in rude ter je vse tozadevne dokaze odklonil!
Der Pašič kanu uns gerne haben! Toda upati je vendar, da bo vlada mogla ščititi pred Trb. prem. družbo svojo avtoriteto in avtoriteto skupščine ter obvarovati delavce, da jih Trb. prem. družba ne vrže na cesto, mesto da jih sprejme nazaj na delo v smislu soglasnega sklepa zbornice in ministra za šume in rude.
Tedenske vesti.
O,	kako boli in bo še bolelo! Ljubljanski občinski svet ima jutri svojo sejo. Na dnevnem redu seje je tudi proračun mestnega zaklada, ki je prvič po dolgi dobi liberalnega režima na magistratu v ravnotežju, ne da bi bilo treba sklepati o uvedbi novih davkov in kljub temu, da je občina investirala v razne naprave precej denarja ter obenem določa sedanji proračun prvič razmeroma velik “milijonski znesek v socialno-politične namene občine. Šele sedanji občinski svet je torej pod vodstvom župana s. Periča končno uredil mestne finance. In to boli — modrijane iz Jutrovega , ki neprenehoma farbajo javnost z najrazličnejšimi izmišljotinami o mestni upravi, meneč, kako lepo bi bilo, če bi sedaj prišel na magistrat demokratski »komisar«, ki bi z veliko gesto trobil v svet o »dobrem* gospodarstvu »komisarja«. Upamo pa. da se to goreče hrepenenje še ne izpolni tako kmalu! Občinski svet je s tein napravil šele prvo delo, podlago za pametno komunalno politiko, ter hi bilo skrajno nespametno, če bi sedaj prišel kozel v zelnik. Obupancem priporočamo, da si dajo hladne obkladke na žolč in srce, če jim še to ne pomaga, pa morda — špiček za migreno.
Železničarski deputaciji, ki je prisl« intervenirat v zadevi ukinjenja zaupnikov na južni železnici je odgovoril gospod ravnatelj. — da se nima časa z njimi razgovarjati. Tako se nam godi v dobi, ko so glasovali železničarji na prigovarjanje dr. Lemeža, raje za klerikalce, kakor za delavsko listo.
PTUJSKA KRONIKA.
Demisija. Sodrug Ivan Šegula je odložil podžupansko mesto.
Naše prireditve. Predavanje o ustavi, ki ga je priredila krajevna organizacija v soboto 9. t. m., je uspelo dobro v vsakem oziru. Sodrug dr. Korun, ki se je pri razlagi ustave omejil na oni del, ki je z ozirom na sedanji politični položaj najbolj aktualen, je v poldrugo uro trajajočem govoru pojasnil načrte ustave, ki so jih svoječasno v ustavo-tvorai skupščini predložile razne stranke ter je v glavnih točkah pokazal razliko med posameznimi načrti, posebno pa med onimi socialistčuega n jugoslovanskega kluba ter med vladnim ustavnim načrtom. Udeleženci so pazno sledili izvajanjem predavatelja, po predajanju pa se ie V1'šila diskusija, katere so se udeležili gg. cand. jur. Kasper, kaplan Kranjc in par sodrugov, ko ji m ‘je s. Korun podal na stavljena vprašanja odgovor in pojasnila. — Javni
shod, ki ga je sklicala naša stranka v
nedeljo 10. t. m., je tudi uspel. Isti govornik je v nad dveurnem govoru poročal o zunanjem in notranjem političnem položaju. Uvodoma se je dotuknil dogodkov na Angleškem ter izrazil željo, da bi angleška delavska sti-anka dosegla uspehe, ki bodo velikega pomena ne le za angleški proletarijat, pač pa bodo imeli svoj upliv na celotno svetovno politiko ter gotovo ugodno učinkovali na pokret in konsolidacijo mednarodnega proletarijata. Na to je govornik prešel na rusko vprašanje ter se izjavil za priznanje sovjetske Rusije od strani naše države, glede jugoslov.-italijanskega sporazuma pa je dejal, da je ta sporazum, kakor vsi »sporazumi« plod tajne diplomacije, ki vedno ogroža svetovni mir. Socialistično delavstvo se bo vedno borilo proti tajni diplomaciji v vseh državah ter delalo za sporazum med vsemi narodi, t. j. iz naroda do naroda. Sodrug Konui je na to govoril o notranjem političnem položaju, o krizi, ki vlada vsled političnega kaosa v gospodarstvu iu povsod ter o vzrokih, ki to politično in ekonomsko krizo povzročajo.
