SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LV (49) Štev. (Na) 2
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 11 de enero -11. januarja 1996
„Protifevdalna" koalicija za „pridobitve" revolucije
„Nova koalicija", sestavljajo jo Liberalna demokracija Slovenije, Združena lista in Slovenska nacionalna stranka, je 19. decembra le spravila skozi parlament tisto, kar si je želela in kar je potihem pripravljala že nekaj tednov. Pod krinko narodnih in državnih interesov ter zavarovanja slovenske zemlje pred tujci ji je s pomočjo Jelinčičevega zakona le uspelo načeti zakon o denacionalizaciji. Za tri leta je zadržala izvajanje denacionalizacijskih postopkov tudi v primerih, ko Posamezni upravičenec, ki ni tujec, zahteva vrnitev več kot 200 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov. Medtem ko je šlo pri Jelinčičevem zakonu že v naslovu Za zakon, ki je imel namen zamrzniti Vračanje cerkvenega premoženja, je to v -/dediču" novega zakona zabrisano. Perverznost početja Liberalne demokracije Slovenije je v tem, da je kljub vladnemu nasprotovanju Jelinčičevem zakonu in kljub obljubam, da LDS ne bo podpirala enostranskih polovičnih rešitev omenjenega zakona, tega spravila v drugo obravnavo in ga še „oplemenitila" s Sprotifevdalno" vsebino, težave, ki so se Pojavile (tako nenadoma!?) z vračanjem Posestev tujcem, bi seveda morali predvideti in jih reševati vlada ter koalicija. Gre za narodni in državni interes in ker )e za uresničevanje zakona o denacionalizaciji še posebej zainteresirana Sloven-ska ljudska stranka, bi lahko prva vladna stranka k reševanju vprašanj vračanja
premoženja tujcem pritegnila tudi opozicijo. Spomniti se velja še na koalicijsko pogodbo med SKD in mandatorjem Janezom Drnovškom. V njej je v zvezi z denacionalizacijo jasno zapisano, da se bosta oba podpisnika zavzela za njeno pospešeno izvajanje.
LDS je še enkrat pokazala, da ji ni mar za odgovorno in državotvorno politiko. Skupaj s svojimi sopotniki je v parlamentu pred javnostjo (tudi tujo) uprizorila „protifevdalno" bitko in k fevdalcem pritaknila še Cerkev. S tem, ko je LDS vprašanje vračanja cerkvenih gozdov enostransko prenesla v parlament, je onemogočila pogovore med državo in Cerkvijo. Slednja je vladi predlagala u-strezno nadomestilo — z njim bi rešili gmotno vprašanje delovanja Cerkve — v zameno za cerkvene gozdove in drugo večjo cerkveno posest. Težko si je predstavljati, kakšen udarec je bil to za ureditev razmerja med Cerkvijo in državo. Boljšega dokaza za trditev, da gre strankam in poslancem, ki so sprejeli ta zakon, za ohranjanje „pridobitev" revolucije, nismo potrebovali.
Pa vendar zadeva ni tako črna. Ustavno sodišč je že pred leti v zvezi s cerkvami kot denacionalizacijskimi upravičenci zapisalo, da ustava nikomur ne omejuje lastninske pravice ne glede na obseg premoženja.
Ivan Puc „Slovenec" (20/12/95)
NATO porok miru na Balkanu
Reuterjeva poročila o prvih NATOvih Vstopih v Bosni, o vzdušju v Sarajevu in ^Vzhodni Slavoniji so skopa in previdna. rancoske čete, ki so prve nastopile že za °°žič v Sarajevu, so blagodejno vplivale na Prebivalstvo, da je po dolgem času zaživelo v miru in proslavilo božične praznike.
n°g in mraz (10 stopinj pod ničlo) °težkočata hitri nastop. Po Reuterjevih Poročilih iz Natovega poveljstva v Zagreli je v 10 dneh zasedlo Sarajevo, BiH in zhodno Slavonijo 34.990 moderno obo-r°ženih vojakov, polovico sil, dogovorjenih v Daytonu in v Parizu.
Severonoameriški tehniki so za na-rtovani razpored in premike čet prete-' teden zgradili pri B. Brodu 300 metrov °‘g prenosljivi most čez reko Savo, spos-za prehod tankov in težkega orožja.
Mir in obnova gospodarstva sta prvi 11 poveljstva NATA in sarajevske vlade.
Vrhovni poveljnik L. Smith je pretekli e<ten obiskal Banjo Luko, nevarno ^edišče kljubovalnih Srbov in z njimi raz-jj avljali o izpolnitvi v Parizu podpisanih govorov. „Scm popolnoma prepričan, narod želi mir," je dejal časnikarjem. Poveljnik IFOR-a W. Nash sc je sestal anskim Srbom generalom N. Si-osanskim Hrvatom generalom I.
da
Zgodilo se je v Sloveniji
Mamtuzovičem in z vladnim glasilcem polkovnikom M. Efendičem, zastopnikom generala Deliča. Srbi so po poročilih za-. pustili Sarajevo in očistili stotine min v Sarajevu in' v okolici. Izgleda, da bodo severnoameriške čete kmalu zasedle t.i. hodnik pri Brčki in ločile bivše nasprotnike.
Mir v Vzhodni Slavoniji, zlasti v Sremu, ki so ga mednarodni dogovori prisodili Hrvaški republiki, je zaradi zelo mešane srbske in hrvaške manjšine še vedno kočljiv, vendar rešljiv.
Hrvaški katoliški škofje so na vigilijo novega leta, na dan izseljenstva, izdali pastirsko pismo s prošnjo, da se hrvaški izseljenci vrnejo v domovino. Predsednik dr. Tudman je po radiu zagotovil zakon o vrnitvi po komunistih zaplenjenega premoženja.
Zima in mraz kraljujeta v Bosni in Hercegovini, poročila pa navajajo temeljito pripravljenost NATOvih sil po dogovorjenem načrtu. Nemška vlada je pripravila v Trogirju pri Splitu moderno vojaško bolnišnico, skupina 170 tehnikov pa načrtuje prihod 4.000 nemških vojakov, verjetno le na hrvaško ozemlje in Krajino.
-eme
NOTARJI ZNOVA V SLOVENIJI
Slovenija je po 50 letih znova dobila notarje. Predstavniki Notarske zbornice Slovenije so zato predstavili polletne delovne izkušnje. Predsednik te zbornice Andrej Škerk je dejal, da so uresničili poglavitno nalogo — tekoče poslovanje. Prve izkušnje notarjev kažejo, da državljani še ne poznajo dovolj dela in vloge notarjev, saj ti za zdaj opravljajo predvsem overovitve, manj pa naloge, ki naj bi jih po zakonu o notariatu prvenstveno opravljali — sestavljali javne listine.
ZADOVOLJNI Z LETOM 1995
Rezultati ankete tokratnega Nedela kažejo, da je več kot polovica vprašanih s preteklim letom srednje zadovoljna, dobra tretjina (36,1 odstotka) vprašanih pa je bila z letošnjim letom zadovoljna. Zelo nezadovoljnih z letošnjim letom je bilo le manj kot dva odstotka vprašanih (1,9 odstotka). Več kot polovica vprašanih oz. 58,2 odstotka od vseh si je v prihajajočem letu zaže-le-lo več osebne in družinske dreče, dobra če-trtina (27,1 odstotka) več varnosti, 7,9 odstotka vprašanih pa več materialnih dobrin.
SLOVENIJA — ČLANICA CEFTA
Slovenija je s 1. januarjem postala polnopravna članica Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini — CEFTA. S članstvom v Ceftu utrjuje svoj gospodarsko-po-litični položaj med srednjeevropskimi državami. Članstvo v CEFTI sicer ni nadomestilo za EZ, lahko pa Sloveniji olajša vstop vanjo, je ob začetku polnopravnega članstva Slovenije v CEFTI dejal minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak. Slovenija si od pristopa k CEFTI obeta še hitrejšo rast blagovne menjave, ki se je povečala že po sklenitvi dvostranskih prostotrgovinskih sporazumov med Slovenijo in posameznimi državami članicami CEFTE (Poljska, Slovaška, Češka in Madžarska).
JUGOSLOVANSKI ZAKON ŠELE SEDAJ UKINJEN
Prvega januarja je v Sloveniji pričel veljati zakon o carinski tarifi, ki je skupaj s carinskim zakonom nadomestil prejšnjo jugoslovansko zakonodajo. Državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske od-
nose in razvoj Vojka Ravbar in podsekretar v tem ministrstvu Jože Drofenik sta ocenila, da oba zakona sodita v „paket sistemske zakonodaje, ki jo na gospodarskem zu-nanjeevropskem področju vzpostavlja Slovenija kot samostojna država. Nova zakonodaja je usklajena z regulativo, ki velja v EZ."
VOJNI ZAKONI SAMO ZA NEKATERE
S 1. januarjem so začeli veljati trije t.i. „vojni zakoni": zakon o vojnih veteranih, zakon o vojnih invalidih in zakon o žrtvah vojnega nasilja. (V teh zakonih pa niso upoštevani ne protikomunistični veterani, ne žrtve komunističnega nasilja - Op. ur.)
