domaji v
In
IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART
LETO II	LENART, 26. APRILA 1962	ŠTEV. 7
SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LENART
družbeni plan 1962 in razprava o svetih
25 let KP Slovenije
V	noči od 17. na 18. april 1937 je bil na Cebinovem nad Zagorjem ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije, kii je ibil plod bolj urejenih razmer v Partiji sami lin jasnih stališč o bistvenih problemih politike revolucionarnih sil. Daljnosežnost kongresa in še posebej njegovega Manifesta lahko vidimo že v tem, da je leta 1941 služil kot politični temelj Osvobodilni fronti.
Spomina na ustanovitev KPS ne obnavljamo le zaradi zgodovinske pomembnosti, temveč tudi zato, ker nam politični dogodki tistih iet jasno kažejo, kakšnega pomena za naš razvoj je bila prav pot Komunistične partije Jugoslavije pod katerim vodstvom je tudi delovala KPS in krepila enotnost jugoslovanskih narodov, ki je še tudi danes eden od važnih smotrov Zveze komunistov.
prvi maj
V	zeleni in cvetoči pomlad), ko praznujemo prvi maj, se iz leta v leto spominjamo bojev proletarcev — brezpravnih delavcev Chicaga ter sploh vseh, ki so krvaveli v razrednem boju s kapitalisti in njihovimi plačanci. Preveva nas toplo čustvo ob vseh velikih in malih zmagah revolucij v tem času, ko je narava najlepša ter zrcalo obče človeško hotenje po velikem, lepem in dobrem življenju.
V	ta svet mi ponosno korakamo z vsakdanjimi zmagami na vseh področjih udejstvovanja v Jugoslaviji. Zahvaljujoč se veliki revoluciji med NOB ter modremu vodstvu Zveze komunistov in države, raste pri nas kvaliteta dela ter vrednost človeka. Ljudska samouprava je sprostila vsakdanje misli in skrbi le za kruh ter množično vključuje delovnega človeka v upravljanje kakor tudi teši njegovo žejo po kulturi in ga vabi k sodelovanju.
Razume se, da smo z vsem srcem na strani delovnega ljudstva Alri-ke, ki mu skušajo razni neolašistič-ni elementi vsiljevati kolonializem in odvisnost. Nič nas ne moti, da nekateri organizatorski centri v Zahodni Evropi, torej v neposredni bližini, da ne bi odločno in samozavestno pomagali tem najbolj iz-rabljanim črnopoltim prebivalcem Želimo jim, da bi kaj kmalu dosegli to, kar je uspelo nam v najveličastnejšem boju — socializem
Ko ob majskih praznikih potujemo skozi okrašene vasi in mesta vidimo, s kako hitrimi koraki hiti vsa naša država: vežejo nas nove ceste in mostovi, nove tovarne nam omogočajo lažje in učinkovitejše delo ter večji zaslužek, nova stanovanja osrečujejo stanovalce. Veseli delovnih uspehov in ponosni na pot Jugoslavije bodo naši ljudje praznovali veliki praznik.
7. aprila je Občinski ljudski odbor Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev sprejel družbeni plan in proračun občine Lenart za leto 1962, ki ga je odbornikom obrazložil načelnik oddelka za gospodarstvo tov. Rudi Pen. Oba odloka v celoti objavljamo v posebni številki »Domačih novic«.
Na tej seji je ljudski odbor tudi imenoval nove svete, ki štejejo 7 do 13 članov. Od prejšnjih 12 svetov je ostalo le 7 svetov. Za pred-
19. aprila je bila seja Občinskega odbora SZDL, katere so se udeležili tudi zastopniki obeh trgovskih podjetij v občimi. Na seji so obravnavali stanje v trgovini in blagovna promet kmetijskih zadrug. Pod drugo točko dnevnega reda <pa so razpravljali o sestavi komisije za pripravo statuta bodoče občinske skupščine.
Sejo je vodil predsednik občinskega odbora SZDL Franjo Muršec, medtem ko je poročilo prebral v
sednike svetov so bili imenovani: svet za družbeni plan in finance Alojz Doki, svet za gospodarstvo Ludvik Štelcer, svet za kmetijstvo in gozdarstvo Ivan Kelhar, svet za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Ludvik Činč, svet za občo upravo in notranje zadeve Ivan Ivnik, svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine Peter Grandovec in svet za šolstvo, prosveto in kulturo Josip Merdaus.
K. M.
imenu izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Mirkio Košmerl. Po poročilu se je razvila živahna razprava, ki je precej razčistila nekatera svojevrstna pojmovanja o socialistični trgovini. Iz poročila povzemamo, da je blagovni proimet trgovskih podjetij iz leta v leto naraščal in je 1961 dosegel 392 milijonov dinarjev. Prav tako so tudi naraščali dohodek in sredstva za sklade. Porast dohodka pa česlfco-(Nadaljevanje na 2. str.)
Oči vsega sveta so danes — bolj kot kdaijikoli poprej — upmte v Ženevo, kjer se vrši konferenca o razorožitvi. Tamkaj se namreč prav sedaj bije odločilna bitka za to, ali bo zmagal zdrav razum ali blokovska nestrpnost. Dasi je v začetku kazalo na to, da bo prišlo vsaj do osnovnega sporazuma o jedrskih poskusih, se stališči obeh strani bolj in bolj oddaljujeta, dasi vsaka zatrjuje, da je za prepoved vseh atomskih poskusov. Oba zahodna državnika — Kennedy in Mactnil-lan — sta poslala Hruščevu zadnji poziv, naj podpiše sporazum o kontrolirani prepovedi atomskih poskusov z ljubeznivo grožmjio, da bodo sicer v nasportnem primeru začele Združene države Amerike z novo semijo atomskih eksplozij. Docela jasno je, da Sovjetska zveza na tak ultimat ne bo pristala — pa tudi če bi, je veliko vprašanje, ali bii se ZDA (nameravanim poskusom res odrekle. Namen tega poziva je na dlani: prikazati svetu, da so sicer zahodne sile za prepoved atomskih poskusov, da pa so Sovjeti proti. Vrhu tega imajo zahodni državniki v rokah dokaj močan adut za svetovno javnost: land v jeseni — na predvečer beograjske konference — je SZ obnovila atomske poskuse in s tem prekršila začasen »mir« v atomskem svetu. Jedro sedanjih nesporazumov je dokaj preprosto: zahodne sile so za kontrolo prepovedi, Sovjeti pa za sporazum brez kontrole, na »častno besedo«. Okrog tega problema se kakor v začaranem krogu vrtajo razprave fbrez konca in kraja. K sreči prisostvujejo ženevski konferenci tudi delegati osmih neblokov-skih držav, ki sii z vsemi močmi prizadevajo združiti nasprotujoči stališči obeh bldkov in najti kompromisne sporazume, ki bi bili sprejemljivi za zahod in vzhiod. Ob zadnjih grožnjah in rožljanju z atomskimi bombami je teh osem držav postavilo odločno zahtevo, naj jedrske sile odlože atomske poskuse vsaj za čas pogajanj. Ni čudno, da so v taki svetovni situaciji dvignili svoj glas tistli, kii so še ohranili trezno glavo in ponovno svarijo človeštvo pred pogubnimi posledicami poti, po kateri gre blokovska politiika. Med njimi je poseben odmev v svetu imel poziv maršala Tita, ki je — izhajajoč iz stališč beograjske konference — pozval vlade vseh držav, naj nujno prispevajo nove napore za odvirnitev splošne nevarnosti. Usoda ženevskih pogajanj je v rokah blokovskih siil — oni, ki bo zakrivil njihov propad, si bo pred svetovno javnostjo ile Stežka opral reke!
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefane — Uredništvo Lenart, Ptujiska cesta 3, teL 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 diin — Uprava »Domačih novic« Lenart, Ptujska 3 — Tekoči račun pri NB Lenart štev. 604-14-9-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis — Tiiska »Celjski tisk« Celje
fjfe OB PRAZNIKU MEDNARODNEGA DELAVSKEGA RAZREDA HP PRVEM MAJU ISKRENO ČESTITAJO VSEMU DELOVNEMU
LJUDSTVU JUGOSLAVIJE, POSEBNO PA ŠE NAŠIM »P OBČANOM
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS ffe!	OBČINSKI ODBOR SZDL
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS
IN OSTALI OBČINSKI FORUMI OBČINE LENART
Na policah naših prodajaln je sicer veliko blaga, vendar ali je tudi izbira velika? (Foto M. Brumen)
SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL
Trgovina v razpravi
TRGOVINA V RAZPRAVI
(Nadaljevanje s 1. str.) krat ni bil rezultat večjega prizadevanja posameznikov ali celotnega kolektiva, temveč je naraščal zaradi večanja povprečne razlike v ceni.
PRETEŽNI DEL INVESTICIJ ZA OPREMO
V zadnjih letih je v pogledu urejevanja trgovskih lokalov storjen korak naprej. Tako je »Potrošnik« Lenart uredil poslovalnico v Jurovskem dolu, nekatere poslovalnice v Lenartu in odprl novo poslovalnico v adaptiranih prostorih v Loikavcu, medtem ko je »Izbira« iz Cerkve-njaka vložila večja sredstva v ureditev poslovalnice v Selcih, ki je sodobno opremljena. Pomanjkanje sredstev je onemogočalo, da bi v pogledu preureditve poslovalnic in nabave nove opreme biil dosežen še večji napredek.
CENE, KI NISO VSELEJ OPRAVIČLJIVE
Na seji je posebno pozornost vzbudil tisti del poročila, ki govori o cenah v trgovini, zato je po tem vprašanju bila tudi najbolj živahna razprava. Pri nekaterih predmetih je v naši trgovini dokaj visoka razlika v ceni, v nekaterih primerih celo 50 ali več odstotkov. Verjetno mi najboljše, da je poslovalnica istočasno ekonomska enota in je v pogledu določevanja marže popolnoma samostojna. Mogoče bi bilo bolje, če bi podjetje kot celota določilo maksimalni pribitek za nabavno ceno blaga. Ekonomska enota bi morala samostojneje določati razliko v ceni le do neke meje. Predvsem naj bi se zavzemala za zniževanje stroškov, za čim več jo realizacijo blaga ter tako ustvarjala sredstva za osebne dohodke in sklade. Kritike vredmo je, da je razlika v ceni nenormalno visoika prav pri nekaterih prehranbenih predmetih. Verjetno bi potrošnik trgovini manj zameril, če bi ta delala z večjo razliko pri tistih predmetih, ki niso vsakodnevna življenjska potreba. Primer, da kilogram masti v Lenartu st^ine 494 dinarjev, v Mariboru pa 480 dinarjev vsekakor ni vzpodbuden za potrošnika in bo ta seveda še vedno raje kupoval v Mariboru.