Analiziral je delovanje iu nesposobnost vladajoče in drugih meščanskih strank, od katerih nima delovno ljudstvo ničesar pričakovati. Proletarijat ima pričakovati odpomoči le z lastno močjo, ki se mora koncentrirati v strokovni, gospodarski in politični organizaciji. Ko je še poročal o naših strankinih razmerah in odnošajih do posameznih struj in grup, je s. Korun pozval navzoče delavstvo, naj se oklene svojih organizacij, naj čita in podpira naš tisk ter dela neutrudno za socializem. Shod, ki mu je predsedoval sodr. Vodovnik, zapisnikar pa s. Honigs-man je bil sicer povoljno obiskan, vendar smo pogrešali veliko število sodrugov, ki še ne vedo, da Je vsak dolžan prhajati na naše shode, če ni nujno zadržan.
Naročnikom »Socialista«! Za nabiranje naročnine je od upravništva pooblaščen ». Komavli, na katerega naj se vsi obračajo tudi glede vseh zadev, ki se lista tičejo. Naročniki naj se požari jo in plačajo naročnino; posebno one, ki so v zaostanku opozarjamo na to. Obenem apeliramo na vse zadruge, naj prispevajo za tiskovni sklad, ki ga tudi nabira omenjeni sodrug. Na delo sodrugi, da pridemo čimpreje do lastnega dnevnika!
Himen. Sodrug Janko Šegula se je v soboto 16. t. m. poročil z gdč. Rozmanovo, hčerko občinskega odbornika s. Rozmana. Rilo dobro!
Nai pokret.
čtjo take vaške ženice iu koga ravnokar glodajo, ali ti glasovi so nam dali povod da enkrat za vselej označimo naše stališče nap ram »Svobodi.«
»Svoboda« je proletarska telovadna in kulturna organizacija. U. D. R. je pa proletarska bojna in obrambena organizacija. Jasno je torej, da imata vsaka svoj delokrog. In ker imata vsaka svoj delokrog zato nista konkurenčni organizaciji.
»Svoboda« goji v svojih odsekih telovadbo, muziciranje, dramatiko itd.
U. D. R. vsega tega nima, temveč goji redoma vaje, četaštvo (skautizem) in proste vaje v kolikor je to za utrditev discipline in zdravja potrebno.
Kdor hoče lahko vidi, da sta proletariatu obe organizaciji potrebni, ker druga drugo izpopolnjujeta.. Oni, ki imajo smisel za telovadbo, dramatiko, muziciranje itd. naj se udejstvujejo pri »Svobodi.« Oni pa, ki imajo veselje do četaštva in gojenja stroge discipline naj se pa udejstvujejo pri U. D. R. Najboljši izmed nas naj pa podpirajo obe organizaciji.
Proti tistim pa, ki hočejo sejati med obe bratski organizaciji razdor naj pa nastopijo vsi pošteni »Svobodaši« in vsi »Udarniki«.
Edinka »Marka«. Vse obiskovalce vaditeljskega tečaja opozarjamo, naj s« točno udeležujejo predavanj, ker bo imelo neredno obiskovanje tečaja slabe posledice pri končni kvalifikaciji.
Kdor pa trikrat neopravičeno izostane k polaganju izpita sploh ue bo piipuščen.
Članom edinke »Marks« naznanjamo, da se je obračati v vseh zadevah le na vodstvo edinice. blagajnik edini-ce posluje vsako soboto , od pol 6.—7. ure zvečer začasno v Šelenburgovi ulici štev. 6 II. nadstropje.
VSEiM EDINICAM. Izdelava šotorov. Kakšno obliko in velikost naj imajo šotori, da bodo dovolj veliki za eno peterico? Bodo naj zelo praktični, enostavni iu lahno za postaviti.