PREHOD NATOVIH SIL ČEZ SLOVENIJO
O prehodu sil IFOR-ja prek slovenskega ozemlja je ministrstvo za zunanje zadeve poslalo sporočilo, v katerem ugotavlja, da je Slovenija 22. decembra 1995 z zvezo NATO podpisala sporazum o tranzitu, ki ureja način prehoda teh sil prek ozemlja Slovenije. Odbor DZ za mednarodne odnose je pobudo za sklenitev tega sporazuma na predlog vlade podprl na seji 21. decembra. Vse tranzitne sil IFOR-ja nadzoruje slovenska policija. Sporazum o trazitu se sklicuje na določbe večstranskega sporazuma zveze NATO o statusu sil SOFA, ki ga je DZ RS ratificiral 18. decembra 1995 in velja med državami članicami zveze NATO, zdaj pa se mu pridružujejo tudi države podpisnice programa Partnerstvo za mir. Določila sporazuma so recipročna, torej enaka določila veljajo tudi za vojake slovenske vojske na ozemlju drugih držav.
MANJ MRTVIH V PROMETNIH NESREČAH
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) je v minulem letu zabležil znaten upad števila smrtnih žrtev na cestah in si bo tudi v letu 1996, s svojimi akcijami prizadeval za večje zmanjšanje števila mrtvih; to naj bi se čimprej znižalo na številko 350, ki je piostavljcna tudi kot izhodišče in cilj v nacionalnem programu, je dejal predsednik sveta Ivan Winkler. Lani je v prometnih nesrečah na slovensih cestah izgubilo življenje 413 ljudi, v letu prej pa kar 505.
Po STA
Avstrijski poslanik v BiH — Slovenec
S podpisom miru med bojujočimi se stranmi in prihodom čet lforja se pričenja normalizirati življenje v Bosni in Hercegovini. Glavno mesto Sarajevo se počasi pripravlja na prestolniško življenje, za kar pa bo potrebovalo še mnogo naporov.
Avstrija je že določila svojega poslanika in sicer dr. Zdravka Inzka, diplomata, doma v Svečah na Koroškem, ki je že prej bil opazovalec dogodkov in položaja v novi državi. Dr. Inzko je bil zadnjih pet let na
Češkem, v Pragi, zdaj pa je že v Sarajevu in ima mnogo dela z iskanjem in urejanjem primernih prostorov za veleposlaništvo in rezidenco.
Dr. Zdravko Inzko je bil pred leti na obisku v Argentini. Poročen je z Bernardo roj. Fink; ima dva otroka, Simona in Valentino. Tako njemu kot družini, ki ga bo spremljala na novem mestu, želimo mnogo sreče in uspehov na težkem diplomatskem mestu!
Canciones de cdmara y temas populares eslovenos excelentemente vertidos
l
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Canciones de camara pertencientes a Benj-min Ipavec, Hraboslav Volarič, Kamilo Malek, Fran Serafin Vilhar, Fran Gerbic, Josip Pavcic, Anton Lajovic, Emil Adamic y temas populares en versiones de profesionales diversos, en traducciones a cargo del bajo-baritono Juan Vasle, con la colaboracion, en piano, de Leon Engelman. Un disco compacto "Sazas" Ns 0146, de la Radio Television de Eslovenia. Editado en Ljubljana.
Reviste un interes particular este disco, a traves del que puede establecerse con-tacto, evidentemente ilustrativo, con una escuela musical de la que muy poco se conoce entre nosotros. Aparecen asi reuni-das canciones debidas a compositores que ocupan posicion relevante en la trayectoria artistica de su tierra. Las hay del siglo ultimo y tambien del actual, en una seleccion positivamente amplia, dentro de la que abundan las realizaciones marcadamente provistas de atraccion. Se las ha de escuchar con placer y con provecho al tiempo que se van descubriendo nuevos horizontes, real-
Društvo Tabor iz Clevelanda je ob 50-letnici največje tragedije slovenskega naroda izdalo za spomin na bojevnike za svobodo pesmi slovenskih domobrancev „Slovenski domobranec".
Pod geslom Bog, narod, domovina je Ciril Turk zbral osem domobranskih koračnic, katerih note je na podlagi originalnega domobranskega petja na kaseti Slovenske zemlje čuvarji" zapisala Irma Močnik.
Pesmi so najboj znane domobranske koračnice, od Oče, mati pa do Dom braniti. Na koncu brošure so navedeni pisci pesmi in njih komponisti. Veliko je neugotovljenih.
Tu bi rad pripomnil naslednji popravek. Pri pesmi Slovenski domobran: Dom braniti... je naveden kot komponist Alojzij Mav, kot pisec pa tudi on sam. Tu moram povedati, da je moj oče, dr. Tine Debeljak vedno zatrjeval, da je ta pesem njegovo delo. V njegovi zapuščini je tudi listek z besedilom pesmi, a zraven je v njegovi pisavi opomba: moja!
Pesem se v originalu glasi:
mente atractivos. Tambien han de susdtar agrado, al tiempo que ensanchan el aludido panorama, los temas de origen popular, que han sido traducidos con tino por dife-rentes especialistas. Nos vemos asi ante algo nuevo, provisto de densidad estetica.
Juan Vasle es un cantante argentino que luego de actuar en el Teatro Colon y otros centros artisticos de America latina em-prendio viaje a Europa para, luego de rea-lizar varias giras, radicarse en el pais de sus mayores. Desde 1990 forma parte, con ca-racter estable, del elenco de la Opera de Ljubljana, donde actua con regularidad y exito.
Presen ta Vasle, de manera que hemos de considerar optima, esa mušica a la que comprende, siente, ama y expresa con de-vocion y eficacia sonora. Es muy buen trabajo el que cumple en esta plača, para cuya realizacion ha contado con el con-curso, eficaz, del pianista Leon Engelman.
Alberto Emilio Gimenez La Nacion 26-11-95
domobran
TINE DEBELJAK: LEGIONARSKA
Dom braniti, legionarji, naš je svetli vzor, da ne stro ga nam viharji, ne uničijo požarji, ne razruši naš razdor:
Legionarji, hajdmo v zbor!
Stopa zdaj v vihar slovenski legionar.
Bog in Narod! Pravdi stari spet gre zanju boj!
Ko najviše srd vihari legionar v zemljo udari:
Tu sem jaz, nasilnik stoj!
Narod moj je samosvoj!
Stopa zdaj v vihar slovenski legionar.
Proč nasilje! Proč moritve!
Samovolja proč!
Narod naš gre v čas zoritve,
z vero močno stopa v bitve, da spet bomo kot nekoč: ena srenja ena Moč!
Stopa zdaj v vihar, slovenski legijonar!
1943
Kot je razvidno, se prva vrsta konča z legionarji (pozneje: domobranci) kar da pravilno rimo z viharji in pozneje požarji. Tudi v odpevu se pravilno rimata vihar z legijonar. Kar pa je pozenej prena-rejeno v plan in domobran. Kdo je pesem popravil, ne vem. Na vsak način je pričevanje besedila oziroma posameznih besed popolnoma v stilu mojega očeta: požarji, bitve, srenja itd. To kakor tudi pravilnejše rime ter lastnoročna opomba: moja (pesem) priča dovolj jasno, da je treba sprejeti za avtorja pesmi dr. Tineta Debeljaka, Alojzija Mava pa kot komponista.
Tine Debeljak ml.
Zanimanje javnega mnenja je te dni teklo bistveno po dveh tirih. In v isti smeri se je sukala tudi skrb vlade, ki je naletela na težave, ki jih ni pričakovala. Ustavimo se torej nekoliko ob teh zadevah, ki sredi poletne vročine belijo vladne glave.
REGIMENT PO CESTI GRE
Znano je navdušenje sedanje vlade z dejstvom, da skupine argentinske vojske sodelujejo pri „modrih čeladah", ki ohranjajo mir na raznih delih sveta. Posebej na področju bivše Jugoslavije se je že nekaj „argentinskih bataljonov" udeležilo pomirjevalnega dela, zlasti na področju spora med Hrvati in Srbi.
Te dni bi morala odpotovati nova skupina na pomirjevalno delo v Slavonijo. A če je bil doslej posel na tem področju bolj pasiven, ima komanda Združenih narodov namen, sedaj zavzeti bolj aktivno nastopanje. Zato so tudi čete, ki se bodo udeležile teh akcij, pripravljene za „ofenzivne nastope".
A tu je nenadoma nastal problem, ki je močno prizadel ugled vlade in sprožil silno diplomatsko akcijo. Poveljnik čet Združenih narodov na tem področju francoski general Bernard Janvier je namreč formalno odsvetoval glavnemu tajniku ZN (Butros Ghali), da bi se argentinske čete udeležile te akcije. Trdi, da Srbi ne zaupajo „argentinski nepristranosti", potem, ko se je razvedelo, da je Argentina naskrivaj prodajala Hrvaški velike količine orožja.