OSEBNI DOHODKI NAJ BODO REZULTAT DELA
Osebni dohodiki so zelo različni v naši trgo-vimi. Tako se razlikujejo med obema trgovskima podjetjema, kakor tudi med ekonomskimi enotami znotraj podjetij ter večkrat niso irezultat dela posameznika ali ekonomske enote. Osebni dohodki se večajo predvsem na račun večanja razlike v ceni, ikar je zlaisti kritike vredno. Večali bi se naj edino na osnovi večanja fizičnega obsega reailizacije blaga in zniževanja stroškov. Ni rezultat dela, če prodajalec dviguje cene me da bi povečal količinski obseg prometa! Razmerja v pravilnikih o delitvi dohodka bi ikazailo pnilagajati potrebam po investicijskih sredstvih.
EKONOMSKE
ENOTE NISO DOVOLJ PROUČENE
Izgleda, da bosta morali trgovski podjetji takoj proučiti sestav ekonomskih enot, kajti sedanji sestav po poslovalnicah mi najboljši, saj ne zagotavlja ekonomske osnove kii pa je prvi pogoj. Ekonomska enota mora omogočati posamezniku neposredno sodelovanje v upravljanju -svoje enote in celotnega kolektiva. V naših kolektivih
imajo ekonomske enote predvsem pravico samostojne nabave blaga, foinmiiranja cen, medtem ko nimajo dovolj vpliva na delitev dohodka, formiranje dohodka in na formiranje in koriščenje skladov. Ce ekonomska enota samostojno nabavlja, kakor je to primer v naših trgovskih podjetjih, potem je vprašanje funkoije uprave. Praktično je v tem primeru uprava neke vrste knjigovodski servis. Direktor je odgovoren za poslovanje podjetja in ga predstavlja navzven. On je odgovoren tudi za iavajamje določene politike, Ikii inaj bi jo formiral delovni kolektiv. Za izvajanje politike pa niso dovolj samo knjigovodski podatki, temveč bodo trgovci morali delati več ekonomskih analiz. Družbeno upravljanje v trgovini ini prišlo povsem do izraza. Vse premalo se sestajajo kolektivi ekonomskih enot, malo pa je tudi sestankov celotnih koletktivov. Kritika, ki se poraja spodaj pri delavcih in je večkrat aktualna, navadno ne pride na ušesa uprave. Uprava sama pa se zelo imalo tirudi, da bi se o posameznih problemih pogovorila s kolektivom.
DELOVNA SILA IN PROBLEMI VAJENCEV
Število zaposlenih se je v trgovini leta 1961 povečalo za sedem v primerjavi z letom 1960, v tej številki so zajeti tudi vajenci. Blagovni iproimet na zaposlenega v »Izbiri« Cerkvenjak je leta 1960 znašal 10,557.000 dinarjev in se je 1961 povzpel na 11,203.000 din. Na drugi strani pa se je pri »Potrošniku« promet na zaposlenega zmanjšal od 11,392.000 din 1. 1960 na 11,254.000 din 1. 1961. V istem podjetju je delovna storilnost padla za 1 %. Trgovska podjetja premalo proučujejo potrebo po novi delovni sili. Zakonski predpisi urejajo vajeniška vprašanja, vendar jih trgovska podjetja večkrat togo jemljejo in ne smatrajo vajencev za člane kolektiva. S item seveda opravičujejo, da ti ne morejo sodelovati na sestankih ekonomske enote ali delovnega kolektiva. Zgodilo se je, da so pri »Potrošniku« na razpravo o pravilnikih o delitvi dohodka povabili ves kolektiv, vajence pa pu-' stili domov. Cas je, da začnejo podjetja razmišljati tudi o soodločanju vajencev.
NEUČINKOVITA REKLAMA
Reklamni stroški trgovine so se leta 1961 povečali od 87.000 dinarjev leta 1959 na 254.000 din. Največ sredstev trgovine dajejo za razne koledarje, ki pa nimajo posebnega reklamnega učinka. Malo pa se poslužujejo reklame preko časopisja. Bolj bi se lahko namreč posluževali tudi reklame v lokalnem listu »Domače novice«, preko katerega bi lahko uspešno seznanjali potrošnike z izbiro blaga, novimi predmeti, z modnimi novostmi in tudi s cenami. Tudi izložbena okna so ponekod pomanjkljivo urejena, čeprav je to najcenejša in najučinkovitejša reklama. Cene blaga v prodajailnah mnogokrat niso vidne in bi bilo prav, da bi vsaj blago v izložbah označili s cenami.
S ClM SE UKVARJAJO TRGOVINE Z REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM?
Trgovine z 'reprodukcijskim materialom pri zadrugah se ukvarjajo tudi is tistimi dejavnostmi, kii niiso izključno v njihovi pristojnosti. Poleg reprodukcijskega materiala kakor so umetna gnojila, zaščitna
sredstva, prodajajo tudi razno posodo, orodje in celo dele pohištva. Na drugi strani pa iimamo trgovska podjetja, ki se prav tako ukvarjajo s to dejavnostjo in bi verjetno bilo potrebno le tem prepustiti dejavnosti, ki nikakor ne sodijo v okvir dejavnosti trgovin prii zadrugah.
KAJ BO S TRGOVINO Z ZELENJAVO?
V Lenartu se že nekaj časa govori o trgovini za sadje in zelenjavo. Zadruga, ki je sprva nameravala urediti to trgovino, nima ustreznih prostorov in pravi, da bi z nadgradnjo silosa zagotovila potrebne prostore za trgovino. Vendar bo to verjetno šele čez nekaj let. In kje bodo gospodinje kupovale zelenjavo do takrat? Verjetno je predlog, iki je bil iznešen na seji
vreden vse pozornosti. Gre namreč za to, da bi mariborska »Povrtnina« odprla v Lenartu tako trgovino.
PREDLOGI O REORGANIZACIJI TRGOVSKE MREŽE
V zadnjem času se mnogo govori o reorganizaciji trgovske mreže. Nekateri pravijo, da bi bilo potrebno združiti obe trgovski podjetji v eno, drugi pa, da bi priključili naši podjetji k nekemu drugemu podjetju, spet tretji diskuMrajo o ustanovitvi poslovalnice mariborskega podjetja v Lenartu. Vsekakor gre za vzpostavitev konkurence v trgovini, kajti le ta bo silila podjetja k zniževanju cen, zato bo verjetno umestno razmišljati o predlogu »Izbire« iz Cerkvenjaka, ki se poteguje za to, da bi v Lenartu odprla dve poslovalnici, ki bosta baje konkurenčni »Potrošniku«.
SKLEPI Občinskega odbora SZDL
Na razširjeni seji občinskega odbora SZDL 19. aprila so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	iSvetu za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru se predlaga, da prouči možnost ustanovitve dveh trgovskih poslovalnic »Izbire« iiz Cerkvenjaka v Lenartu; nadalje, da prouči potrebo in možnost ustanovitve trgovine s sadjem in zelenjavo. Isti svet naj bi zavzel tudi ustrezno stališče glede trgovin z reprodukcijskim materialom pri zadrugah.
2.	Delovnim kolektivom trgovskih podjetij se priporoča, da čimprej analizirajo ekonomske enote in podvzamejo določene ukrepe, tako da bi se znižale cene blaga, zmanjšali stroški, zlasti pa, da bi se povečal količinski obseg blagovnega prometa. Temu ustrezno bi bilo potrebno zastaviti tudi reklamo. Osebni dohodki zaposlenih v trgovini naj bi bili dejanski od-
raz fizičnega obsega prometa, ki pa ne izključuje finančnega rezultata.
3.	V najkrajšem času se skiičejo razširjene seje odborov krajevnih organizacij SZDL, na katerih je predvsem potrebno obravnavati:
—• delo potrošniških svetov, tam kjer teh ni, pa delo krajevnih odborov po vprašanju trgovine;
—	ekonomske enote v trgovini in družbeno upravljanje;
—	formiranje cen in dolžnost kolektivov trgovskih podjetij v tej zvezi ter
—	vključevanje vajencev v sistem upravljanja in odločanja v trgovini.
4.	Zboru proizvajalcev občinskega ljudskega odbora se predlaga, da v najkrajšem času prouči stanje v trgovini iin blagovni promet kmetijskih zadrug ter sprejme ustrezne Sklepe.
Kljub nedelji je bila letošnja štafeta mladosti povsod dobro obiskana. Štatetno palico so nosili mladinci, pionirji in športniki. V središče Lenarta, kjer so bili na tribuni zastopniki občine, so prispele 8. aprila lokalne štalete iz Cerkvenjaka, Gradišča, Jurovskega dola, Selc in Zg. Sčavnice. O Titovem rojstnem dnevu je spregovoril Franjo Suman, predsednik obč. kom. LMS. Na sliki: Franjo Muršec, predsednik obč. odbora SZDL predaja štatetno palico mladincem, ki so jo ponesli proti Mariboru. (Foto M. Brumen)
LENART, 26. aprila 1962
domaČe novice
STRAN 3
0 družbenem upravljanju in pravilnikih v šolstvu
Občinski ljudski odbor je pred nedavnim sklical koristno posvetovanje šolskega sklada skupaj z upravitelji šol lenarške občine. Na posvetovanju so razpravljali predvsem o družbenem upravljanju in v tej zvezi tudi o problematiki pravilnikov o delitvi dohodka in osebnega dohodka.
Šole kot družbene ustanove so postale samostojne kakor so danes
samostojne tudi gospodarske organizacije. Razlika je predvsem v virih sredstev, ki jih za svojo dejavnost potrebujejo. Ta sredstva se namreč v šolstvu stekajo iz sklada za šolstvo in prispevkov gospodarskih organizacij in ustanov in tudi iz drugih virov. Organ družbenega upravljanja na šoli razdeljuje skupna sredstva na osebni dohodek in sklade. Da bi se zagotovilo kar naj-
Svobodne aktivnosti na šoli naj bodo čimbolj raznovrstne in naj se ne oddaljujejo od osnovne dejavnosti šole.	(Foto M. Brumen)
bolj smotrno gospodarjenje s sredstvi, določa organ upravljanja na šoli tudi sredstva za materalne izdatke. Predvideva se, da bo z novim letom- nehal veljati zakon o javnih uslužbencih, ki velja tudi za prosvetne delavce, zato bodo šolski zavodi morali sprejeti pravilnike o delovnih razmerjih, v katere bodo poleg splošnih določb vnesli tudi konkretne določbe, ki bodo urejevale kriterij sprejemanja ali odpuščanja učiteljev na določeni šoli. Ta pravilnik bo moral sprejeti tudi delovni kolektiv šole, ki se bo po novem smatral za osnovni organ upravljanja na šoli. Kolektivi, ki štejejo več zaposlenih, bodo volili tudi svet delovnega kolektiva, medtem ko manjši kolektivi ne bodo volili tega organa, ampak bodo sami kot celota upravljali. Delovni kolektiv na šoli bo predvsem pripravljal predloge za šolski odbor, razdeljeval sredstva za osebne dohodke in za sklad skupne porabe.