Edinice naj pošljejo tozadevne predloge in natančne načrte.
Iz načrta mora biti točno razvidna velikost in oblika šotora.
Oni načrt edinice, ki bo najboljši bomo objavili.
Nadalje bomo objavili edinice po vrstnem redu kakor bodo predlogi prihajali, d« se bo videlo funkcioniranje in zanimanje posameznih edinic za stvar.
Načelstvo U. D. R.
Dopisi.
Diskuzijski večeri. Krajevna organizacija S. S. .T. v Celju, naznanja vsem • članom in tudi nečlanom, da se vrš* redno vsak četrtek ob 7. uri zvečer diskuzijski večeri. 7. ozirom na važna predavan.ja se vabi vse, da se predavanj redno in točno uedtežujejo. — •Odbor.
II. D. R.
Mi fn vSroSeclar.
So ljudje, t:i mnogo govore, delo pa prepuščajo drugim. In taki so sedaj »pogrtmtalk, da je U. D. R. napram Svobodi« konkurenčna (organizacija. Nam ja sicer vseeno, n čem ge pe-
CELJE. (Kako izgledu resnicoljubnost pri Bernotu?) Celjski Bernotovi pristaši so zahtevali od naše krajevne organizacije SSJ v Celju vrnitev pri nas vplačanih prispevkov in so za okrepitev te zahteve predložili 21 prilog, podpisanih od njih članov. Na to jim je naša organizacija lojalno odgovorila, da si naj pridejo po prispevke v našo pisarno, ker smo ob enem hoteli tudi vsakemu dokazati, ali so njegove zahteve upravičene ali ne. Na to nas je »Naprej« v št. 5 z dne 17. jan. 1924 nesramno napadel iu obrekoval. "Mi smo nato poslali na predsednika Ber-notove skupine v Celju g. Laha in na Bernota sledeči dopis:	Demagogija	in
zavijanje resnice v javnosti. Na članek v >Naprej«-u št. 5 z dne 17. jan. 1924 pod naslovom »Korenova organizacija v Celju«, Vam odgovarjamo pismeno sledeče: Ko smo dobili dopis, podpisan od g. Laha Stefan z 21. prilogami, ki so bile podpisane od Vaših članov, kateri zahtevajo vrnitev nam plačanih prispevkov smo po pregledu ugotovili sledeče netočnosti:	Podpisi: Anton Vre-
čar, Anton Landekar, Franc Artnak so bili falzificirani. Antou Vrečar je bil pred enim letom pekovski pomočnik pri Korenu iu nihče do danes ue ve. kje se nžhaja; celo njegovi sorodniki ki so ga zaradi družinskih razmer iskali, do danes niso vedeli, kje se nahaja. On toraj sam ni mogel podpisati. Anton Landeker je analfabet, ki napravi za svoj podpis križ ali kakšno drugo znamenje, na prilogi je pa bil njegov podpis popolnoma podpisan, kakor bi ga on sam napravil. Karl Kolenc je plačal prispevke do meseca maja 1928, toraj nima od nas ničesar za zahtevati. Franc Artnak nam je podpisal izjavo, da on na omenjenih' prilogah nikdar ničesar ni podpisal, temveč je ujegov podpis ponarejen. Fran Jelen je bil do sredi meseca decembra naš funkcionar (blagajničar), po tem takem dolguje on nam po njegovih lastnih vknjižbah za oktober in november 1928 itd. Iz navedenih razlogov je krajevni odbor SSJ v Celju sklenil, da se naj javi vsak posamezno, ki ima od nas kaj zahtevati in tudi vsled tega, ker je bila v dopisu izražena želja, da naj pošljemo prispevke, ki jih' zahteva vsak s svojim lastnoročnim podpisom na njegov naslov. To se pa vendar od nas ne more zahtevati, da bi morali Vaše člane iskati po njih stanovanjih, ker bi sicer tudi to priliko lahko izrabili, kakor pišete, za pregovarjanje vsakega posameznika. Mi si nočemo pridrževati, kar ni našega, samo to bi zahtevali, da se nam vrne to, kar se nam dolguje. Dolguje nam Bernotova centrala posojilo, ki smo ji ga posodili v znesku Din 2000, od katerega smo dobili vrnjeno, ker smo si odtegnili od prispevkov Din 916, tako da nam še dolgujete Din 1184. Bo Vašem očitku si mi nismo nobenega imetja od Vas prilastili. Velika večina