O tej zadevi z orožjem smo svoj čas že pisali, ko se je tu sprožila celotna afera. Pričelo se je z ladjo, ki naj bi peljala orožje v Venzuelo, pa se je izkazalo, da je tovor bil namenjen Ekvadorju, ki je tisti čas bil v boju z Perujem. Za tem se je razvedelo, da je že prej ogromna količina orožja, po posebni „triangulaciji", dospela iz Argentine na Hrvaško. Vlada je ves čas trdila, da o tem ni nič vedela, da je verjela, da je orožje namenjeno državam, ki niso v vojnem stanju, a izkazalo se je, da so visoki funkcionarji v vladi vedeli za končni cilj pošiljke, tako v primeru Ekvadorja, kot v primeru Hrvaške.
Popolnoma razumljivo je torej, kar svetuje francoski general, katerega skrb je izvesti delo čim bolj popolneje, čim bolj uspešno, tako v vojaškem kot v diplomatskem oziru. Toda argentinska vlada ne razume tega, zato je sprožila akcijo, zlasti pred vlado ZDA in v Londonu, da bi
Slovenska vojska, ki so jo razprtije v politiki, zlasti spori med sedanjo koalicijo in nekdanjim obrambnim ministrom Janezom Janšo, precej oslabele, je, kot kaže, v glavnem premostila kritično obdobje. Zdaj se lahko spet posveča izvajanju zakona o strategiji slovenske obrambe, kar pomeni predvsem modernizacijo oboroženih sil in tesno naslonitev ter sodelovanje s t. i. Partnerstvom za mir, ki je del vojaškega zavezništva NATO. Eden izmed ciljev Slovenije je, da bi bila čimprej sprejeta v NATO.
Zaupanje v slovensko vojsko se kaže tudi v velikem odzivu na razpis o novih častnikih. Nanj se je namreč odzvalo kar 860 kandidatov iz vse države. Mnogi od le-teh bodo postali poklicni častniki Slovenske vojske. Seveda pa je tako mno-
vodstvo ZN prepričali, naj ne zavrnejo j sodelovanja argentinskih čet.
Pravzaprav ne gre za čete, saj je njih udeležba doslej žela le pohvalne komentarje, kjer koli so se udejstvovale. Gre za vlado, ki dela po lastni glavi, a nato ne sprejme dejstva, da vsak prestopek rodi j posledice. Tudi bistveno osporavanje ni s strani francoskega generala. Janvier bo zapustil svoje mesto v teku meseca. Nadomestil ga bo severnoameriški general. A osporavanje nastaja s srbske strani in ima že nek antecedent, ko so v preteklosti, za določeno akcijo, Srbi zahtevali, naj jo izvedejo ruske ali beloruske čete, namesto argentinskih. Če se ta zahteva obnovi sedaj/ je vseeno, kdo je poveljnik; argentinske čete ne bodo dobrodošle.
MESTO OB REKI
Druga pereča zadeva teh dni je novo ustavno stanje mesta Buenos Airesa. Nova ustava določa, naj prestolnica dobi svojo avtonomijo, naj si da svoj pravni status (tega naj določi posebna ustavodajna skupščina mesta), in naj se župan svobodno voli. Doslej ga je po stari ustavi določal predsednik države. Tako je bilo stanje županstva vsa zadnja leta konfliktivno, saj so na skoraj vseh volitvah zmagale opozido-nalne stranke (najprej radikali, nato Solidarna fronta), župani pa so bili nenehno iz peronističnih vrst.
Postopanje vlade v tem oziru je popolnoma neustavno, saj bi se morala skupščina zbrati že preteklega leta, prav tako kot bi se moral izvoliti in že nastopiti novi župan-Po dolgih pohodih in umikih so ob koncu lanskega leta radikali in peronisti soglasno potrdili zakon, ki predvideva volitve za statutno skupščino in za župana istočasno, in pred koncem meseca junija. Te dni pa se je razvedelo, da je namen vlade sklicati najprej volitve za skupščino, in ko bo ta določila nov statut mesta, šele volitve za novega župana.
Sicer je tak postopek bolj logičen in trditev vlade, da morajo ljudje najprej vedeti, kakšno oblast bo imel župan, in kako bo organizirano mesto, nato šele voliti osebo, ki bo vse to upravljala, ni brez smisla, A ne gre za logiko, marveč za dejstvo, da vlada vsega tega ne dela iz ljubezni do popolnosti, marveč ker potrebuje časa, da najde pravega kandidata v lastni stranki in doseže vsaj minimalne izglede za uspeh. Noče
Nad. na 6. str-
žičen odziv na razpis tudi rezultat težaV pri šolanju in zaposlovanju fantov. Za' poslitev v vojski bi jim nudila gotovost v prihodnosti in razmeroma ugodne fi' nančne in sploh materialne pogoje za ljenje. Slovenija je medtem ponudila tud1 gostoljublje enotam in službam NATA, h' čez našo državo prehajajo v Bosno Hercegovino, kjer bi izvajale svojo vlog0 pri ohranjanju mira v BiH. Nov dokaZ zaupanja mednarodne skupnosti, zlasti pa Združenih držav Amerike v Slovenijo, °al j bi pomenil tudi obisk fregate ameriškc mornarice USS Boone, ki se je nekaj d P* mudila v koprski luki. Menijo, da bo k°" prsko pristanišče postopno lahko postal0 mostišče za ladje organizacije NATO.
»Katoliški glas"
& D°4f0
PESMI
SLOVENSKIH DOMOBRANCEV
BOG __ NAROD _ DOMOVINA
Slovenski
Zanimanje za poklic častnika v slovenski vojski
Nesklepčnost in blokada
Na sejo preiskovalne komisije za povojne poboje 18. decembra ni prišlo dovolj članov, da bi bil sklepčna. Predsednik dr. Jože Pučnik je kasneje časnikarjem dejal, da bo komisija zdaj poskušala povzeti dosedanja pričevanja, izpovedi in izjave in na podlagi tega priti do mnenja oziroma ugotovitev o povojnih pobojih. Včeraj so hoteli začeti z zbliževanjem razlik, ki so se pojavile zaradi dveh različnih osnutkov poročil 0 povojnih pobojih (Pučnikovega in Potrčevega).
4. otobra je komisija obravnavala pismo, bi ga je 26. septembra podpisalo šest članov komisije (Miran Potrč, dr. Janko Predan, Maksimiljan Lavrinc, Danica Simšič, Marija Pozsonec in Zmago Jelinčič) in poslalo predsedniku Pučniku. V njem so protestirali zaradi objave njegovega osnutka poročila o povojnih pobojih v Slovencu. Ni jih Posebej zanimala resnica, da smo poročilo objavili, kot bi ga lahko objavilo katero koli drugo občilo, saj smo ga pred sejo časnikarji lahko dobili v državnozborski službi za informiranje. 16. oktobra so prejeli "Smešen" sklep, naj dajo izvlečke iz zaslišanj spet v avtorizacijo preiskovancem •n pričam, Miran Potrč pa je predložil svoj °srtutek vmesnega poročila ter celo vrsto n°vih predlogov za preiskavo. Nihče ga ni bolj odločno vprašal, kje je bil s temi predlogi dotlej... 23. oktobra je podpredsednik komisije dr. Janko Predan predlagal, da bi komisija poslej delovala brez navzočnosti časnikarjev. Odtlej delo, kljub dvema zaprtima sejama, na katerih pa je ena stran le tagajala drugi, stoji.
Veronika Vivod
Zaradi zapletov delo komisije miruje že več kot tri mesece, saj so se začeli v drugi polovici septembra. Že takrat je bilo očitno, da hočejo Miran Potrč in nekateri drugi člani delo komisije zavreti, če ne celo po-poloma onemogočiti. To spoznanje se je kasneje samo še potrjevalo. Danes je popolnoma jasno, da s poskusi, do kakršnega bi moralo priti na zadnji seji, komisija ne bo prišla daleč, saj je že zdaj postavljenih toliko ovir za nadaljnje delo, da do vsaj kolikor toliko razumskih poenotenj o povojnih pobojih ne more priti.
Žanimivo, da sta prišla na sejo tudi dva nekdanja visoka Knojevca Bojan Polak-Stjenka in Anton Zgonc-Vasja. Tisti del članov komisije, ki zastopa interese nekdanjih komunistov, je namreč pred časom zahteval, da mora komisija poslej na svoje seje vabiti vse preiskovance. Še sreča, da jih ni prišlo več, saj je bi bil prostor, kjer je bila seja sklicana, za vse premajhen, poleg tega pa bi prišli zaman.
Ivo Žajdela „Slovenec" (19/12/95)
BOHINJSKA BISTRICA — Hidrometeorološki zavod Slovenije in bohinjska občina sta počastila stoletnico metereo-loških opazovanj v Bohinju. Ob tem so tudi predstavili knjižico z naslovom O klimi od Bohinja do Bleda, ki jo je napisal Miran Trontelj in podelil priznanje Ani Rozman, ki v Bohinjski Bistrici opazuje padavine že 47 let.
GOR	CEZIZARO...
12)
Poročilo štipendistke KKZ na Koroškem za mladino v Argentini
SPREHOD PO KOROŠKI
Naslednji dan od 30. julija do 6. avgusta svVa imeli prosto. Odkrili sva vse kotičke žlezne Kaplje, stezice ob reki, zelenje in s,vino skalovja poti, ki pelje do Rebrce, ko hodiš peš gor, dobrosrčnost ljudi, ki te sPrejmejo, ko jih obiščeš in prinašaš pozdrave, veselje RAST-i 24, katero smo Srcčali sredi Evrope.