Zakon o finansiranju šol nalaga, da se izvede kategorizacija šol, 'in da se sredstva razdelijo po objektivnih merilih. Kategorizacija more zagotoviti vsem šolam v osnovni dejavnosti enak položaj. Objektivna merila naj bi bila: učna obveznost, število učencev, oddelkov, poraba kuriva, razsvetljava itd. Iz naših družbenih načel in zakona izhaja, da je pri ocenjevanju uči-
teljev potrebno uporabljati objektivna ne pa subjektivna merila, ki so čestokrat nepravična. Za delitev dohodka je trenutno v veljavi predpis, da se skupni dohodki šole delijo na materialne stroške, sklade in osebne dohodke, medtem ko se večina ogreva za drug sistem, ki določa, da se sredstva delijo na poslovne stroške, medtem ko ostanek predstavlja dohodek, ki se deli na osebni dohodek in na sklade Tako delitev že imajo nekateri šolam podobni zavodi. Sprememba zakona o finansiranju šolstva tudi predvideva drug kriterij. Pred šolami stoji trenutno najvažnejša naloga, da začnejo s splošnimi razpravami o načelih pri sestavi pravilnikov o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Sredstva, ki jih prispeva družba za šolstvo bo treba najbolj racionalno in pravično izkoristiti, kar posebej velja za osebni dohodek, ki naj se razdeljuje izključno po zaslugah kolektiva šole kot celote in vsakega posameznika Pred družbo so tudi šolski kolektivi in šolski odbori odgovorni, da bodo osebni prejemki v skladu z drugimi sorodnimi panogami in ne višji v povprečju od prejemkov na določenem področju. Merila, ki jih bodo šole upoštevale pri sestavljanju pravilnikov naj bi zagotovila stimulacijo in akumulacijo ter naj bodo enostavna in razumljiva slehernemu.	-ec
IZ KOLEKTIVA V KOLEKTIV
BELEŽKA O TEM IN ONEM
Slabo gospodarjenje v gradbenem podjetju
Obrtno gradbeno podjetje Lenart izkazuje v zaključnem računu za leto 1961 1,5 milijonov dinarjev izgube. Čudno, saj je podjetje v zadnjih letih kar dobro gospodarilo. V razgovoru z direktorjem sem zvedel, da je izguba nastala pri gradnji 18-stanovanjskega bloka v Lenartu in to zaradi slabe organizacije dela ter prevelike potrošnje materiala. Največjo odgovornost za izgubo, ki je nastala pri gradnji tega objekta, nosi prav gotovo gradbeni tehnik, katerega je podjetje tudi odpustilo. Podjetje pa ima že honorarnega tehnika, da bo lahke nemoteno poslovalo.
Organi družbenega upravljanja so ukrenili potrebno, da se stanje v podjetju spremeni ter menijo, da bodo v letu 1962 boljše gospodarili.
Visoke cene pri »Potrošniku«
V trgovskem podjetju »Potrošnik« Lenart tožijo, da so prenizki osebni dohodki. Povprečni neto osebni dohodek je v letu 1961 znašal 24.390 dinarjev, najvišji 31.000 in najnižji 12.800 dinarjev. Produktivnost se je v letu 1961 zmanjšala v odnosu na leto 1960 za 1 %, prav tako se je zmanjšal tudi promet na zaposlenega.
V podjetju ugotavljajo, da so osebni dohodki prenizki, potrošniki pa, da so cene previsoke. Kdo ima prav? Na to je vsekakor težko odgovoriti, Tako n. pr. znaša povprečna razlika v ceni, oziroma marža pri 12 prehranbenih predmetih 32% v poslovalnici »Križišče« v Lenartu. Podjetje skuša tako visoko maržo utemeljevati na različne načine. Češ, da je nekaterim predmetom kot so: sladkor, mast, olje, moka, tobačni izdelki ter vžigalice marža določena, vendar prenizka in ne krije stroškov, kar pa v ce-
loti ni res, saj ima podjetje pri kilogramu masti 80 dinarjev razlike v ceni.
Čudno je, da zaposleni v trgovini, ki istočasno nastopajo kot potrošniki, niso začeli razmišljati c tem, da je razlika v ceni pri ciko-riji 119 dinarjev le prevelika. Utemeljevati tako maržo s tem, kar je že omenjeno in s tem, da je to samostojna ekonomska enota, ki si mora zagotoviti osebne prejemke in tudi potrebna sredstva za sklade, je vsekakor nesmiselno. Ekonomske enote vsekakor niso formirane zato, da bi potrošnik dražje plačeval blago. Vprašanje pa je, če je najbolj ekonomsko, da je poslovalnica, ki prodaja prehranbene predmete samostojna ekonomska enota in izgleda, da tega kolektiv ni dovolj proučil. Najlaže je vsekakor osvojiti načelo, da je vsaka poslovalnica samostojna ekonomska enota, zlasti takrat, če abstrahira-mo potrošnika, kar pa je seveda v celoti zgrešeno.
Vse kaže, da slaba organizacija dela v tem podjetju zahteva tudi večje število zaposlenih. Ekonomske enote so v pogledu nabave in prodaje popolnoma samostojne, prav tako samostojno določajo razliko v ceni. Potem ni čudno, če v dveh poslovalnicah istega podjetja dobiš isti predmet za različno ceno.
Kaj dela uprava? Uprava je dejansko v tem primeru samo knjigovodski servis ekonomskih enot. Tudi to v podjetju ni proučeno. Morda bi bilo ceneje, če bi za trgovsko podjetje opravljala nabavo ena oseba, ne pa vsak poslovodja sam za svojo poslovalnico.
Kolektiv bo moral resneje razmišljati o tem problemu, ki prizadeva potrošnike. Željam potrošnika bo potrebno prisluhniti in mu v okviru možnosti, ki so precejšnje, ugoditi.
Zdravstvena služba napreduje
V Zdravstvenem domu Lenart so v preteklem letu ustvarili 5,720.979 dinarjev za sklade. Ta sredstva so usmerili pretežno v sklad skupne porabe in v investicijski sklad. Novi predpisi o organizaciji zdravstvene službe vplivajo zelo ugodno na nadaljnji razvoj te dejavnosti Dosledno izvedbo predpisov o no-
vem finančnem poslovanju zdravstvenih zavodov je v letu 1961 delno zaviralo pomanjkanje kontnege načrta.
Tudi razmerje o delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade je pravilno, saj so za sklade namenili 21 % čistega dohodka. Dokaj dobro je vpeljano tudi nagrajevanje po učinku.	M. K.
AKTUALNO VPRAŠANJE:
OBRAT DRUŽBENE PREHRANE V LENARTU
10. aprila je bilo na iniciativo Občinskega odbora SZDL posvetovanje predstavnikov gospodarskih organizacij in ustanov o ustanovitvi obrata družbene prehrane v Lenartu. Udeležba na posvetovanju ni bila najboljša, saj nekatera podjetja in ustanove iz Lenarta sploh niso poslala svojih predstavnikov
O družbeni prehrani govorimo že nekaj let. Danes to ni več samo želja, ampak je družbena prehrana postala dejanska potreba. To nam potrjuje zlasti to, da so nekateri bolj prizadevni kolektivi že začeli ustanavljati obrate družbene prehrane. Glede na možnosti, ki jih posamezni kolektivi imajo, si je vsak pomagal pač sam kakor si je znal.
Na posvetovanju je prišlo po daljši razpravi do enotnih stališč da je potrebno k ustanovitvi obrata družbene prehrane v Lenartu pristopiti takoj. K temu je potrebno pritegniti čimveč gospodarskih organizacij in ustanov, kajti če bi vsaka gospodarska organizacija ustanavljala zase tak obrat, bi to pomenilo neekonomično in nerentabilno trošenje že tako minimalnih sredstev. Poleg tega pa je potreb-
no vsekakor upoštevati tudi tiste kolektive, ki trenutno še nimajo možnosti ustanovitve lastnega obrata.
Za obrat družbene prehrane v Lenartu bo potrebno najti čimprej ustrezni prostor. Morda je to možno urediti tudi v sklopu gostilne »Grozd«, vendar kot popolnoma samostojen obrat z lastnim organom družbenega upravljanja. Prostor je sicer postranska stvar, bistveno je, da bo cena obrokov v tem obratu družbene prehrane dostopna slehernemu delavcu in da bo hrana kvalitetna.
Ta problem pa bo mogoče uspešno rešiti Ie takrat, če bodo vsi kolektivi pokazali zato polno razumevanje.
V ta namen je bil na posvetovanju izvoljen koordinacijski odbor, katerega naloga je, da prouči potrebe in možnosti gospodarskih organizacij in ustanov, da poskrbi za to, da bi se sredstva v ta namen združevala.
Koordinacijski odbor se je že sestal na prvo posvetovanje ter sprejel sklep, da se sestavijo podrobne kalkulacije cen obrokov.
M. K
ŽIVLJENJSKA SOL.A
Letos so vse naše šole uvedle pomembno novost v svoje delo. Vse učence zaključnih razredov so poslale na prakso v podjetja. Ta akcija — imenujemo jo proizvodno delo učencev — nikakor ni slučaj -na. 2e delj časa je bilo namreč čutiti potrebo, da šola svoje izobraževalno in vzgojno delo tesneje poveže z življenjem okoli sebe. Pri proizvodnem delu so lahko učenci koristno povezovali v šoli pridobljeno znanje z življenjsko prakso kjer so lahko ugotavljali koristnost in potrebnost naukov, ki so jih dobili v šolskih klopeh. Istočasno ima tako delo tudi velik vzgojni pomen: učence nauči vrednotiti delo in v njih ustvari prepričanje, da se lahko naša družba razvija le z ustvarjalnim delom svojih delovnih ljudi. Seveda bi akcija bila mnogo preozka, če se učenci pri tem delu ne bi seznanili tudi s preteklostjo podjetja, kjer delajo in z njegovimi perspektivami v okviru gospodarskega razvoja komune. Na ta način so lahko mnogo bolj življenjsko spoznali vse razvojne možnosti podjetij, njihove težave in probleme, uspehe in delovne zmage. Spoznali so lahko tudi dejstvo, da se blagostanje ustvarja prav pri strojih, traktorjih, aparatih in drugih tehničnih
pridobitvah, s katerimi rokuje naš delovni človek. Praksa naj bi učence končno tudi spoznala z bistvom delavskega in družbenega upravljanja, z vlogo sindikata v podjetju, z odnosi v kolektivu in z vsemi tistimi mehanizmi, ki so značilni za naše gospodarske organizacije kot so pravilniki, delitev dohodka, nagrajevanje po učinku, planiranje in tako dalje.