članov jo imela dvakrat priložnost odločevati, večina članstva je ostala enotna, od nje odcepili so se samo kaki štirje sodrugi s svojimi ženami, toraj nimate po demokratičnem principu nobenih pravic od kakršnegakoli imetja krajevne organizacije. Kar se tiče pred-bacivauja, da ni bilo mogoče Vašim članom priti ob določenem času, je velika laž. Zamolčali ste, da je bila za to določena tudi nedelja, katera je bila v našem dopisu celo omenjena. Ze v dopisu, ki smo ga prejeli, ste nam zagrozili, da boste v slučaju, da ne ustrežemo Vašim željam odstopiti zadevo Bernotu in da nas bo on priobčil slavni javnosti. Tega se sicer nismo ustrašili, hoteli smo Vam pač ustreči, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Iskali ste dlako v jajcu — in šlo se Vam je za to, kako bi nas lahko spet obrekovali. Obrekovanje pa je izpadlo že po znani, celjskemu dopisniku prirojeni lažnjivi metodi. Celjski dopisnik se tudi boji za svoje člane, da bi jih utegnili pregovoriti in prepričati, da so na napačni poti. Potemtakem je njegova vest slaba in še bolj mora biti prepričanje tistih članov, ki ste jib in jih še dobivate na zvito in neodkrito prigovarjanje ali pa skoz obrekovanje posameznih oseb, katero je danes Vaš program. Toraj še enkrat: Mi ne maramo Vašili prispevkov ali kaj drazega, samo držite se tudi Vi tega gesla in vrnite to, kar ni Vašega. Ker tako radi priobčujete naša dopise, upamo, da boste hidi pri tem toliko odkritosrčni in samozatajevalni in da boste tudi ta dopis objavili, in sicer ne prikrojenega. Čakali bomo 14 dni, če med tem časom ne zapazimo, da ste ga priobčili, ga prijavimo mi v našem glasilu. (Ker Bernot tega ni hotel objaviti, smo ta dopis objavili mi.)
Za krajevno organizacijo SSJ v Celju: Franjo Koren.
Leše. Iz Leš smo prejeli tale dopis, ki ga dosiovno priobčujemo:	Socialist
štev. 6 z dne 11. februarja prinaša članek iz Maribora, v katerem napada neki A. B. zadr. Antona Kristana. Piscu ni všeč, da predava z. Anton Kristan širom Slovenije o gospodarskih panogah. Kristan je strokovnjak na gospodarsko zadružnem polju. Zato sklepamo, da mu ni všeč, da se proletariat gospodarsko osamosvoji. Napada ga na najnesramnejši način, kakor vlačugo, v najnižjem tonu, kakor je pri jezuitih', ne pa pri Socialistih navada in mu perc perilo. V prvi vrsti je treba, da to storimo sami pri sebi! Kaj je zakrivil, povejte enkrat za vselej! Ali je kaj hudega napravil? če bo pisec pošten in pravičen, bo rekel: nič. Gotova se bo vrgel na obrekovnnje. Sedaj vas vprašam: kdo je pregnal vse naše stare.^ zaslužne socialistične voditelje iz naših vrst? Vi ste tisti, ker jih ne morete nikdar zadosti oblatiti, a bojite se jih vendar. Nadalje piše A. B.: Rok*»
proč od preleta ri jata in njegovih usta-mov! Zadnji čas, ko ni bil z. Anton Kristan med nami, kaj ste pa vendar napravili za proletariat? Potrkajte se na pr&a in recite:	nič	— namo razbijali
*mo, kar so oni težko gradili s pomočjo proletariata. Vse, kar še imamo, je Kristanovo delo. Ne ovirajte ga, če zbira, po krivdi vas raztresen proletariat. N« blatite ga še vi, kakor Bernot in Lemež, ker k tem ne bomo nič pridobili, ampak še to malo izgubili. Rajši pojdite med maso delovnega ljudstva, ter delajte ua gospodarskem polju. Delavstvo je že vseh teh demagoškili, ne-nesramnih napadov do grla sito. Voditelji se kregate med seboj ne vedeč, da s tem največ trpi delavstvo, po vaši krivdi. Mi verujemo samo onim, kateri so za proletariat kaj koristnega in dobrega napravili. Tega preklanja pa naj bo konec. Na naše socialistično časopisje pa apelirani, da prepreči osebno gnusno žajfanje in naj prinaša poučne članke, kateri bodejo 'nam koristili in ne bodo v zasmeh našim nasprotnim strankam. Taka naj bo parola, in delavstvo se bo začelo zbirati okrog njega in bo postalo mogočen in enoten faktor, ki bo premagal to reakcijo. Franc Hoč-nik, rudar Leše.