Povabili so naju, da bi skupaj z Rastjo ^Poznali Koroško. Tako smo si ogledali Mohorjevo založbo, KKZ, Modestov dom ln Celovec kot mesto. Gosposvetsko polje ln cerkev sta nas čakala v najlepšem po-poldanskem sončnem zatonu. Videli smo tudi Vojvodski prestol in si osvežili spomin fS°dovine, ki smo se je učili že v srednji s°b. Ob romantiki, ki vlada pri Kolpinskcm )ezeru ob polnoči, smo poslušali zvoke ki-tar° 'n globoki glas pevca, ki je ob obrežju °bujal spomine.
Minimundus v Celovcu je svet v ma-0rn- Znani nebotičniki in stavbe po svetu s° ?grajeni v malem. Ponosni smo bili, ko Srn° odkrili Narodno in univerzitetno kn-1'Znico (NUK) iz Ljubljane med ostalimi enainencami sveta.
Na Vrbskem jezeru nas je čakala ladja, katero smo se peljali do Pyramidcnkogel, s|°lp ob jezeru, s katerega si lahko ogledaš kolico, zelenje, naravo... Okusili smo tudi Njegovo vodo, ko smo se kopali in uživali topli vodi. Ko je odšla Rast, pa je z njimi jT košček nas, saj je luštno najti na onem ncu luže argentinske Slovence, c-. Jako kot za Rast je Franci Tomažič, član KZ skrbel za naju, da nisva imeli nikoli Prost,
Novi list+Katoliški glas = Novi glas
°ga časa.
Razkazal nama je Celovec, okolico, vsa
polja, ki ga obkrožajo, slap, jezera, vse najlepše. V Mohorjevi sva si lahko ogledali material, ki ga izdajajo, se srečali z Nužejem Tolmajerjem, glavnem tajnikom KKZ, pobudnikom štipendij, ki so bile dane na razpolago.
Bistvo štipendij je bilo: prehrana za cel mesec s prenočiščem, kritje morebitnih stroškov, 1200 šilingov na teden, 100 dolarjev približno (katere je bilo skoraj nemogoče zapraviti, ker stroškov nisva imeli), prevozi in vedno dobra volja vseh organizatorjev. Pomagali sva pri Tednu mladih umetnikov in v tednu, ko so se vadili Ka-peljski otroci v petju. Opazovali sva delo režiserjev, scenografov in mladih igralcev s Koroške, kateri so se vadili v Fiesi v najrazličnejših vlogah in igrah. Te igre bodo pred koncem leta predstavljene po župniščih in prosvetnih domovih na Koroškem.
TEDEN KAPELJSKIH OTROK
Namen tedna je bila priprava spevoigre „Miklavž prihaja". Da bi bil program pestrejši, so nas obiskali umetniki, in otroci so poleg petja izdelovali najrazličnejša ročna dela v razvedrilo po vajah. Pripravljali sva z Andrejko Lipuschitz razne igre za prosti čas, tekmovanja in večerne zabave. Otroci so bili dobro razpoloženi. Potrudili so se v slovenskem govorjenju in v lepem vedenju.
Otroci so uživali ob petju: peli so celo dvo in triglasno. Največje razvedrilo pa jim je bila ura plesa v plesni sobi in to so dokazali v petek zjutraj, ko je bil zaključek tedna in so obenem predstavili ročna dela in umetnine.
Z novim letom je bil zaključen proces združitve dveh priznanih manjšinskih tednikov v Italiji: Novega lista iz Trsta in Katoliškega glasa iz Gorice. Novi glas bo imel dvojno uredništvo v Trstu in Gorici, ki bosta z najmodernejšimi računalniškimi in telekomunikacijskimi sredstvi povezani. Oba glavna urednika (Drago Legiša in Andrej Bratuž) bosta tudi še naprej sodelovala, čakamo le novice, kdo bo zasedel odgovorno uredništvo. Z Novim glasom želijo katoliško, demokratsko in narodnostno usmerjeni krogi slovenske manjšine v Italiji strniti sile in pripadnikom manjšine posredovati novice in komentarje z njihovega zornega kota.
Novi list je svojim naročnikom in bralcem takole predstavil združitev:
Naročnike in bralce obveščamo, da z novim letom 1996 Novi list ne bo več izhajal. Zadruga, ki je njegov izdajatelj, bo razpuščena. To pa nikakor ne pomeni, da bo naš glas utihnil. Nasprotno! Krog ljudi, ki je več kot štiri desetletja oblikoval Novi list, bo še dalj in še bolj markantno prisoten na področju slovenske tiskane besede v zamejstvu. Po daljšem in globokem premisleku se je Zadruga Novi list odločila za pot združevanja sil in sredstev ter v ta namen sklenila dogovor z Zadrugo Goriška Mohorjeva, izdjateljem Katoliškega glasa, za izdajanje novega skupnega tednika z imenom NOVI GLAS.
Pri Novem listu smo med drugim prišli do spoznanja, da ni več razlogov, zaradi katerih je bil leta 1954 ustanovljen naš tednik. Vztrajanje pri dveh tednikih, ki so jima osnovna izhodišča ista, bi pomenilo nepotrebno trošenje
Izvedli sva tudi stike z mladimi iz Slovenije. Kar hudo nama je bilo, ko sva se morali zopet ločili od skupine otrok! Ostali so nama v najlepšem spominu!
POČITNICE ZA SLOVENSKE DRUŽINE
Komaj smo prispeli na Rebrco, že smo šli na izlet na kopališče v Zablaško jezero in se naužili vode, veselja in iger z žogo; manjkalo ni pesmi in prijateljskega pogovora ob Janijevem koncertu s flavto. Jani se nama je pridružil že v Sloveniji in skupaj smo preživeli ta teden.
V plesni sobi, kjer smo se vsako noč zbirali z družinami, smo se predstavili z grbom, kjer smo družili dva kontinenta, dva svetova, dve narodnosti: slovensko in argentinsko, in veseli, da lahko pripadamo obema, imamo stike in tako rastemo. Lepo so nas sprejeli v svojo sredino, saj smo se vedno smejali, igrali in se vedno veliko pogovarjali. Vedno je bila zdrava in dobra
energij in sredstev. Vsi, ki smo se dozdaj trudili pri Novem listu, bomo z enako požrtvovalnostjo in še z večjim navdušenejm sodelovali pri novem, skupnem tedniku. Ta bo vsebinsko bogatejši in oblikovno prikupnejši, kar bo gotovo pomenilo veliko obogatitev na področju slovenske tiskane besede.
Prepričani smo, da bodo naročniki in bralci takšno našo odločitev razumeli, zlasti ko se bodo sami uverili, da novi časopis bolje in učinkoviteje opravlja svoje poslanstvo kot oba tednika dozdaj.
Uredništvo in uprava Novega lista se dobro zaveda velike odgovornosti, ki si jo nalagata na svoja ramena. Trudila se bosta, da bosta zvesto nadaljevala s svetlo tradicijo svojih predhodnikov. S tem bosta prispevala svoj delež k oblikovanju osebnosti vsakega posameznega pripadnika slovenske narodne skupnosti v Italiji, kar je pogoj za naš narodni obstanek in razvoj.
Uredništvo Novega lista
Novemu glasu želimo mnoge sreče in uspehov pri novi oz. nadaljevani poti predhodnikov!
POPRAVEK
Prosimo, da pod sliko članka Gor čez izaro... iz prejšnje številke popravite imeni: fotografirani sta Lučka Tomazin in Veronika Vivod.
Pri fotografijah o spevoigri Miklavž prihaja želimo dodati še, da je bila igrana v Našem domu v San Justo, fotografije pa so delo Marka Vombergarja.
volja.
Za Veliki Šmaren smo skupaj poromali v kapeljsko romarsko cerkev, k Mariji na Trnju. Kar gledali sva z Lučko, ko sva srečavali poznane obraze iz prejšnjih tednov. Na povabilo Nužeja in njegove gospe smo spoznali vso Koroško, Podjuno, Rož, Ziljo: imenitna je! Kako bogata in lepa! Saj ni nič čudnega, če so Slovenci tako „fejst" ljudje, če jim je bila prekrasna Koroška njihova zibelka!
Naslednje dni smo šli na skupne izlete: peš do Smrtnikovih, v Obirske jame, spoznali Selško dolino, cerkev svete Heme in rimske razvaline; vedno smo našli priliko, da smo se igrali, smejali, peli in poslušali inštrumente in tudi prisostvovali pri lutkarski predstavi „Gusar Berto". Vsak je pokazal, kar je znal in vsi smo se kaj novega naučili.
Tako obogateni in spočiti pa veseli, da smo preživeli lepe počitnice, smo šli zopet narazen; družine na svoje domove, mi pa spet naproti novim doživetjem.
I
Izdelki iz rezljanega kamna
RAST XXIV
Lepa si, zemlja slovenska
+ Vinko Zaletel
Pred Cankarjevim spomenikom na Vrhniki
Politična emigracija je dolga leta imela le malo zagovornikov, še manj se jih je upalo s pravo besedo na dan. Eden teh je bil pokojni Vinko Zaletel, rojen leta 1912 v Šentvidu pri Ljubljani. V tamkajšnjih škofovih zavodih je tudi maturiral, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1936. Duhovniško pot je začel v Tržiču in nadaljeval do leta 1945 v Trnovem v Ljubljani.