Svet za šolstvo je o proizvodnem delu učencev razpravljal že na več sejah, dokler ni zadeva v mesecu marcu dozorela in so bile na šolah formirane komisije. Pohvalno je zlasti, da so se pri organizacijskih pripravah izkazali prav šolski odbori, ki so pokazali mnogo zanimanja za tovrstno dejavnost učencev. Omeniti moramo tudi, da so naše gospodarske organizacije pokazale vso pripravljenost, da sprejmejo učence na prakso ter se je s tem zveza med njimi in šolo še poglobila. V času, ko to pišemo, so šole v Lenartu, Cerkvenjaku in Vo-ličini z delom že končale, ostale pa so z delom ravnokar pričele Prvi razgovori z učenci so pokazali, da je delo potekalo po načrtu in da so mnogo pridobili. Znanje ki so ga nabrali pri proizvodnem delu v naših podjetjih, bodo lahko koristno uporabili tako v šoli
Delitev sredstev
SKLADA ZA ŠOLSTVO
Obširne in tehtne razprave — sklad za šolstvo osnovni vir dohodkov — novi odnosi v prosvetnih ustanovah in delitev dohodkov
V poslednjih tednih je naše prosvetne ustanove in njihove delovne kolektive ter organe družbenega upravljanja zajela živahna razprava. Posvetovanja, delovni< sestanki in konference so se vrstili drugo za drugim. Njih vsebina — oblikovanje sklada za šolstvo, predlog za razdelitev sredstev sklada za šolstvo na prosvetne ustanove naše občine in kot krona vsega — nov način delitve dohodika in osebnih dohodkov v prosvetnih ustanovah. Šole na področju naše občine so šole obveznega šolanja in zato predstavlja sklad za šolstvo zanje skoraj izključni vir sredstev za fiinansiranje, udeležba pri teh sredstvih pa je življenjske važnosti za uspešno osnovno dejavnost teh ustanov. Družbeni sklad za šoLstvo predvideva letos preko 120 milijonov sredstev, iki jih bo razdelil šolam in drugim prosvetnim ustanovam. Na osem osnovnih šol ibi odpadlo okoli 94 milijonov dinarjev za osnovno dejavnost in bi s tem pokrili materialne izdatke teT zagotovili osebne dohodke prosvetnih delavcev, na ostale prosvetne ustanove in pokritje drugih obveznosti sklada odpade trinajst milijonov, nadaljnjih trinajst milijonov pa predvideva sklad za investicije
v osnovno šolstvo. Šole in druge prosvetne ustanove naj bi bile udeležene na teh sredstvih glede na velikost in pomembnost v odstotkih, ki se gibljejo v radonu od 22,9 do 7,3. Takšen predlog so upravni organ sklada in zainteresirani izluščili po dolgih urah dela, tehtanja 'in razprav ob izdatni izmenjavi mnenj in teženj. Občinski ljudski odbor ipa mu bo dal s svojo odločitvijo določeno obliko.
Ob tej skrbi za graditev materialnih osnov, aia katerih naj naše prosvetne ustanove v tekočem letu uspešno delujejo, pa poteka moirda še pomembnejša bitka za uveljavljanje novih odnosov v naših prosvetnih ustanovah, za uveljavljanje vloge organov družbenega upravljanja. Ko iščejo kolektivi prosvetnih ustanov svojim pogojem najbolj ustrezajoče oblike za sestavo pravilnikov o delitvi dohodkov se sikušajo zavedati, da je potrebno prosvetnim delavcem zagotoviti nagrade, ki odgovarjajo vloženemu delu. Morda smo v teh prizadevanjih nekoliko pozni, toda elan, s katerim smo se sedaj lotili dela vzbuja upanje, da bodo prosvetne ustanove začele urejati notranje odnose po pravilnikih že sredi leta.
A. G.
PRVI MAJ V LENARTU
Lenarčani bodo tudi letos kakor vsa leta nazaj svečano slavili praznik dela. Osrednja prireditev bo 30. aprila na večer pred praznikom 1. maja, ko bodo ina kulturni akademiji v Domu kulture nastopili mošlkii pevski zbor, tamburaši in občinska godiba na pihala. Slavnostni govor bo ob tej priliki imel predstavnik krajevne 'Organizacije Socialistične zveze. Na večer pred
1. majem bodo v Lenartu gostovali tudi člani ansambla »Veseli plan-šarji«.
Po kulturnem delu proslave bo baklada na prostor, kjer bo kreso-vanje. Podobne prireditve pripravljajo tudi v ostalih krajih občine. Skoraj povsod bodo na večer pred-praznikcm zagoreli 'kresovi, gasilci pa bodo v vseh krajevnih središčih postavili mlaje.	-ec
kakor tudi v nadaljnjem življenju Po letošnjih izkušnjah lahko smatramo, da bo taka »življenjska
praksa« postala stalna in važna oblika vzgojnega in izobraževalnega dela naših šol.
PO NAŠIH AMATERSKIH DRAMSKIH DRUŽINAH
V preteklih mesecih je dramsko udejstvovanje v naših prosvetnih društvih lepo zaživelo. Na splošno so se dramske družine precej pomladile. Mladina v Cerkvenjaku je igrala »Dekle s Trenite« z velikim mladostnim poletom, gradiški igralci so v dokaj czahtevnem Budako-vem »Metežu« uspeli prikazati igro iz liškega življenja, v Benediktu so posegli po Finžgarjevi ljudski drami »Razvalina življenja«, mladi igralci prosvetnega društva Selce— Čermlenšaik pa so v komediji »Poročil se bom s svojo ženo« uspešno prikazali sliko iz sodobne življenjske problematike. V Lenartu pa pravkar pripravljajo in vneto vadijo Nušičevo komedijo »Navaden človek«.
Razveseljivo je, da je mladina ponovno poživela to zvrst kulturnega izživljanja. Res je, da zahteva uspešna uprizoritev igre mnogo požrtvovalnega dela, vživljamje v vloge in temeljitih vaj, posdbmo če hočemo, da bo uprizoritev tudi umetniško prepričljiva. Kljub temu, da je v vseh letošnjih dramskih nastopih sodelovalo mnogo mladih ljudi, ki so prvič občutili odrske desike pod seboj, preživljali trenutke treme in odrske vročice, so pokazale izvedbe prijetno svežino in mladostni polet, bi je v sodelovanju z izkušnjami starejših igralcev in ob skrbnem vodstvu režiserjev prijetno presenetil.
Alfonz Groman
Pred kratkim so v gospodinjskem centru pri Lenartu zaključili šiviljski in prikrojevalni tečaj, katerega so se udeleževale žene in dekleta iz bližnje in daljne okolice. Tečaja v treh izmenah, ki ga je pripravila tovarna »Mirna« na Dolenjskem se je udeležilo okrog 50 udeleženk. Na sliki: voditeljica tečaja razlaga šivanje.	(Foto M. Brumen)
PROGRAMI KOMISIJ PRI OBČINSKEM ODBORU SZDL
Analiza kadrov
V GOSPODARSTVU IN UPRAVI
Skoraj vse komisije občinskega odbora SZDL so že sestavile svoj načrt dela za leto 1962. Tokrat v strnjeni in poljudni obliki objavljamo program idejno-vzgojne in organizacijsko kadrovske komisije. Idejno-vzgojna komisija bo predvidoma pripravila seminar za vodstva krajevnih organizacij SZDL, skrbela bo tudi za prilagajanje »Domačih novic« potrebam občine kot celote dn v tem smislu izdelala ustrezne analize. Idejno-vzgojna komisija namerava glede na to, ker so stroški tiska sorazmerno visoki, proučiti možnost ustanovitve lokalne radijske postaje. Nadalje bo ta komisija pomagala pni ustanavljanju sekcij za zunanjo politiko pri krajevnih organizacijah SZDL. Komisija namerava sodelovati tudi pri izbiri filmov s tem, da bo kinopod-jetjem priporočala vsebinsko najprimernejše filme. Skupaj s Svetom Svobod namerava tudi 'izločiti vse vsebinsko zastarele 'knjige iz knjižnic. Glede na to, ker je pod-
ročje občine vezano na sosednjo Avstrijo, bo komisija izdelala analizo obmejnega prometa, ki jo bo posredovala pristojnim organom. Poleg tega bo delala tudi na širjenju knjiig Prešernove družbe, pomagala pri sestavi programa politično strokovnega izobraževanja organov družbenega upravljanja ter poživela delo izobraževalnih sekcij pri KO SZDL. Kadrovska komisija bo predvsem v tem letu sodelovala pri kadrovanju v novi občinski ljudski odbor, letino enkrat bo razpravljala tudii o delu vodilnega kadra v KO SZDL ter predlagala ustrezne spremembe glede zamenjave kadra, pa tudi reorganizacije KO SZDL. Najvažnejša naloga, ki si jo je organizacijsko-kadrovska komisija zadala pa je analiza kadrovanja in štipendiranja učiteljiščnikov, kmetijskega kadra, ekonomskega kadra i-n ostalih kadrov v državni upravi.
IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART
POSEBNA IZDAJI
LETO II
LENART, 26. aprila 1962
Na podlagi 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) je Občinski ljudski odbor Lenart na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. aprila 1962 sprejel
OBLCSf o družbenem planu občine Lenart m leto 1882
1. čen
Sprejme se družbeni plan Občine Lenart za leto 1962, ki se glasi:
DRUŽBENI PLAN OBČINE LENART ZA LETO 1962
Prvi del
1.	Na gibanje gospodarstva v letu 1961 so znatno vplivale spremembe v nadalnjem razvijanju gospodarskega sistema. Spremembe v sistemu gospodarstva so zahtevale tudi spremembe v poslovanju podjetij. Čeprav vsi ukrepi na tem področju še zaradi kratkega roka niso mogli dati polnih rezultatov, je na temelju opaženih pojavov mogoče sklepati o nekaterih njihovih učinkih.
Nova načela o delitvi dohodka so kljub določenim pomanjkljivostim in zakasnelosti tolmačenj pozitivno vplivala na razvoj gospodarstva.