Mi smo ta dopis priobčili, da se sliši ludi druga plat zvona. S. Hočnika pa prosimo, naj si prečita dobro »poslano« v današnjem listu. Pisec iz Maribora to pozna, zato piše v tako ostrem tonu. Naše poslano ni obrekovanje iti mi smo pripravljeni S. Hočniku to z originalnimi dokazi dokazati. Ce dvomi, naj se enkrat pri nas zglasi. Povemo mu še to, da smo g. Kristanu rekli:	Vkljub vsej
preteklosti bi bili pri resni volji, da bo bodočnost druga, svojo taktiko napram njemu spremeniti. Za resno voljo pa smatramo dejanja, ne besede. Sporočil nam je, da bi mogel dobiti za delavsko večino pri Blasnikovi tiskarni potrebne delnice v znesku 160.000 K. Ko pa smo zahtevali, naj jih proda kaki delavski strokovni organizaciji je rekel: saj nimate denarja, — čeprav toliko denarja strokovne organizacije imajo in čeprav je s. Cobal, ki ima za seboj močno gospodarsko organizacijo, obljubil, da bi. če koga skrbi, da ne bo denarja, zajamčil, da bo. Tako se drzne Kristan govoriti, ker delavci take dopise pišete! Vedite pa, da imate vi na vesti, če se sme nekaznovano z denarjem nad pokretom vladati in to na nesoliden uačin, ki niti pri kapitalistih ni v navadi.
Tudi o Kristanu kot gospodarsko-zadružnein strokovnjaku imamo svoje mnenje. Mi proti njegovi produkciji nismo nastopili, ker nočemo ničesar ovirati in razbijati. Prav pa ni, če obljublja kdo delavstvu mline, žage, tovarne in rudnike, — ne pove mu pa, da vlada tudi tukaj načelo, da iz nič ni nič. Ze delavski konzumi, ki so za 25 milijonov kron pri bankah zadolženi, niso delavski, — ako so te banke v nedelavskih rokah in delavstvo nima organizacije, ki bi za nje zbirala denar. Pravo gospodarsko delo bi v tem trenotku ne vstvarjalo novega, ampak bi skušalo odpraviti kričeče nasprotje med kapitalom, ki ga delavske organizacije potrebujejo in med kapitalom, ki ga delavske organizacije obvladujejo!
S. Hočniku povemo še, da so tudi stari priznani zadružniki tega mnenja, kakor n. pr. s. Cobal. Nam je žal, če moramo te stvari razpravljati pred široko javnostjo. Ali pa s. Hočnik ni mnenja, da smo že predolgo molčali?
Gospodarstvo.
KoSiko stane Suj denar.
1 dolar stane 80'25 do 80 50 Din 1	angleški funt	.	.	346 do	347	»
l	češka krona ,	,	2*36	do	237	»
1	laška lira , .	,	3‘49	»
1000 avstrijskih kron	1*18	do	1 20	»
1	Švicarski frank	14 2	do	14 4	»
1	francoski frank	3'69	do	3'70	»
Pravila Delavske hranilnice in zavarovalnice
je vzel Izvrševalni odbor Glavnega Radničkega Saveza na znanje.
Delavsko zadružništvo.