Pred komunistično vojsko se je umaknil na Koroško, kjer je najprej skrbel za begunce, pa se kar udomačil in ostal — razen polletnega poizkusa, da bi se naselil v ZDA — za stalno na domači koroški zemlji.
Čeprav ga marsikdo pozna iz trnovskega obdobja, si je za svoje delo nabral največ zaslug na Koroškem. Bil je dober dušni pastir, ki je skrbel tudi za druge vrednote slovenskega človeka: bil jc režiser, predavatelj in svetovni popotnik, pisec potopisov in dobrotnik raznih inštitucij na Koroškem. Vogrče so po svetu dobile svoj sloves ravno po svojem župniku, ki je pre-
potoval svet, kazal številne diapozitive o Koroški, ob povratku pa seznanjal Koroško s Slovenijo v svetu. Argentino je večkrat obiskal, kjer je imel dosti prijateljev; na enem izmed potovanj je tu praznoval tudi srebrno mašo. Po njegovi zaslugi so začeli prihajati vodilni koroški ljudje k nam v Argentino spoznavati, kako je mogoče ustvarjati Slovenijo na tujih tleh.
Upokojil se je po sili razmer, ko je že zdavnaj izgubil vid in šele pred dvema letoma zapustil svoj ljube Vogrče ter odšel v bližnji Pliberk. Njegov pogreb je zbral množico ljudi, ki so se prišli poslovit od dragega Zaletela. Pogrebne obrede je vodil ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas v spremstvu štiridesetih duhovnikov z obeh strani meje. Mnogi govorniki na žalni seji v Vogrčah so se spomnili talentov, ki jih je pokojni skrbno množil v prid slovenskega človeka. Prijatelji in sinovi prijateljev pa bomo še vsako leto čakali njegovih božičnih voščil in kratkočasna pisma. GB
JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO...
Gorenjska je najlepša pokrajina v Sloveniji. Vsi bodo mislili, da pravim to, ker so moji stari starši prišli s tistega ozemlja. Ima nekaj zveze s tem, ampak to ni vse. Na Gorenjskem je slap Savica, Triglav, Brezje, Bled. Prvo nedeljo skupnega življenja v Sloveniji smo šli k maši na Brezje. Zelo nas je pretreslo, ko smo zagledali na stranskem oltarju kip lujanske Marije. To nam je tudi pomagalo, da smo se čutili kot doma. Še bolj presenečeni pa smo bili, ko smo zagledali podobo Marije Pomagaj. Zahvalili smo se ji za vse, kar smo doživeli in se ji priporočili še za naprej. Potem smo se odpeljali proti Bledu.
Kristalna voda, otok, cerkev, grad... vse to in še mogo dugih lepot krasi ta majhen košček slovenske zemlje. Takoj smo bili pri jezeru. Nekateri smo plavali do otoka, ki je sredi jezera. Druga skupina sc je sončila in kopala v jezeru. Kasneje smo šli s čolnom do otoka in tam zvonili z zvončkom želja. Hitro je minil čas in presenečni smo odšli s „podobo raja" v spominu.
NA KOROŠKEM, TAM SO NAŠI BRATJE...
Tam nas je čakal Franci Tomažič. Bili smo v Modestovem domu, obiskali znamenito Mohorjevo družbo, sprehajali smo se po mestu Celovec. Odpeljali smo se na Gosposvetsko polje, videli knežji prestol in cerkev Gospe Svete. Potem smo se odpravili na neko polje, kjer so študentje pripra-
vili ples med sončnicami. Bilo je edinstveno. Prespali smo v Rebrci, v gradu. Naslednje jutro smo si ogledali Minimundus, kjer je veliko spomenikov in drugih reči narejenih v miniaturi, z ladnjo smo se vozili po Vrbskem jezeru. Nato smo fantje, zavedni Argentinci, igrali nogomet.
S Koroške smo se napotili v Škofjo Loko. Obiskali smo rojstno hišo dr. Tineta Debeljaka in si ogledali stari del mesta. Dež nas je prepodil v Kranj, kjer nas je župan Vitomir Gros zelo gostoljubno sprejel.
Naslednji dan smo šli v Šmartno in potem na Šmarno goro. V zvoniku je pritrko-valo, ko smo prišli na vrh. Priredili so nam koncert s štirimi zvonovi.
NA PRIMORSKEM
Bili smo v Gorici in Novi Gorici. Tukaj je bil doma moj stari oče. Vedno je želel, da bi spoznala domovino in rojstni kraj, kjer je doživel otroštvo in svojo mladost.
Čutila sem, da se mi je spolnila njegova želja.
Prišli smo v Koper. Tu nas je prijazno sprejel škof Metod Pirih. Vsi smo ga že poznali, ker je bil že dvakrat na obisku v Argentini in nas je birmal. Predstavili smo mu recitacijo in zapeli nekaj pesmi. Pri petju se nam je pridružil. Obljubil nam je, da bo šel z nami na Svete Višarje in na Triglav. V uredništvu Ognjišča nas je sprejel gospod Bole, pripovedoval nam je o svojem delu in nam podaril več zanimivih knjig. Z avtobusom smo nadaljevali pot ob slovenski oba-
Na obisku leta 1983 v družbi s Slavimirjem Batageljem ter Mirjam, Pavletom in
Gabijem Rantom.
li. Peljali smo se mimo Izole in Pirana ter se ustavili v Portorožu, kjer smo se kopali in sončili. Morje je bilo krasno in zelo smo uživali.
Naslednji dan smo šli na svete Višarje. Z lahkoto smo prišli na vrh. Zdaj smo že „iskušeni planinci". Za vedno mi bo ostal v spominu tale dogodek. S Sonjo sva stopila iz cerkve. Neki gospod naju je ustavil in nama podal roko. Bil je gospod škof Pirih. Nikoli ne bom pozabil njegove prijaznosti.
Še en spomin na Primorsko. Ko smo se
vračali z družino strica Andreja z gore Man' grt, smo se ustavili na poti v Kobaridu. SB smo v vojaški muzej iz prve svetovne vojne. Tam je bilo mnogo zanimivih stvafl: puške iz raznih držav, vojaške čutare, obleke, noži, sklede. Prišli smo v sobo, kjer so bile slike te strašne vojne, najbolj me )e pretresla slika fanta, ki je pisal domačim. Ni vedel, če se bo še kdaj vrnil, zato je pisni pismo za slovo. Bila sem ganjena, spomnil3 sem se na starega ata, ki je tudi moral oi doma.
'V.'-
BOŽIDAR FINK
Ml IN SLOVENIJA
Nova Slovenija naj bo odprta in prisotna povsod med razvitimi državami in naj varuje svojo previdno nevtralnost. Ne vklepa naj se v bloke, ki bi se utegnili izoblikovati med silami in katerimi bi se Slovenija eksistenčno zapisala. Ni namreč sprejeti, da ima kateri koli narod med drugimi tako poslanstvo, da bi za to poslanstvo moral sprejemati žrtve. Smoter države naj bo splošna blaginja njenih prebivalcev in ta smoter naj dosega ob sodelovanju z drugimi državami v zgolj interesnih povezavah brez fiktivnega bratstva in edinstva ali drugačnih objemov.
V življenjskem interesu Slovenije jc, da se dokončno loči od Balkana, h kateremu ne pripada niti geografsko in še manj kultur-no-civilizacijsko. Sodeluje naj pri naporih za pomirjenje in vzpostavitev pravičnega stanja na jugu, a le tako, da se uvršča v skupno zunanjo akcijo, ne s pozicije obrobja konfliktnega območja.
Sledili so nasveti, kako naj se Slovenija ravna v odnosih do Hrvaške in Italije, s katerima ima še vedno odprta vprašanja,
nato pa nekaj pogledov na Latinsko Ameriko. Pripomnjeno je bilo tudi, da je v interesu dobre podobe Slovenije in utrjevanje slovenske zavednosti in volje po sodelovanju z izvorno domovino primerno, da se konzularna služba za rojake po svetu opravlja kar najbolj zadovoljivo. Pozorna skrb za rojake v tujini je pomembna pot, po kateri se zvišuje ugled Slovenije v svetu.
Ob koncu je bila povedana naslednja misel. Na stičišču treh svetov je Slovenija izpostavljena, da ji naravni populacijski pritisk in kulturno-politični vplivi ogrožajo etnično istovetnost in politično neodvisnost. Obenem pa ji prav ta položaj zagotavlja, da se zaradi tamponske funkcije država ohranja in krepi. V tem položaju lahko Slovenija upa na vlogo nekako nove Švice, odprte, prijazne, gostoljubne, zaupanja vredne in varne dežele.
Taka zamisel soglaša z Ehrlichovo vizijo slovenske prihodnosti, ki jo jc izrekel na Svetih Višarjah leta 1933: „Slovenija mora bid mejnik, ki druži in veže (danes bi rekli tudi, da razmejuje) jug s severom in vzhod
z zahodom. Sama ne sme biti ne eno ne drugo ne tretje... To nalogo bo mogla Slovenija izpolnjevati samo v svobodi, ne pod gospodarjem, ki bo sede! bodisi na jugu ali severu, na vzhodu ali zahodu."