Sproščenost predpisov o delitvi dohodka in uveljavljanje najrazličnejših oblik neposrednega upravljanja so vplivali, da se je povečala prizadevnost proizvajalcev za večjo storilnost dela ter bolj ekonomično in rentabilno gospodarjenje.
Sproščenost predpisov o delitvi dohodka pa je imela tudi nekatere negativne posledice, katere se kažejo v nekaterih podjetjih in ustanovah v pretiranem zviševanju plač in v neupravičenem zviševanju cen. Pravilnike o delitvi osebnih dohodkov so sprejela vsa podjetja vendar dokaj pozno, kar pa je v nekaterih imelo za posledico, da pravilniki niso bili sestavljeni tako, da bi proizvajalca čimbolj vzpodbujali k čim večji storilnosti dela.
2.	Planirano povečanje obsega proizvodnje, storitev in uslug v višini 18% je blo izvršeno s 26% ter je v tem pogledu biila planska naloga izvršena in presežena. Na tako ugodno povečanje vrednostnega obsega proizvodnje so vplivale mnogo bolj zvišane cene, kot pa dejansko 1»večanje fizičnega obsega proizvodnje in storilnosti dela.
Tudi realizacija celotnega dohodka v družbenem sektorju kmetijstva izkazuje preseženo plansko nalogo, saj je bilo predvideno zvišanje proizvodnje za 39% doseženo s 47%. Proizvodnja zasebnega sektorja ni zadovoljivo porast-la. Zmanjšan je bil obseg pogodbenega sodelovanja individualnih kmetijskih proizvajalcev s 'kmetijsko zadrugo.
3.	Družbeni bruto proizvod v višini 3,426 milijonov je bil dosežen v višini 3,643 milijonov ali 126% v primerjavi z letom 1960. V tem je bil družbeni bruto produkt v družbenem sektorju povečan za 58%, v zasebnem sektorju pa za 11% v primerjavi z letom 1960.
Družbeni plan za leto 1960 je predvideval narodni dohodek v višini 1,696 milijonov ter je bil dosežen v višini 1,653 milijonov ali za 9% več kot v letu 1960.
Povečanje narodnega dohodka je bilo doseženo le v družbenem sektorju gospodarstva in to za 48% napram letu 1960, dočim je ta po oceni gibanja gospodarstva z zasebnem sektorju padel na 99% v primerjavi z letom 1960.
S takim gibanjem v gospodarstvu je bilo doseženo, da je družbeni bruto proizvod porastel od planiranih 193 tisoč dinarjev na enega prebivalca na 212 tisoč dinarjev ali 28% napram letu 1960, dočim je bil narodni dohodek od previdenih 95 tisoč dinarjev dosežen le 96 tisoč dinarjev na enega prebivalca, oziroma doseženo .povečanje za 13% napram letu 1960.
4.	Investicijske naložbe so bile vložene v že obstoječe gospodarske dejavnosti ter z vlaganjem v preteklem letu ni bila dosežena preusmeritev investicijskih naložb, naložb v gradnjo novih industrijskih zmogljivosti odnosno v dejavnosti izven kmetijstva.
Skupne investicijske naložbe predvidene v višini 963 milijonov dinarjev so bile izvršene z 297 milijonov ali 29%. Največji izpad izkazuje panoga industrije, ker niso bili odobreni krediti za gradnjo tovarne sadnih koncentratov in gostinstva, kjer se z deli ni pričelo zaradi nedokončanih načrtov. Tudi v kmetijstvu so bila investicijska vlaganja realizirana le s 30%.
V kolikor so bila na razpolago sredstva za investicijske naložbe, so bile vložene v skladu s smernicami družbenega plana. Odstopanje nastaja pri zadružnih organizacijah, ki so vložile več sredstev v mehanizacijo. Pri tem pa so zapostavljale investicijske naložbe v proizvodne objekte zaradi možnosti ugodnega najetja kreditov za ta namen.
Močno je bilo preseženo vlaganje investicij v zdravstvo in socialno varstvo zaradi sredstev, ki so jih prispevali socialno zdravstveni skladi.
Povečane naložbe v komunalno dejavnost so bile potrebne za dovršitev novih komunalnih objektov v Lenartu.
5.	S spremembo in postopnim uvajanjem novega načina nagrajevanja v gospodarstvu je naraščal družbeni standard in osebna potrošnja, kar se je delno odrazilo tudi v trgovini, kjer se je promet v preteklem letu povečal za 5 %.
6. Proračunski dohodki, predvideni v višini 197 milijonov, so bili realizirani v višini 199,9 milijonov dinarjev. Za pokritje potreb proračuna je bilo porabljenih 191,9 milijonov dinarjev ter je nastal proračunski presežek v višini 8 milijonov din; prav toliko pa znašajo tudi neporavnane obveznosti.
Za zagotovitev nemotenega šolstva je bil ustanovljen sklad za finansiranje šolstva.
II.
Struktura gospodarstva se v letu 1961 ni spremenila v korist gospodarskih ponog izven
VSEBINA:
1	— odlok o družbenem planu občine Lenart
za leto 1962
2	— odlok o proračunu občine Lenart za leto
1962
3	— poslovnik o upravljanju s cestno raz-
svetljavo
kmetijstva. Do sprememb ni prišlo zaradi neizvršenih investicijskih založb v dospodar-stvu.
1.	Končana je bila rekonstrukcija tovarne usnja. Podjetje je imelo skozi vse leto težave s surovinami, zato planskih nalog ni v celoti realiziralo.
2.	Razvoj kmetijskih gospodarstev ni dosegel zaželenih uspehov. Uspešno je bilo poslovanje Kmetijskega gospodarstva Selce, dočim je na kmetijskem gospodarstvu Lenart morala biti uvedena prisilna uprava in bo posestvo po oceni imelo 48 milijonov dinarjev izgube.
Arondacijski postopki so bili uvedeni za ves objekte, vendar niso nikjer dokončno urejeni.
Največ je bilo urejeno na objektu v Sp. Porčiču.
Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev niso bili urejeni niti obstoječi, niti se niso gradili novi objekti za živinorejo.
Stalež goveje živine v socialističnem sektorju je znašal ob koncu leta 910 glav ali 0,50 GV2 na ha obdelovalne zemlje, kar predstavlja komaj 1/3 predvidevanja po družbenem planu.
Ker so bili krediti za rekonstrukcijo obstoječih nasadov odobreni šele v drugi polovici leta, so ta dela še vedno v teku.
Razvoj in večja vlaganja v kmetijstvo je oviralo pomanjkanje rajonizacije kmetijske proizvodnje. Usmeritev kmetijske proizvodnje po posameznih predelih občine še vedno ni dovolj proučena in jasna, kar je ovira za večja predvsem pa smotrna investicijska vlaganja.
Akcijski program ni bil izpolnjen. Pri izpopolnjevanju akcijskega programa se še ni poznalo delo novih kmetijskih strokovnih kadrov, ki so bili v tem letu vključeni v kmetijsko proizvodnjo.
V letu 1961 ije bilo porabljenih 513,5 ton umetnih gnojil od predvidenih 2,033 ton. V socialističnem sektorju je bilo porabljenih 240 ton ali 151 kg na ha. V zasebnem sektorju je bilo porabljenih 273 ton ali 38 kg na ha. Primerjava je preračunana na obdelovalno površinoi Iz podatkov je razvidno, da niti družbeni, še manj pa zasebni sektor ne dosega količin umetnih gnojil, predpisanih z odloki po agrominimumu.
Število goveje živine se je povečalo od 9.687 glav na 10.102 glavi.
Asanacija sadovnjakov tudi v letu 1961 ni bila začeta. Vzrok za to je delno v malomarnem odnosu gospodarskih organizacij, delno pa tudi v pomanjkanju investicijskih sredstev.
Zemljišča ekonomij kmetijskih zadrug so se povečala od 467 ha na 557 ha. Od tega je
86 ha vzetih v zakup. Od skupnih površin zadružnih ekonomij je 15 ha zasebnih površin v prisilni upravi zadruge.
3.	V gozdovih SLP-2 je krčitev v izvajanju na povšini 23 ha; predvideni obseg krčitve ni bi.l dosežen.
Planske naloge niso bile dosežene zaradi omejitve finančnih sredstev. Občutno je na izvajanje del v gozdarstvu vplivala reorganizacija gozdarske službe in likvidacija okrajnega gozdnega sklada.
4.	Trgovski gospodarski organizaciji sta predvideno povečan plan blagovnega prometa v maloprodaji dosegli le s 50 %.
Večjo realizacijo prometa v trgovini je oviral predvsem odvzem pravice odobravanja potrošniških kreditov trgovskim podjetjem.
Plan investicij v trgovini je bil realiziran 59 %. Sodobno sta bili urejeni dve trgovski poslovalnici in to v Selcih ter Jurovskem dolu.
5.	Gostinska mreža v družbenem sektorju se je razširila za eno gostišče v Cerkvenjaku.
Ostalih investicijskih naložb ni bilo mogoče izvršiti, keir niso bili pravočasno pripravljeni potrebni načrti.
6.	Obseg proizvodnje, storitev in uslug v obrti je v primerjavi z letom 1960 porastel za 9,3%.
Od predvidenih investicij v znesku 53 milijonov din je bilo realizirano 8,2 milijonov din ali 15,4 %. Izpad je bil pri podjetju »Kle-mos« Lenart, ker podjetje ni pripravilo potrebnih načrtov, da bi lahko zaprosilo za potrebna investicijska sredstva. Obrtno gradbeno podjetje Remont je imelo na razpolago lastna sredstva, ni pa pripravilo načrtov.
Število vajencev v obrti je narastlo v kovinskih stroikaih, v ostalih pa padlo.
Drugi del
OCENA POGOJEV ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1962
1.	Predvideni plan investicij bo mogoč le, če bodo gospodarske organizacije in ustanove koristile vsa razpoložljiva lastna investicijska sredstva za soudeležbo pri najemanju kreditov iz skladov višjih politično teritorialnih enot. Poseben problem nastaja zlasti na družbenih posestvih, za katera bo potrebno sredstva za soudeležbo zagotoviti iz občinskih in okrajnih skladov.
2.	Možno je doseči ugodnejše razmerje med družbenim bruto proizvodom in narodnim dohodkom z znižanjem stroškov gospodarskih organizacij in s tem povečati sredstva gospodarskih organizacij.
Z dosedanjimi izvajanji določil pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, s stalnim spremljanjem in tekočim odpravljanjem njihovih pomanjkljivosti je možno zagotoviti hitrejše jačanje materialno osnove v gospodarstvu.