V	Uradnem listu štev. 9 pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 5. februarja se nahaja objava pod zadruž-
nim registrom pod štev. 48. Vpis zadruge z besedilom ^Splošna gradbena produktivna zadruga v Celju,« registro-vana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet zadruge je:
1.) pospešuje gospodarstvo članom s tem, da izvršuje skupno razne obrte, in sicer:	a) zidarski obrt, b) tesarski obrt, c) stavbeno in pohištveno mizarstvo, č) stavbno ključavničarstvo in kju-čavničarstvo za izdelovanje orodja, d) stavbeno kleparstvo in sploh vse kon-cesionirane obrte, spadajoče sv stavbon (gradbeno) stroko, ter uporablja v dosego svojega namena vsa zakonita dopuščena sredstva;
2.) sodeluje pri podjetjih, ki se ba-vijo s panogami, navedenimi pod točkami a) do d) prvega odstavka;
3.) nalaga v svojem hranilnem oddelku prihranke članov in članov Unije« stavbinskih delavcev, ali nje naslednji organizaciji in članov razrednih organizacij.
Zadružna pogodba z dne 6. novembra 1923.
Opravilni delež znaša 1000 Din ter se lahko vplačuje v tedenskih obrokih po 25 Din.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njega enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo v listih, ki se določijo in z nabitkom v društvenih prostorih. Načelništvo sestoji iz načelnika, tajnika in blagajnika.
Pravico zastopati zadrugo imata in besedilo firme podpisujeta skupno načelnik in tajnik.
Celje, dne 9. januarja 1924.
Castitamo sodrugom v Celju, da so upostavili produktivno zadrugo, katera bo glavni pripomoček k zboljšanju gmotnega položaja delavcem vseh strok, ker kakor je razvidno iz pravil in. zadružne pogodbe se bo zadruga ba-vila ne samo z stavbami, ampak tudi z drugimi opravili ter bo s tem izpodrinila posamezne koristolovce, ki so si uakopičevali kapital rfa stroške delavstva. V zadrugi pa lahko pomaga vsak, kdor ne more pristopiti kot. član pa la-liko daje hranilne vloge zadrugi, seveda mora biti član kake razredne strokovne organizacije. Mi ustanovitev zadruge pozdravljamo.
Poslano.
Gospod Kristan mi je napisal v svoji Produkciji poslano, ki naj bo odgovor na podpisan dopis s. A. B. iz Maribora.
S teni le obvezuje zadnjih ozirov in mi nalaga dolžnost, da povem o najinem medsebojnem razmerju vso resnico, — pa naj sodi potem o meni kdo, kakor hoče.
Jaz sem imel pred leti o Kristanu tisto visoko mnenje, kakor ga imajo o njem menda še danes vsi fisti, ki so se podpisali za njegovo Produkcijo. — Cisto počasi pa je v težkih razočaranjih to mnenje padalo, — dokler ni še po njegovem odhodu v Belje popolnoma padlo.
Prvo razočaranje je prišlo še predno je postal g. Kristan minister. Pri neki verižniški aferi so dvignili proti Kristami težke očitke:
Da je ustanovil v letih 1914 in 1915 trgovsko družbo (Žaler et Comp.), ki je prodajala blago iz konzuma. Kristan je zaslužil po teh navedbah v enem samem letu nad 15.000 kron, — kar bi pomenilo v današnjem denarju en milijon kron in kar je bilo gotovo dober del tega. kar je mogel zaslužiti takrat še majhen konzum. Razven tega je bilo to v težkih časih — med vojno. Z ozirom na te ovadbe je naperilo državno pravdniŠtvo proti Kristanu kazensko postopanje radi verižništva in eventu-elno tudi goljufije.
Kristan pa je postal minister, — in afere je bilo konec.
.faz sem bil v težkem položaju: Kristan je držal vse v rokah in je obvladoval s krediti in svojo avtoriteto vse.
Razpravljanje v javnosti bi težko oškodovalo naše mlado zadružništvo Zato smo zavzeli v ožjem krogu svoje stališče proti stvari, — bili pa smo v glavnem veseli, Ida se je \w tako končalo. Mislili smo, da Kristan po težkih izkušnjah ne bo zapadal v stare grehe — in da je dobro ?e
ohranimo za bodoče pokretu vrline njegovega značaja, ki mu jih še danes priznavam. A varali smo se.