Tako Ehrlich. Londonski Financial Times pa je pred kratkim objavil misel, da si Slovenija zasluži sprejem v Evropsko zvezo v prvem valu srednje in vhodnoevropskih držav in da spričo težav pri sprejemanju obstaja tudi švicarski model, tako da bi Slovenija lahko postala vzhodna Švica. Je to utvara ali stvarna možnost? Ali smemo zaupati, da bodo slovenski ljudje hoteli prenavljati svojo civilno vzgojo in moralno zavest, tako da bodo vredni takega položaja v svetu in da ga bodo znali tudi ohranjati? In ali bomo mi v svetu mogli in hoteli sodelovati s Slovenijo, da bo zablestela?
NAŠA SKRB IN BOLEČINA
V razmišljanju o naših odnosih do domovine srca ne moremo mimo tega, da nam in Sloveniji tiči v srcu trn, ki nam povzroča bolečine zaradi trajajočega krivičnega stanja, Slovenijo pa zastruplja, da se ne izmota iz vezi preteklosti in trpi globoko razklanost v svojem jedru. Mi zunaj, ali določneje, naša tukajšnja skupnost se
povsem istoveti s slovenskim protirevolucionarnim gibanjem, imensko torej z domobranstvom. Ko govorimo o naši protirevoluciji, tega pojma ni razumeti tako, ko* je v ruski oktobrski revoluciji pogrešal ^ nasprotno stran Nikolaj Berdjajev, da H namreč odpor proti boljševizmu moral HO nasprotna revolucija za nov, sodobnejši 0* pravičnejši družabni red. Pri nas je bil° nujno treba zavarovati življenjske dobrin3 pred nasiljem domačih ljudi in se upre° načrtovanemu komunističnemu totalitarizmu. Kaj drugega tedaj ni bilo mogoče z3' radi sovražne tuje zasedbe in silovitost* I revolucijskega nastopa, fevdalnega reda p3 J že davno ni bilo več. O upravičenosti našega odpora se mi sploh ne sprašujem0' upravičujejo ga tudi v Sloveniji najp°' membnejši verski in politični dejavnik*' Komunistična revolucija je bila zločinskA ker je udarila po svojih ljudeh za partikularne cilje, in to pod tujo zasedbo, razklal3 narod in zanetila bratomorni boj, izzival3 okupatorjeve represalije in se do skrajno®*1 posluževala nasilnih metod. Zločinska p3 ^ bila revolucija tudi zato, ker je izrabila h3 rodna čustva nekaterih, morda mnog1 poštenih rojakov, posebno v območjih iA3*1 Ljubljanske pokrajine, ki so se iskreno h° teli udeležiti boja za narodno svobodo.
NOVICE IZ SLOVENIJE ® SLOVENCI V ARGENTINI
MARIBOR — Območje Slomškovega trga bo v bodoče namenjeno pešcem, parkiranje pa bo dovoljeno le za protokolarne zadeve, kar bo povečalo že danes kočljive prometne probleme. Ureditev naj bi bila dokončana do papeževa obiska.
GORNJI SENIK — Zveza Slovencev na Madžarskem je pripravila božični knjižni dar, ki je obsegal tri publikacije, in sicer zbirko novel treh prekmurskih avtorjev z naslovom Srebrni beg, dvojezično izdajo esejističnih prispevkov Valerije Pergar Tudi to je Porabje, ter Slovenski koledar, letopis Zveze. Zveza je tudi organizirala tečaj slovenskega jezika. Tečaja začetne stopnje se udeležuje 12 ljudi, predvsem so to taki Madžari, ki zaradi svoje službe (knjižnica, vrtec) potrebujejo vsaj osnovno znanje slovenščine. Tečaj nadaljevalne stopnje pa obiskuje osem Slovencev, ki sicer dobro govorijo porabsko narečje, radi pa bi si Pridobili več znanja iz slovenskega knjiž-nega jezika.
LJUBLJANA — Na komisiji za informacije Slovenskega zdravniškega društva so predstavili 1200 strani obsegajoče domače avtorsko delo Kirurgija, ki jo je uredil predstojnik katedere za kirurgijo medijske fakultete prof. dr. Vladimir Smrkolj. Prispevke za posamezna specialistična področja je napisalo 73 slovenskih zdravnikov. Delo je izšlo pri medicinski založbi Sledi. V knjigi imajo pomembno mesto iudi kirurške okužbe in pa tista znanja, ki s'cer niso izrecno kirurška (na primer anesteziologija z reanimacijo, intenzivna nega ali transfuziologija), a so s kirurgijo tesno povezana.
MARIBOR — Vodstvo Pošte Slovenije ie na tiskovni konferenci predstavilo težava in načrte. Marca bodo spremenili poštne številke, ki bodo le štirimestne in se ne bodo začenjale s 6.
LJUBLJANA — Zadnji predbožični tekmi svetovnega pokala v alpskem srnučanju sta prinesli dva nova slovenska Uspeha. Na slalomu v Kranjski gori je Jure Košir osvojil drugo mesto, v Veysonazzu ! 'Švica) pa je Urška Hrovat osvojila tudi dfugo mesto, medtem ko se je Katja Koren Uvrstila na četrto.
LJUBLJANA — Direktor Ginekološke Kliniko prof. dr. Božo Kralj je na tiskovni konferenci poročal o zunajtelesni oploditvi. Postopek zunajtelesne oploditve so prvič uvedli leta 1983 in so od tedaj opravili 9672 teh ciklusov. Ob pomoči tega postopka se )e doslej rodilo 1500 otrok. Klinika opravi Povprečno 1300 ciklusov na leto. Ze na Polovici leta 1995 pa je skoraj izpolnila lct-. Program, zato je morala v drugi polovi-01 teta število postopkov omejiti.
LJUBLJANA — Dnevnik Delo je izvedel glasbeno anketo in ta je pokazala, da so j Uvrščeni med najboljšimi domačimi glasniki Miha Mehtsun, Vlado Kreslin, Ali U< Adi Smolar, Sašo Bole in Primož Grašič.
TRŽIČ — Pri založbi Slovenska knjiga !e 'zšel Timesov Atlas zgodovine s poseb-n° Prilogo Slovenija skozi zgodovino. Be-! ^°dilo zanjo so prispevali profesorji dr. Pe-! er Stih, dr. Vaško Simoniti in Peter Simo-ted. Izdelava zemljevidov, ki jih je v prilogi . ' Pa je delo Cirila Vojvode. Slovensko tedajo Atlasa evropske zgodovine je uredila j , ota Sluga, prevedla sta jo Katarina Jerih Miha Kosi, tehnično pa sta jo uredila j ns Pantar in Andrej Zajec. Knjiga je izšla 10.000 izvodih.
LJUBLJANA — V zbirki Svetovni kla-M pri Založbi Mihelač je izšel ponatis nnar.dezovega Martina Fierra. Ponatis j . ''kovno ne dosega dela iz leta 1970, ki je e‘ v Buenos Airesu. Kot vemo, je Marti-
na Fierra v slovenščino prepesnil dr. Tine Debeljak s pomočjo Danice Kanale Petriček, za opremo pa sta poskrbela akad. kipar France Ahčin in arh. Jure Vombergar.
LJUBLJANA — Izšla je knjiga Sledovi časa, katere založnik in avtor je Božidar Flajšman, ekolog, politik, likovni umetnik, fotograf, pedagog, publicist in poznavalec ter zbiralec belokranjskih razglednic. V knjigi je objavljenih 185 razglednic. Flajšman je raziskoval njih starost, pa tudi navedel imena ljudi in njih poklice iz razglednic. Lahko pa bi avtor tudi izkoristil priložnost in s tem gradivom predstavil Belo Krajino in Belokranjce.
LJUBLJANA — Založba Educa je izdala knjigo Izziv raznolikosti — stili spoznavanja, učenja, mišljenja. Napisale so jo Bariča Marentič-Požarnik, Lidija Magajna in Cirila Peklaj. Avtorice so priznane slovenske strokovnjakinje za pedagoško psihologijo. Predstavljajo pa pomembna novejša psihološka spoznanja o stilih spoznavanja ter učnih stilih in strategijah.
KOPER — Pri založbi Lipa je izšla knjiga Katarine Šalamun-Biedrzycke Umeniški vzpon Alojza Rebule. Knjiga ima štiri poglavja (Štirideseta leta 20. stoletja, Začetek petdesetih, Šestdesetih in še Trije romani in zbirka).
LJUBLJANA — V zbirki Talija Založbe Mihelič je izšel na anonimnem natečaju Borštnikovega srečanja za najboljšo komedijo (ob 200-letnici smrti prvega slovensk-jega komediografa Antona Tomaža Linharta) nagrajena komedija Vinka Modern-dorferja Štirje letni časi.
LJUBLJANA — Na zadnji razstavi najbolj domiselnih jaslic je dobil prvo nagrado Janez Debeljak, slavist iz Ribnice. Uporabil je pet različnih vrst lesa: hruškovega, javorjevega, slivovega, orehovega in hrastovega in s tem dosegel pri jaslicah mehko barvno raznolikost.