3.	Z izboljšanjem organizacije dela, uva-janjam sodobnih tehnoloških procesov, z izkoriščanjem vseh tehničnih pridobitev, zlasti na družbenih posestvih, je možno vplivati na povečanje storilnosti dela.
4.	Dosedanji rezultati so pokazali, da je možno pri uporabi mineralnih umetnih gnojil doseči večje in kvalitetnejše pridelke.
Uporaba mineralnih gnojil v preteklih letih je bila minimalna ter niti družbena posestva niso uporabila količin, predvidenih po agrominimumu. Zato je mogoče že z izvajanjem agrominimuma znatno preseči dosedanje proizvodne uspehe.
S pravilnim izvajanjem vseh agrotehničnih ukrepov, ob mnogo večji usmeritvi kmetijskih strokovnjakov v neposredno proizvodnjo, s stalnim strokovnim izpopolnjevanjem neposrednih proizvajalcev z uvajanjem sodobnih tehnoloških postopkov v kmetijsko proizvodnjo je mogoče postopoma odpravljati neizkoriščene rezerve.
Velika razdrobljenost (kmetijskih površin in mnogovrstna proizvodnja najrazličnejših kmetijskih kultur je ovira za napredno kmetijsko proizvodnjo.
Zato bi bilo potrebno, da se organizira kmetijska proizvodnja v sodelovanju z neposrednimi proizvajalci, s preusmeritvijo natu-railne v blagovno proizvodnjo in z uvedbo vaškega kolobarja, strniti kmetijske površine v večje komplekse.
Najvažnejša kmetijska panoga je živinoreja. Večina površin za pridelovanje krme je zamočvirjena. Do regulacije Pesnice in njenih pritokov jih ni mogoče dokončno osušiti. Z manjšimi agro in hidiro melioracijami je možno mnogo teh površin znatno izboljšati in doseči neprimerno boljšo kvaliteto in večjo količino krme, ne da bi zato bila potrebna večja investicijska sredstva.
Velik uspeh bi bil že dosežen s temeljitim čiščenjem obstoječih jarkov.
Sadno drevje je zasajeno na površini 1.600 ha. Več kot polovico teh nasadov je primerna za asanacijo in na tej osnovi sposobna dati mnogo večjo proizvodnjo ob minimalnih investicijskih sredstvih. Zasebni sadjarji vsako leto po oceni dosajajo približno 3.000 sadnih dreves v že obstoječe sadovnjake, vendar pa to dosajanje v največ primerih nima ničesar skupnega s smotrno asanacijo. Tudi v rednem oskrbovanju sadnega drevja (redno čiščenje, škropljenje in gnojenje) imamo velike rezerve za povečanje sadjarske proizvodnje. Posledica nerednega oskrbovanja je izmenična rodnost, čeprav imamo iznaitme površine zasajene s sadnim drevjem v starosti do 20 let in bi z ustreznimi ukrepi to izmenično rodnost bilo možno v glavnem odpraviti.
V občini imamo že precej kmetijskega strokovnega kadra in s tem pogoje za pra-vilnejše in hitrejše uveljavljanje sodobnih agrotehničnih ukrepov in povečanje kmetijske proizvodnje.
Potrebno je, da so kmetijski strokovnjaki mnogo bolj povezani z neposredno proizvodnjo in da je njihovo nagrajevanje odvisno od doseženih rezultatov v kmetijski proizvodnji.
5.	Gozdovi na površini 5.625 ha so izraziti kmečki gozdovi s prebirailno sečnjo. Lesna zaloga znaša povprečno 110 m3/ha. Ni izvršena taksacija gozdov, niti ni izdelan gozdarski ureditveni načrt.
Mnogo gozdov se nahaja na relativnih gozdnih tleh, mnoge površine kljub neugodni obliikovitosti tal in neprimerni legi izkorišča kmetijstvo. Potrebno bo izvršiti razmejitev med absolutnimi gozdnimi površinami. Površine, katere bi po tej razmejitvi pridobilo gozdarstvo bi bilo potrebno spremeniti v plantažne nasade s hitroirastočimi drevesnimi vrstami.
Ob brežinah pritokov zasaditi hitroirastoče listavce in nadomestiti manj vredne drevesne
vrste.
S temi ukrepi bi bilo možno znatno povečati proizvodnjo lesne mase in rentabilno izkoriščati tiste površine, na katerih ni mogoče organizirati moderne in rentabilne kmetijske proizvodnje.
Dosedanje gospodarjenje v gozdovih dopušča, da se zviša letna masa sečnje. S pravilnim krojenjem in iracionalnim izkoriščanjem napadle mase bi bilo mogoče pridobiti večje količine lesa za predelavo. Gozdarska služba naj bi z nudenjem strokovne pomoči vplivala na preusmeritev dosedanjega načina izkoriščanja lesne mase ter negospodarsko uporabo lesa za kurjavo nadomestila z drugimi vrstami goriva. To bo najlažje dosegla z doslednim uvajanjem pogodbene proizvodnje na vseh gozdnih površinah zasebnega sektorja. S tem bi se znatno povečala blagovna proizvodnja v gospodarstvu.
6.	Stalno naraščanje kupne moči prebivalstva nenehno zvišuje potrebo po trgovskih in obrtnih uslugah. Trgovska mreža za temi potrebami znatno zaostaja. Zaradi slabih poslovnih prostorov, male izbire blaga, trgovina ne krije vseh potreb potrošnikov.
Blagovni promet s kmetijskimi in gozdarskimi proizvodi vršita obe kmetijski zadrugi. Zaradi pomanjkljive organizacije, pomanjkanja skladišč, embalaže, strokovnega kadra za ta blagovni promet ostajajo večje količine neodkupljenega blaga. Iz istih vzrokov odkup-
ljeno blago nima odgovarjajoče kvalitete in nastajajo težave pri prodaji tega blaga na tržišču po primerni ceni.
Potrebno bi bilo, da zadružni organizaciji pripravita ureditvene načrte za svoje odkupne centre in pristopita k sistematični izgradnji prostorov za potrebe odkupa kmetijskih pridelkov.
7. Na območju Občine obstaja 6 obrtnih obratov socialističnega sektorja in to po eno podjetje iz gradbene, lesno-predelovalne, prehrambene. kovinske, krojaško- š: viljske In dimnikarske stroke ter servisna delavnica Elektro Maribor.
Razen obratov socialističnega sektorja deluje 79 osebnih obrtnih delavnic različnih strok.
Mreža obrtnih delavnic zaostaja za potrebami prebivalstva. Primanjkuje delavnic tehničnih strok, medtem ko so klasične stroke obrti v stalnem upadanju.
Vikljub vse močnejšemu uveljavljanju konfekcije je še vedno močno pereče vprašanje šiviljske in krojaške obrti, prav tako pa tudi različnih drugih obrtnih strok, ki delajo neposredno za potrošnike.
Boljše proizvodne in uslužnostne dosežke je mogoče doseči z združevanjem sorodnih obrtnih strok v večja obrtna podjetja z izpopolnitvijo tehnične opremijenosti, uvedbo boljše organizacije dela in povečanjem storilnosti dela v posameznih obratih.
Tretji del
SPLOŠNI PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1962
I
Osnovni cilji in naloge razvoja v letu 1962
V skladu z nalogami perspektivnega razvoja, upoštevajoč smernice resolucij o politiki gospodarskega razvoja višjih teritorialnih enot skladno z doseženimi rezultati v prejšnjih letih, upoštevaje potrebe in možnosti se kot najpomembnejše naloge v letu 1962 postavljajo predvsem:
1.	Novi gospodarski sistem postaja ob povečanem uvajanju objektivnih instrumentov v gospodarjenju delovnih koletivav pomemben činitelj ter ustvarja pogoje za pospešen razivoj proizvodnje in produktivnosti dela. Vključevanje v nove pogoje, pomeni najosnovnejšo nalogo vseh gospodarskih, družbenih in družbeno političnih organizacij ter organov državne upraive. V medsebojnem sodelovanju morajo ti organi skrbeti zlasti za odpravljanje različnih problemov in slabosti ter ustvarjati pogoje, ki bodo omogočili nemoten razvoj proizvodnje in produktivnosti dela.
2.	Dosežen razvoj, sedanji .pogoji in potrebe narekujejo povečanje proizvodnje in storitev vseh gospodarskih dejavnosti. Hitrejši razvoj je treba doseči zlasti v gospodarskih dejavnostih izven kmetijstva ter s tem vplivati na spremembo gospodarske strukture zaposlenosti prebivalstva. V ta namen razvijati obstoječe obrtne obrate, da bodo lahko postopoma prešli na industrijski način proizvodnje. Vso pozornost posvetiti zagotovitvi zadostnih obratnih sredstev na prožnejše prilagajanje strukture proizvodnje, potrebam potrošnje tržišča ter na popolnejše izrabljanje vseh zmogljivosti.
3.	Z izobraževanjem gospodarjenja, z nadaljnjim izpopolnjevanjem sistema delitve, s pravilnimi odnosi v delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade, s prenašanjem pravic delavskega upravljanja na neposredne proizvajalne enote, je treba zagotavljati čim ugodnejše rezulate v poslovanju. Z uvajanjem novih tehničnih dosežkov mora razvoj proizvodnje vedno bolj temeljiti na pospešenem naraščanju produktivnosti dela.
4.	Investicijska sredstva pri vlaganju usmerjati na pravilna razmerja med osnovnimi in obratnimi sredstvi ter tako zagotoviti skladen razvoj proizvodnje med posameznimi gospodarskimi panogami.
Lastna investicijska sredstva uporabiti za soudeležbo in za združevanje sredstev za do-vršitev ključnih objektov.
LENART, 26. aprila 1962
DOMAČE NOVICE
stran 3
V	okviru skupnih investicij je treba težiti za pravilnim razmerjem med vlaganji v gospodarstvu in v družbeni standard ter s skladnim razvijanjem obeh področij zagotoviti, da se bo še nadalje povečala materialna osnova ter se bodo nenehno zboljševale življenske razmere prebivalstva.
5.	Realni osebni dohodki naj naraščajo v odvisnosti od povečanja proizvodnje in produktivnosti dela. Pravilnike o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov je treba prilagoditi na ta način, da bodo dosežena takšna razmerja, ki bodo omogočala spodbudne načine delitve osebnih dohodkov, v odvisnosti od doseženih uspehov v poslovanju, kot tudi sredstva za nadaljnje razvijanje proizvodnih zmogljivosti in družbenega standarda.
V	letu 1962 je treba prehajati na delitev osebnih dohodkov po delu tudi v državni upravi in tistih družbenih službah, kjer doslej še ni bila uvedena.