Po svojem ministrovanju j* sel Kristan — po stari poti naprej. V dražbi z nekaterimi mm in povojnimi trgovci je kupil brez moje vednosti in brez vednosti načelstva in nadzorstva Nakupovalne privatno za pet milijonov kave in olja, ki naj bi prišlo iz Trsta v Ljubljano na naslov Nakupovalne, a na privaten račun. — Sklepno pismo o tej kupčiji je od Kristana lastnoročno podpisano in leži na sodniji pri aktih tozadevne odškodninske tožbe, ki še ni končana. Vkljub temu, da je tozadeven dejanski položaj jasen kakor beli dan in z dokazili podprt, se Kristan zvija in taji.
Ne more pa biti nobenega dvoma o tem, da gre tu za privatno kupčijo, Iti se je vsled padca valute slabo razvila in zvrnila potem na Nakupovalno. In tudi o tem ne more biti dvoma, da jo je sklenil Anton Kristan privatno. Nakupovalna in posredno konsum ima vsled tega z obrestmi vred danes do 3 milijonte kron škode.
Odškodninska tožba teče še danes, dvomljivo pa je če bodo dovoljevale pravne konstrukcije, da se zadene nedvomnega povzročitelja te nesreče.
Od tistega trenotka sem smatral, da je Kristan za delavski pokret mrtev. Vkljub temu še vedno ni bila v meni popolnoma zamorjena zavest, da je vkljub svojim slabim lastnostim
—	za delavstvoj vendarle veliko vstvaril. In kakor sem vodil na znotraj neizprosno borbo proti temu, da bi se obesile tako ogromne, iz privatne špekulacije nastale izgube na delavske zadruge, — in to je edini razlog za nasprotje med nama, — tako sem na zunaj varoval ugled zadruge. Ob Kristanovem odhodu pa sem postopal po reku: O mrtvih le dobro! Tembolj, ker mi je Kristan zatrjeval, da bo vso škodo povrnil in me ravno zato nagovoril, da sem prevzel predsedstvo Nakupovalne, kar je bilo takrat — težka žrtev.
V	tem razpoloženju sem res napisal na Kristanovo prošnjo njegovo slovo. Še tiste besede sem pisal, ki bi naj bile njegove, pisal v namenu, da se zabriše mučen utis Kristanovega odhoda in vpoštevaje to, kar je Kristan vstvaril.
Mi smo brez Kristana med ogromnimi težavami rešili Nakupovalno iz ogromnih težav in prigospodarili v enem samem letu skoro pet milijonov kron. Kristan vkljub mojim, včasi prijaznim, včasi ostrim pozivom pri tem ni pomagal, čeprav je zaslužil v tem času na Belju, pri Žitnem zavodu in drugod ogromne svote.
Ni se hotel niti s tem oddolžiti, da bi dal delnice Blasriikove, s katerimi je takrat on odločeval, v roke delayskega pokreta. Takrat sem napravil nad to nezaslišano umazanostjo končnoveljavno svoje račune. Kristan je računal, da obvladuje načelstvo konzumnega društva in s tem posredno skoro vse delavske gospodarske organizacije in da bo moj odpor s silo strl.
•Taz sem se umaknil v Ptuj, od tu sem prišel ob prvi priliki zopet nazaj. Umaknil sem se prostovoljno in brez potrebe iz mesta, kjer ima moj naslednik, kakor čitam 92.000 Din letnih dohodkov na več ko štiri in polkrat slabše mesto. Že to je dokaz, da govorim od prve do zadnje črke resnico.
Ko se je vrnil Kristan zapet v po- . kret, — je skušal stopiti ponovno v stik tudi z menoj, kakor z mnogimi drugimi. Jaz v javnem delovanju ne poznam ne ljubezni, ne sovraštva, nobene preteklosti, ampak samo bodočnost, vendar sein vsak stik dolgo odklanjal. Šele ko sem videl, da je povratek Kristanov dejstvo in da je treba zavzeti stališče, sem pripomogel temule naziranju do veljave: Kristanovo dosedanje delovanje je tako, da zahteva velike opreznosti.