LJUBLJANA — 28. decembra je v dvorani Slovenske kinoteke potekala slavnostna akademija ob 90-letnici slovenskega filma. Prvo filmsko predstavo na ozemlju današnje Slovenije — osem kratkih „živih fotografij" — so si 24. oktobra 1896 lahko ogledali v mariborski pivnici Gotz, današnji dvorani kina Union. Za prve metre slovenskega filma pa veljajo posnetki Odhod od maše v Ljutomeru, ki jih je leta 1905 posnel Karol Grossman.
LJUBLJANA — V narodni galeriji je minister za kulturo Sergij Pelhan podelil priznanje darovalcem najpomembnejših umetnin, ki so v zadnjih štirih letih obogatile njihovo zbirko. Nagradili so dr. Vlada Valenčiča, ki je daroval dve Jamovi sliki ter po eno sliko Mihe Maleša, Mitje Gasparija in Draga Vidmarja, družino Kersnik, ki je podarila leseno gotsko plastiko Sedeča Madona z otrokom ter podjetje Amvvay Slovenija, ki je darovalo sliko Trije šopki cvetja iz prve polovice 17. stoletja.
Osebne novice
Krst: V nedeljo, 7. januarja, je bil krščen v cerkvi Marije Pomagaj Aleksander Gabrijel Grohar, sin inž. Andreja in ge. Nadice roj. Kopač. Botra sta Marjan Grohar in gdč. Cabrijela Kopač, krstil pa je župnik Igor Grohar.
Čestitamo!
Nova diplomantka: Teodora Ana Marija Košir je zaključila svoje študije na medicinski fakulteti buenosaireške univerze in postala zdravnica.
Čestitamo!
BARILOCHE
BIVAK NA CAPILLI
Slovensko planinsko društvo Bariloče bo 25. februarja 1995 odprlo bivak „Slovenia" na gori Capilla. Ta otvoritev se povezuje s 45. obletnico društva, ustanovljenega 22. februarja 1952 po uspešnem izletu na Ca-pillo in s stoletnico Aljaževe koče na Kredarici, ki je potrdila slovensko prisotnost na Triglavu, najvišji slovenski gori.
Načrtovana gorska slovesnost zaključuje več kot desetletno delo na pobočjih hriba, ki se tako lepo vidi iz Bariloč in na katerega vežejo slovenski andinizem neštete vezi. Večji izleti v razmeroma težavnem terenu, dvakratna gradnja križa na vrhu, potem nekaj let ubadanja s stezo — začeli so prav tistega 1. maja leta 1982, ko so Angleži napadli Malvine — in slednjič v zadnjih letih izgradnja, prenos in sestavitev kočice v zgornji krnici Capille — vse to zaključujejo razdobje bariloške „šumske bratovščine", ki
ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA
V soboto, 25. novembra je šolski tečaj A. M. Slomška zaključil šolsko leto s sklepno prireditvijo. Namesto obolele ravnateljice Lenčke Malovrh je podala poročila namestnica Alenka Poznič. Letos je šolski tečaj obiskovalo 73 otrok — 36 deklic in 37 dečkov, v vrtcu pa je bilo 18 otrok. Osmi razred sta zaključila Damijan Omahna in Niko Ecker ter se poslovila od naše šole. Poleg rednega šolskega programa so naši otroci sodelovali v igri Vila Malina, ki je bila igrana v Slovenski hiši in v Slomškovem domu. Pomembno je bilo še sodelovanje pri obletnici Doma, skupnem šolskem športnem dnevu in pri skupinski recitaciji na Slovenskem dnevu. Učiteljski zbor v preteklem šolskem letu so sestavljali: Gabi in Kristina Malovrh, Saša Omahna, Lenčka Malovrh, Kristina Breznikar, Helena Rode, Alenka Bokalič, Nani Rezelj, Metka Vombergar in Marjan J. Loboda; petje — Marcel Brula in Olga Urbančič, telovadba — Karla Jakoš in Matjaž Omahna. Duhovno vzgojo je imel na skrbi katehet delegat Jože Škerbec. Odbor staršev so sestavljali: Andreja Cestnik, Anči Levstek, Malči Grabnar in Minka Štefe.
Sklepna prireditev je pokazala tudi, kaj vse so se otroci učili v slovenski šoli: Višja skupina je recitirala Našo besedo in Magistrale ter zapeli pod vodstvom Olge Urbančič Ob bistrem potoku, Prišla bo pomlad in Po Koroškem, po Kranjskem, mlajša skupina pa je predstavila božični prizor (pripravili Gabi in Kristina Malovrh ter Marcel Brula). Poslovilne besede odhajajočima učencema sta izrekla katehet Jože Škerbec in Metka Vombergar, v imenu otrok, ki so prejemali znanje v Slomškovi šoli pa se je zahvalil Damijan Omahna. Ljubeče besede je naslovila učencem tudi ravnateljica Lenčka Malovrh (prebrala Alenka Poznič). Sledila je razdelitev spričeval in napotkov za počitnice in že je pesem prijateljstva Zahaja sonce naznanila, da je zatonilo še eno šolsko leto v Slomškovi šoli.
OBČNI ZBOR SFZ-SDO
V nedeljo, 3. decembra je mladina, združena v odsekih SFZ in SDO, imela skupni občni zbor. Za prihodnjo poslovno dobo so izvolili naslednji odbor: Predsednica Marjana Grabnar z naslednjimi odbornicami oz. odborniki: Danijel Avguštin, Damijan Tomazin, Sonja Avguštin, Andreja Tomazin, Mojca Vombergar, Patricija Mugerli, Romina Gelb, Saši Gelb, Edi in Dani Cestnik, Pavel Gelb, Irena Žužek, Veronika Vombergar, Štefan Godec, Gabrijela Tomazin, Tatjana Panaino, Darko Javoršek, Miha Vester, Andreja Škraba, Lučka Vom-
si je prizadevala, da ohrani v tukajšnjih gorah trajen spomin na slovenski delež v argentinskem andinizmu.
Ker živijo v Buenos Airesu in drugod po Argentini naši planinci, ki bi morda želeli sodelovati na februarskm izletu, prav lepo prosimo, da se vsi interesenti predhodno javijo. Društvo se mora namreč pobrigati za ladijski prevoz preko zaliva Tristeza. Po programu bomo odšli na pot v soboto, 24. februarja in bo motorni čoln na razpolago v Bahfa Lopez od 7.30 naprej. Okrog poldne bi se zbrali pri bivaku in tisti, ki bi želeli na vrh, bi se še isti dan povzpeli do križa in se vrnili do koče. V nedeljo 25. februarja bomo opravili malo slovesnost med enajsto in dvanajsto uro, potem pa bomo sestopili do motornega čolna in se proti večeru vrnili v mesto. Kot je splošno znano, je Capilla razmeroma težka gora in ni primerna za neizkušene izletnike. Udeležence prosimo, da prinesejo s seboj spalne vreče, blazinice in po možnosti kak šotor, saj bivak ne nudi prenočišča večjemu številu obiskovalcev.
VA
bergar. Za stenčas skrbi Pavlinka Vombergar, za Mladinski list Avrelij Nose, delega-tinja pa je Olga Bohinc.
OTROŠKI PRAZNIK
V nedeljo, 10. decembra je bila v Slomškovem domu slovesna ponovitev prvega svetega obhajila. Obilna udeležba pri redni službi božji, pri kateri je prepevala mladina, je spremila enajst naših prvo-obhajancev k Gospodovi mizi. Zvečer pa je o mraku prišel v Slomškov dom Miklavž s svojim spremstvom, kjer ga je množica otrok že nestrpno pričakovala.
PRIPRAVA NA BOŽIČ
V dneh pred božičem je Slomškova šola pripravila za učence višjih razredov domiselno pripravo. Zjutraj je bila sveta maša (Jože Škerbec), petje božičnih pesmi (Alenka Poznič) in božična ročna dela (Marta Jeloč-nik, Andreja Hrovat, Andreja Cestnik in Pavla Škraba). V nedeljo, 24. decembra je bila prva ljubka razstava izdelkov, ki so jih otroci naredili v teh kratkih dneh božične priprave.
Odbor odseka Zveze žena in mater Slomškovega doma je pripravil v nedeljo, 24. decembra po nedeljski maši prisrčno božičnico. Najprej je Metka Tomazin prebrala božično poezijo, nakar je predsednica Pavla Škraba zaželela vsem družinam lepo praznovanje božiča in vso srečo v novem letu. Sledila je božična pogostitev in žrebanje treh umetniških slik, čigar prihodek je šel za dobrodelni namen.
Mladina je za božič izdala posebno številko Mladinskega lista in okusno uredila z božičnim nadihom stenčas, na sam praznik pa so imeli v Domu božičnico.
Na božič je bila v Domu slovesna služba božja, ki jo je daroval delegat Jože Škerbec. Pri maši je prepeval moški zbor, čigar zborovodja Jože Omahna je prav za to priliko priredil več božičnih skladb, izmed najlepših slovenskih božičnih pesmi.