Za zagotovitev potreb osebne potrošnje bo treba razvijati trgovinsko mrežo, razvijati us-lužnostne dejavnosti in obrate družbene prehrane.
6.	Uresničitev osnovnih ekonomskih ciljev razvoja bo v znatni meri odvisna od priliva strokovnega kadra v naše gospodarstvo in družbene službe. Potrebam po strokovnem kadru pa je prilagoditi program štipendiranja.
2e obstoječi strokovni kader je treba še naprej izpopolnjevati. Vzgoja obstoječih in novih strokovnih kadrov pa ne sme biti skrb samo državnih organov ampak predvsem zainteresiranih gospodarskih in drugih organizacij.
7.	Za skladen razvoj kmetijstva izvršiti razmejitev kmetijskih površin in rajonizacijo kmetijske proizvodnje.
ii.
Razvoj celotne proizvodnje
1. Na temelju doseženih gospodarskih uspehov v letu 1961, upoštevajoč cilje in naloge nadaljnjega gospodarskega razvoja v občini, predvidevamo, da bomo v letu 1962 dosegli povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka.
Indeks 1962
v milijonih din
1901 1962
1961
Družbeni bruto proizvod 3.643 4.422 121 Narodni dohodek	1.653 1.971 119
Ob hitrem naraščanju skupne proizvodnje bo prišlo do nadaljnje krepitve socialističnega gospodarstva in sicer:
v milijonih din
1961 1962
Indeks 1962 1961
Družbeni bruto proizvod
—	socialistični sektor
—	zasebni sektor
3.643 1.396 2.247
4.422 121 1.885 134 2.538 113
1961
1962
njo, se bolj prilagajati potrebam tržišča in temeljito izkoriščati vse ukrepe gospodarskega sistema, ki vplivajo na racionalni razvoj proizvodnje in potrošnje.
III.
Investicije
1.	V letu 1962 so predvidene investicijske naložbe v višini 706,9 milijonov dinarjev ter bi bile posamezne gospodarske in negospodarske dejavnosti udeležene kot sledi:
V 000	din	Indeks 1962 1961
Industrija	22,923	220,200	906,6
Kmetijstvo skupaj	125,427	224,549	179,0
Gozdarstvo	—	5,476	—
Trgovina	2,305	19,821	859,9
Gostinstvo	1,055	5,037	477,4
Obrt	8,214	28,850	351,3
Gospodarstvo skupaj: 159,924	503,933	315,1 Komunalna
dejavnost	56,963	24,720	43,4
Kultura — prosveta	4,905	16,582	338,0 Zdravstvo in soc.
varstvo	18,130	69,810	385,0 Stanovanjska
dejavnost	40,002	75,307	188,2 Skupaj negosp.
investicije	120,000	186,419	155,4
Skupaj biruto dnvest.	279,924	690,352	246,9
2.	Sredstva za investicije so predvidena iz naslednjih virov:
Zvezna sredstva Republiška sredstva Okrajna sredstva Sredstva Obč. LO
2. Pri posamezni gospodarskih panogah predvidevamo takole povečanje narodnega dohodka:
V 000 din Indeks 1962
1961	1962 lg61
Kmetijstvo	1,378.460	1,616.882	117,3
Industrija	70.314	94.425	134,3
V	tem:
—	družbeni sektor 236,006	325,970	138,0 Gradbeništvo	66,808	48,370	72,4 Trgovina	48,802	61,754	128,4 Gostinstvo	11,159	13,073	117,1
V	tem:
—	družbeni sektor	7,309	8,800	120,3 Obrt	77,912	136,709	162,6
V	tem:
—	družbeni sektor 56,402 112,833 200,0 Gospodarstvo skupaj:
1,653.401 1,971,223 119,2 Za takšno povečanje skupne materialne proizvodnje in uslug bo treba učinkovito in racionalno izkoriščati vse pogoje za proizvod-
V 000 din 223,949 107,631 122,478 124,458
Sredstva gospodarskih organizacij 111,836 Ostala sredstva	—
Skupne investicije	690.352
3.	Predvidena investicijska sredstva za naložbe v osnovna sredstva bodo po posameznih gospodarskih dejavnostih koriščena v naslednje namene:
—	v industriji za pričetek gradnje tovarne sadnih koncetratov in dokončanje rekonstrukcije tovarne usnja v Lenartu;
—	v kmetijstvu za živinorejske objekte, dopolnitev mehanizacije, gradnjo skladišč, za odkup zemljišč in prevedbo živine.
—	v gozdarstvu za varstvo, urejanje in nego gozdov, za vzdrževanje gozdnih komunikacij ter povečanje zmogljivosti drevesnice;
—	v trgovini za ureditev poslovalnic v Cerkvenjaku in Benediktu ter načrt za trgovski paviljon v Lenartu in opremo;
—	v obrti za nakup opreme v Obrtnem podjetju »Klemos« Lenart za gradnjo poslovnih in skladiščnih prostorov obrtno gradbenega podjetja Lenart ter nakup opreme, za opremo Mizarske delavnice »Brest« Voličina in za načrte za adaptacijo pekarne;
—	v gostinstvu za adaptacijo in opremo Gostilne »Grozd« Lenart.
4.	Investicijska sredstva predvidena po tem planu za naložbe v negospodarske dejavnosti bodo uporabljena za naslednje namene:
Stanovanjska izgradnja:
—	v Lenartu bo dograjenih 20 stanovanj;
—	v Selcih bo pričeta gradnja 4 stanovanj;
—	v Jurovskem dolu bo urejenih 6 stanovanj, od tega troje družinskih in troje samskih sob;
■—■ pričeti z urejevanjem štirih stanovanj v ZD Benedikt;
•— v Zg. Sčavnici bo urejeno eno družinsko stanovanje in dve samski sobi;
—	v Gradišču za pričetek gradnje 3. stanovanj.
V	zdravstvu za pričetek gradnje dispanzerja za žene, TBC dispanzerja, za nakup rešilnega avtomobila in opreme za ordinacijske enote ter za načrte in za opremo lekarne.
V	socialno varstvo za adaptacijo poslopij in opremo: v šolstvu za dopolnitev opreme, za adaptacijo in novogradnjo; v kulturi in pro-sveti za ureditve zadružnega doma Lenart in za pričetak urejevanja zadružnega doma Cerkvenjak; v komunalni dejavnosti za nadaljevanje kanalizacije in vodovoda v Lenartu, za vzdrževanje tehtnic, pokopališč in cest IV. reda.
IV.
Osebna poraba in družbeni standard 1. Osebna poraba
V	skladu s predvidenim povečanjem proizvodnje in produktivnosti dela predvidevamo, da se bodo v letu 1962 nadalje povečali realni dohodki prebivalstva, razpoložljivi za osebno potrošnjo.
Realni osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva bi se povečali za okoli 6,7%. Prav tako je pričakovati porast osebnih dohodkov v negospodarskih dejavnostih, družbenih službah in v državni upravi.
Ob predvidenem padanju števila zaposlenih v gospodarstvu je možno pričakovati še močnejši porast realnih osebnih dohodkov. Dosledno je potrebno uveljavljati takšna načela pri delitvi čistega dohodka, da bo sklad za osebne dohodke odvisen od doseženih rezultatov v poslovanju. Uveljaviti je treba takšna merila, da se bo z uresničevanjem načela delitve osebnih dohodkov po delu, zagotavljala kar največja spodbuda in zavzetost proizvajalcev za uspešno gospodarjenje.
V	letu 1961 so vse gospodarske organizacije sprejele pravilnike o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov. Ti pravilniki vsebujejo še vrsto pomanjkljivosti in slabosti, pomenijo pa osnovo za utrjevanje takšnih odnosov v razdeljevanju sredstev, ki bodo pospeševali produktivnost dela ter večjo ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Pri obravnavanju in proučevanju delitve čistega dohodka bo treba zlasti skrbeti, da bodo ob izdavanju sredstev za osebne dohodke zagotovljena tudi sredstva zanadaljnji razvoj podjetij ter za družbeni standard.
2. Realno povečanje osebne potrošnje prebivalstva bo odvisno od uresničitve postavljenih nalog v pogledu povečanja proizvodnje in produktivnosti dela.
2. Družbeni standard
Skupna vlaganja za razvoj družbenega standarda in družbenih sredstev bi znašala v letu 1962 okoli 186 milijonov dinarjev in bi bila torej za 47% večja kot v letu 1961. Pri teh naložbah bodo gospodarske organizacije in ustanova sodelovale z lastnimi sredstvi v višini 38 milijonov dinarjev.
Z utrjevanjem delavskega in družbenega upravljanja ter z načrtnim razporejanjem sredstev bo treba iskati poti, da bomo z razpoložljivimi sredstvi hitro in racionalno reševali najbolj preče probleme družbenega standarda.
2.	V stanovanjsko izgradnjo bo v letu 1962 vloženih 75,3 milijonov dinarjev družbenih sredstev. Ob upoštevanju že začetih gradenj ter razpoložljivih sredstev bo mogoče dokončati v letu 1962 25 družinskih stanovanj in 6 samskih sob. Pretežni del sredstev v stanovanjsko graditev bo vloženih iz sredstev sklada za zidanje stanovanjskih hiš.
Da bi dosegli čim večje učinke, tako glede načina in smotrnosti gradenj, kakor tudi potreb prebivalstva, bo treba upoštevati pri graditvi stanovanj zlasti:
—	izdelati in sprejeti je potrebno dolgoročne programe stanovanjske graditve;
—	hišni sveti naj posvečajo več pozornosti vzdrževanju stanovanjskih hiš:
—	sredstva stanovanjskega sklada je treba z večjo pritegnitvijo sredstev gospodarskih organizacij in ustanov in sicer z uvajanjem novih oblik sofinamsiranja za pridobitev stanovanjske lastnine ali pravice.
3.	Za komunalno izgradnjo predvidevamo, da bo v letu 1962 uporabljenih 24,7 milijonov
dinarjev. V tem znesku pa niso upoštevana sredstva krajevnega samoprispevka, ki ga bodo krajevni odbori koristili po sklepih zborov volilcev. Razpoložljiva sredstva naj bi se prvenstveno uporabila za nadaljnjo gradnjo vodovoda in kanalizacije, za ureditev pokopališč in vzdrževanje cest IV. reda.
Pospešiti ureditev novsga pokopališča v Jurovskem dolu in mrtvašnice v Lenartu, za vsa ostala pokopališča pa pripraviti uredivene načrte.
Proučiti je vprašanje ustanovitve komunalnega podjetja.
Sredstva krajevnega samoprispevka je v skladu s sklepi zborov vilivcev koristiti čim bolj racionalno in tako doseči čim večji učinek naložb teh sredstev.