On bi bil vporaben pri gospodarskih organizacijah le pod najučinkovitejo kontrolo ljudi, ki znajo kontrolirati.
ljudi, ki pa jih Krisatu ravno zato 11« trpi, češ, da ga sovražijo. Razven tega se mora	zahtevati že	v interesu	časti
pokreta,	da Kristan glavno, kar	je za-
grešil, popravi.
Kristan je z lepimi frazami — oboj« odločno odklonil in bil vkljub temu pripravljen, da sodeluje z nami.
Zato je bila dvanajsta ura, da smo spregovorili.
C« nam lahko kdo kaj po praviri očita, nam sme očitati to, da smo tako
—	pozuo spregovorili. Beda j smo. —■ Vidimo, da se bo pričela sedaj ogabna tekma med resnico in lažjo. Jaz gledam v naprej s preziranjem na zavijanja človeka,	ki stoji pred	sodbo. Cul	sem,
da nam	Kristan očita,	da iščemo	z	ban-
kami zvez. Iščemo jih. Kdor dela z milijonskimi krediti, jih mora nekje iskati. Išče jih Kristan — in iskali smo jih mi, predno smo si upali tole zapisati in ker jih tako dolgo nismo našli,
smo molčali. Vsak bo pa lahko čutil, da nas pri tem položaju niso — banke silile, da smo to zapisali.
Mi pa imamo to željo, da bi se naše zadružništvo rešilo bank, da bi postalo, če treba tudi manjše, da pa bi enkrat za vselej prišlo v položaj, da so prisiljeni tudi pošteni ljudje v skrbi za kredite tako dolgo molčati, — da postanejo sokrivi.
Kristan bo skušal dokazati, da so ludi drugi privatno trgovali. To pa ni opraviči ko. Zame bo skušal to zaman dokazovati, ako ne bo drzno lagal.
Tako izgleda mož, ki ga poverja ua stotine slovenskih delavcev pri novem nereelnem podjetju, kjer se skuša kupiti s stotisoči zopet milijonske vrednote, s svojim ponovnim zaupanjem. S stotisoči — milijone! — S stotisoči mline, žage in vse čudeže tega sveta! To vodi nujno v popolno bančno odvisnost. — S solidnim zadružnim -pokretom nimajo take Kristanove produkcije — nič skupnega. Popolnoma povrnili na stara pota pa se more Kristan le, če zmaga na občnem zboru Konzumnega društva, kamor kandidira, četudi v poslovnem letu 1922—23 ni mogel kriti svojih potrebščin v konzumu — bil je v Belju — razven v kupčiji ua debelo. Mogoče je, da bo na občnem zboru tudi uspel. Jaz tja ne kandidiram, ker se mi zdi, da sem se s Kristanom že od daleč tako umazal, da nimam pravice za to..
Vsled tega to ne more biti boj za mesta, kakor nekateri mislijo, ampak opomin ob dvanajsti uri. Lahko je mogoče, da ostane ta opomin glas vpijočega v puščavi.
V	tem slučaju mi bo žal za delavski pokret Slovenije, ki ifha v sebi vendar toliko zdravega, da so ga vrgle Kristanove manire v težke krče in krizo.
Morda bi lahko kdo rekel, da ima pač vsaka organizacija voditelje, kakor jih zasluži. V opravičilo našega delavstva pa naj bo povedano, da je znal postati mož, o katerem to pišem, tudi zaupnik bankirjev in samega kralja, ne samo zaupnik delavstva in da stojimo brez sredstev nasproti velikemu kapitalu in aparatu.
Ljubljana, 14. februarja 1914.
Filip Uratnik.
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik:
Jože Golmajer.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
Mlnvski zlet o Ljubljani!
Tvrdka
Peter Capuder
UubUana, Vidovdanska cesta Z
priporoča za ta Izlet:
Celotne kroje kot tudi posa- j mezne dele za U. D. R. — Vse | telovadne potrebščine: majce, telovadne hlače, Celje, dalje za moški in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike! Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni ■ dobavitelj potrebščin U. D. R. V