BLAGOSLOVITEV SPOMINSKE PLOŠČE
Na zadnji dan v letu 1995 — v letu petdesetletnice slovenskega holokavsta — je bilo v Slomškovem domu odkritje in blagoslovitev spominske plošče, ki jo je Dom sprejel na Slovenskem dnevu. Ploščo sta odkrila predsednik doma Marjan J. Loboda in v imenu nekdanjih domobrancev Ivan Makovec. Ploščo je blagoslovil delegat Jože Škerbec. Marjan Loboda je spregovoril ob tej priliki tehtne besede (govor prinašamo v naslednji številki). Pesem Oče mati je zaključila pomembno slavje.
V.T.
SLOMSKOV DOM
Počitnice v Hosteria Alpina v Villa Gessel Calle 307, št. 609, esq. Alameda 206, Villa Gessel. Rezerve Tel. 0-255-68066, ali v Buenos Airesu 791-6785/9697.
Oddam v najem stanovanje in bungalow za poletje na Katedralu in eno stanovanje v mestu Bariloche. Tel. 0944-24978 (Bariloche).
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel: 651-2500 / 651-2335
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
NEPREMIČNINE IDEAL HOME- Nakup, prodaja, najemnine hiš, stanovanj, zemljišč. Tomaž Matičič - Budislav Jovanovič, Esmeralda 1256, ler. piso 3, Capital. Tel. 339-4597; 769-8109
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
Tel. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
LEGAJO N° 3545-82
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - od vetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 476-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 AGRONOMIJA Ureditev vrtov, balkonov in parkov (tecnica en jar-dineria y floricultura) - Milena Bevk - tel. 664-8436. ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejla - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic S 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
V pričakovanju razglasitve božjega služabnika
Antona Martina Slomška
za prvega slovenskega svetnika,
si nabavimo njegovo berilo in stenske podobe.
Na razpolago so vsako nedeljo po sv. maši v pisarni Slomškovega doma.
Ob delavnikih od 12. do 19. ure pa v pisarni Sloge.
NEKATERIM SE JE SREČA ŽE NASMEHNILA
Članici št. 720, ki je bila izžrebana za sedemdnevno bivanje (s spremljevalcem) v Počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v Cordobi. Članici št. 999, ki je zadela dve letalski vozovnici BUE-LJU-BUE.
Vas pa sreča še čaka!
Berite naše oglase.
V SLOGI JE MOČ!
BARAGOVO MISIJONISCE v Slovenski vasi
sporoča, da je pristava „CENTRO ESPIRITUAL, RECREATIVO Y DEPOR-
TIVO MARIA REINA" odprta skozi vse leto in je na razpolago tudi rojakom vseh krajevnih središč Velikega Buenos Airesa.
Poleg športnih prostorov, miz in naprav za asado in možnosti prenočevanja, je v poletni sezoni odprt olimpijski plavalni bazen ter bazen za otroke. Cene so zmerne.
Kraj: Ulica Manuela Pedraza in Intendente Maggia - Hipolito Irigoyen (Ruta 210), višina 20.000 - Glew - Prov. Buenos Aires. Informacije: Tel.: 242-0065; 248-5373; 248-0217; 0224-20082.
SDO-SFZ
Na zadnji seji centralnega odseka SDO-SFZ je bil izbran odbor za naslednje leto 1996. Odbor sestavljajo:
Predsednica Veronika Vivod, podpredsednica Rotija Grbec, športna referenta Olgi Bohinc in Tone Cerar, kulturni referent odbornik iz San Justa, blagajnik Damijan Ahlin, tajnik Marjan Vivod.
MLADINSKE PRIREDITVE
10. novembra
17. novembra 8. decembra
14. decembra
44. zvezni Mladinski dan v San Martinu SDO-SFZ mladinski izlet posvetitev mladine Brezmadežni in proslava (občni zbor) skupno miklavževanje
ESLOVENIA LIBR
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual NP 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre'
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
V LETU 1996	
3. marca	mladinska sveta maša
15. aprila	lahkoatletski turnir in
	mladinska sveta maša
1. maja	športni dan
12. maja	mladinska sveta maša
25. maja	športni dan
7. julija	mladinska sveta maša
9. julija	športni dan
13. julija	mladinski ples
21. julija	mladinski dan
	v San Martinu
4. avgusta	mladinska sveta maša
11. avgusta	mladinski dan
	v Ramos Mejiji
17. avgusta	27. pevsko glasbeni večer
25. avgusta	mladinski dan
	v Carapachayu
1. septembra	mladinski dan na Pristavi
8. septembra	mladinski dan
	v San Justu
15. septembra	41. Slovenski dan in
	obletnica Slomškovega
	doma
22. septembra	mladinski dan v
	Slovenski vasi v Lanusu
5. oktobra	mladinsko romanje
	v Lujan
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Nad. z 2. str.
doživeti novega poraza v prestolnici, vsaj ne tako hudega kot na senatorskih volitvah, ko je peronizem dosegel komaj tretje mesto, za fronto in radikali.
A gre še za drugo. Radikali se znova čutijo opeharjene, saj je bila potrditev zakona o skupnih volitvah v prestolnici pogoj, da so vladi pomagali pri potrditvi številnih drugih zakonov gospodarske narave, ki jih je vlada potrebovala. Legalni argumenti vlade radikalov ne prepričajo. Začeli so s tako hudim pritiskom, da je vlada nekoliko prenehala v svojih namenih. Te dni so se ob morju (v kraju Pina-mar), sestali najvišji funkcionarji vlade, da dokončno določijo, kaj narediti s prestolnico, in zlasti, da se odločijo kaj narediti s peronističnim kandidatom.
Tu pa je zadeva še bolj kočljiva. Bivši notranji minister Gustavo Beliz, ki je bil smatran kot najboljši kandidat, je zadnje čase peronizmu zagodel toliko opozicio-nalnih viž, da se ga dejansko že nihče ne upa podpirati. In njegove nenehno ljubimkanje z Bordonom kali vode tudi v Soli-
darni fronti. Sedaj nekateri opazovalci trdi' jo, da ima dejansko namen nastopiti s si' mostojno formacijo; to pa je težavnejše ko* se sliši na prvi pogled, saj tudi ni verjeti'0' da bi Bordon zapustil fronto in podprl B* liza. Bordon vse dela z očmi obrnjenimi leto 1999, zato to približevanje Belizu > drugim možnim uskokom iz peronizma-1 predsedniške volitve so še daleč, letos boh10 volili župana.
Ob vsem tem le še kratek komentar. B gleda neverjetno, da toliko polemike teče okoli volitve enega župana. A tu ne ffe za ugled vodstva prestolnice; gre za dp jansko oblast. Mesto Buenos Aires je drugj najmočnejše volilno okrožje, takoj za is*01 mensko provinco in še pred provinca^ Santa Fe in Cordobo. Župan bi bil tre? najmočnejša politična osebnost v državi/1,3 čelu okrožja, ki vsebuje nad tri milij°*f prebivalcev. Zaželen položaj tudi kot o® skočna deska za višje funkcije. Zato fa dikalni vodja De la Rua skuša voditi v5° zadevo tako, da bi mu bila sreča mila. Tta dicija mu je naklonjena. On sam v te „mestu ob reki" še ni izgubil nobene iziF^ volitev pri katerih se je predstavil.
Vodoravno: 1. Nagel, hiter. 5. Ima uspeh. 9. Oblika pomožnega glagola. 12. Zelo grenko zelišče. 14. Jezen, razjarjen. 16. Pripogibamo glave. 18. Ena od muz. 20. Potuje na konju sede. 21. Oblika svojilnega zaimka. 22. Eden in drug. 24. Osje gnezdo. 26. Koroška oblika Ivane. 28. Šesta nota notne letvice. 29. Ukroti, privadi na dom. 31. Osebni zaimek v 4. sklonu. 32. Vrela voda. 34. Reka pri Petrogradu. 35. Glavni števnik. 36. Nadležne žuželke. 38. Grški bog ljubezni. 40. Naočniki. 41. Čistil. 43. Zamenjava stanovanja. 45. Podpornik umetnosti. 47. Glavni števnik. 48. Saj prav tako. 49. Sorodnica.
Navpično: 1. Nada. 2. Pregovor. 3. Prerok. 4. Misliš, da ima, pa ne. 5. Glavni števnik. 7. Predlog. 8. Atenski kralj, Tezejev oče. 9. Žensko ime. 10. Lučanje, met. 11.11. Osebni zaimek. 13. Vnetje nosne sluznice. 15. Važen material za potice. 17. Prostozidarji. 19. Del telesa med trupom in stegnenico. 21. Moralen. 23. Iz dobe baroka. 25. Naziv. 27. Moderno vozilo. 29. Pričakovali, se nadejali. 30. Zagovarjam, uporabljam sposobnost vplivanja svojega duha. 33. Rob morja, jezera, reke. 35. Pasje samice. 37. Izročiti, darovati. 39. Ovit, da je iz njega stekla voda. 40. Nadležne žuželke. 41. Oblika pomožnega glagola. 42. Potovanje po zraku. 44. Latinski veznik. 46. Predlog.
23
36
29
24
37
48
34
44
25
41
38
26
39
9	10
35
31
42