4.	Hiter gospodarski in družbeni razvoj narekuje nadaljnji razvoj šolstva.
Sredstva sklada za finansiranje šolstva so v letu 1961 znašala 81 milijonov dinarjev, do-čim se v letu 1962 predvidevajo v višini 126,5 milijonov dinarjev ali za 45% več kot v letu 1961 ob upoštevanju rezerve sklada.
Sredstva sklada za finansiranje šolstva je treba razporejati na podlagi objektivnih meril.
Razpoložljiva investicijska sredstva je izkoristiti za nabavo opreme, pričetek nove gradnje in za najnujnejša popravila.
5.	Investicijska sredstva na področju kulture in prosvete naj se uporabijo za ureditev zadružnega doma v Lenartu in za pričetek urejevanja zadružnega doma v Cerkvenjaku.
6.	Investicijska sredstva, predvidena za zdravstvo, naj bi se uporabila za gradnjo dispanzerja za žene in TBC dispanzerja, za opremo ordinacij in nakup novega rešilnega avtomobila.
Urediti je potrebno Zdravstveno postajo v Zg. Ščavnici, Cerkvenjaku in Selcih.
V.
Zaposlenost in produktivnost dela
1.	Ob upoštevanju izboljšanja dela, izpopolnjevanju in uvajanju modernih tehnoloških postopkov, sprememb, ter vzpodbudnejše delitve osebnih dohodkov pričakujemo, da bo v letu 1962 hitreje naraščala produktivnost dela. Produktivnost dela, merjena s povečanjem narodnega dohodka na zaposlenega, bi se mogla povečati v gospodarstvu družbenega sektorja za okoli 8 do 9%.
Skupno število zaposlenih se bo predvidoma v letu 1962 zmanjšalo za 75 delavcev v primerjavi z letom 1961. Zmanjšanje se predvideva pri kmetijskih zadrugah in v gradbeništvu.
2.	V politiki zaposlovanja je treba stremeti za doslednim upoštevanjem načela racionalnega zaposlovanja delovne sile. Poskrbeti je potrebno nadaljnjo strokovno izpopolnjevanje že zaposlenih kadrov. Zato je treba nadalje razvijati oblike najrazličnejšega izpopolnjevanja v okviru delavske univerze.
Tretji del
RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH I.
Industrija
V letu 1961 je edino industrijsko podjetje v občini iz poskusne proizvodnje prešlo v redno proizvodnjo ter doseglo 63% večji družbeni bruto produkt kot v letu 1960. Doseženi rezultati bi lahko bili še večji, če se podjetje skozi vse leto ne bi borilo s pomanjkanjem osnovne surovine.
Zaradi znatnega porasta cen osnovnim surovinam je družbeni bruto produkt porastel mnogo močneje, kakor narodi dohodek, ki je v primerjavi z letom 1960 porastel le za 8,6%.
Pričakuje se, da bo družbeni bruto proizvod v letu 1962 porastel za 34% in v isti višini tudi narodni dohodek v primerjavi z letom 1961. Skupne naložbe v osnovna sredstva bi znašale v letu 1962 okoli 220 milijonov. Razpoložljiva sredstva bi bila vložena v dovršitev
rekonstrukcije, ureditve čistilnih naprav in vodovoda v tovarni usnja in za pričetek novogradnje tovarne' sadnih koncetratov.
Sredstva v te namene so zagotovljena v višini 4,8 milijona iz občinskih sredstev, 115 milijonov iz okrajnih in republiških sredstev. Predvideva se, da bi tovarna usnja vložila okrog 11 milijonov lastnih sredstev.
II.
Kmetijstvo
Pričakujemo, da se bo v letu 1962 povečal fizični otoseg • proizvodnje za 24,4%. Povečanje temelji na družbeno organizirani proizvodnji.
Pomembno povečanje proizvodnje se pričakuje zlasti v sadjarstvu in poljedelstvu, kjer naj bi z razvojem živinoreje še naprej najbolj narašala proizvodnja krmnih rastlin.
Razvoj kmetijstva bo v letu 1962 še nadalje temeljil na krepitvi socialistične proizvodnje. V letu 1962 naj bi v družbeno organizirani proizvodnji zajeli oko-li 27,6% vseh obdelovalnih površin.	1
Kooperacijska proizvodnja je v zadnjih letih v stalnem upadanju, zato bo potrebno iskati novih oblik proizvodnega sodelovanja.
Družbena posestva bodo v tem letu vključila v proizvodnjo nova zemljišča zaradi krčitve ravninskih gozdov in meLioriraniih površin.
Razen agrotehničnih ukrepov bo za uspešnejši razvoj kmetijske proizvodnje treba v socialističnih kmetijskih organizacijah utrjevati in pospeševati delitev osebnih dohodkov po delu ter posvetiti posebno pozornost ekonomičnosti poslovanja, večanju produktivnosti dela, notranji organizaciji socialističnih gospodarstev ter življenjskim pogojem kmetijskih delavcev.
Večji uspeh v kooperacijski proizvodnji bo v veliki meri odvisen od prizadevnosti kmetijskih zadrug, zlasti pri organizirainju proizvodnje pri izvajanju agrotehničnih ukrepov, pri pravočasni oskrbi z umetnimi gnojili in drugim reprodukcijskrn materialom ter pri strojnih in drugh storitvah. Pri vsem tem bo posebno važno neposredno sodelovanje strokovnih uslužbencev kmetijskih zadrug.
Poljedelska predelava bi se naj povečala predvsem zavoljo razširjenega obsega družbene proizvodnje. Na družbenih posestvih naj bi najbolj naraščalo pridelovanje krmnih rastlin, v kooperaciji pa bi se poleg tega razširilo tudi pridelovanje žita.
Setev ozimnih žit je potekala ugodno. Na razpolago je bilo dovolj rudninskih gnojiil in semen intenzivnih sort pšenice. Vse bolj bo treba uvajati tudi intenzivne sorte ječmena, ki dajejo po dosedanjih izkušnjah enkrat večje pridelke, a so pri nas še zelo malo poznane.
Zimski posevki, zlasti intenzivne sorte pšenice, so zaradi neugodne zime (goloimraznice) utrpeli mnogo škode. Z večjim in pravilnim dognojevanjem se bodo ti izpadi še lahko nadoknadili.
Ob spomladanski setvi bo treba posvetiti večjo skrb pridelovanju hibridne koruze in jo razširiti vsaj na polovico setvenih površin.
Za predvideno rejo živine je treba povečati pridelovanje krmnih rastlin. Doseganje predvidenih pridelkov krmnih rastlin bo odvisno od ustreznega gnojenja ter dobro organizirane setve detelje in drugih krmilnih rastlin. Strniški posevek — pitnik naj bi polagoma zamenjal lisnati ohrovt.
Povečani obseg krmne baze bo ob boljše organizirani vzreji živine zagotovil osnovo za živalsko proizvodnjo, ki bi se povečala za 11,5% v vseh sektorjih lastništva. Družbena posestva bodo povečala število živine, predvsem z lastno vzrejo, delno pa tudi z nakupom od zasebnih kmetov.
Na posestvih in v pogodbeni reji naj bi se vzrejo živine usmerjalo na kakovostno klavno živino. Družbena posestva bi vzredila za zakol okoli 400 glav goveje živine v pogodbenem sodelovanju pa 1.400 kom. Zaostajanje reje prašičev v letu 1961 je povzročilo težkoče na trgu. zato bo morala biti v letu 1962 vzreja prašičev intenzivnejša.
Pitanje prašičev za bacon je treba izboljševati, da bo ustrezal pogojem in zahtevam zunanjega tržišča.
Pridelovanje sadja še vedno močno niha, ker se obnova, reprodukcija in asancije zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev ne izvajajo po predvidenem programu.
V	letu 1961 je bila povprečna sadna letina, v letu 1962 pričakujemo obilnejši pridelek. Zato bi bilo potrebno v sadovnjakih še dosledneje izvajati vsa obvezna škropljenja, gnojenje ter dosledno izločevati močno okužena in dotrajana drevesa.
Po izvršeni rajonizaciji je treba pričeti po prioritetnem redu s pripravljanjem načrtov za kompleksne obnove sadnih nasadov.
Poraba umetnih gnojil po ha ne dosega okrajnega povprečja. V našem primeru znaša na ha obdelovalnih površin okoli 50 kg, na družbenem sektorju pa znaša 151 kg na ha.
V	letu 1962 bi se naj potrošnja umetnih gnojil povečala od dosedanjih 600 ton na 1200 ton.
Pričakuje se večja poraba zaščitnih sredstev za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela.
Da bi bil dosežen predvideni proizvodni program v kmetijstvu, bi bilo potrebno zagotoviti naslednje:
—	izvršiti podrobno rajonizacijo na območju celotne občine ne glede na sektor lastništva;
—	po razmejitvi kmetijskih in gozdnih -površin začeti prepuščati gozdarstvu vse tiste površine, na katerih ni mogoče organiziiriti modeme in rentabilne proizvodnje;
—	pričeti izgradnjo piitališč v Sp. Porčiču. V ta namen pričeti z urejanjem kmetijskega prostora za potrebe pitališča, nadaljevati s prčetimi hidromelioracijami, zgotoviti z nakupom, odkupom in arondacijo kmetijske površine ter zagotoviti z lastno inve-sticjsko grupo smoterno uredtev in rentabilno poslovanje tega obrata;
—	povečati obseg proizvodnega sodelovanja z zasebnimi proizvajalci z uvajanjem kompleksnega obdelovanja in specializirane proizvodnje;
—	za povečanje obsega proizvodnje bi morale predvsem KZ izvršiti agrotehnične ukrepe v rastlinski proizvodnji ter preko kmetijskega strokovnega kadra doseči s pogodbenim sodelovanjem predpisani agromini-mum;
—	proučiti možnost in smotrnost ustanovitve poslovnega združenja zaradi organizacije skupnih služb, predelovalnih ter storitvenih obratov za potrebe kmetijstva;
—	pričeti z razširjeno selekcijo goveje živine. Realizacijo plana za leto 1962 bo možno
doseči z večjim predvidevanjem strokovnega kadra, ki je dolžan tekoče spremljati najnovejše izkušnje in nove pridobitve uvajati v prakso.
III.
Gozdarstvo
Gozdovi so v glavnem kmečko-prebiraine-ga tipa ter obsega 5.625 ha od tega je v privatnem sektorju lastništva 4.860 ha (3.263 gozdnih posestnikov), medtem ko jih je v izkoriščanju kmetijskih posestev in kmetijske zadruge le 765 ha.
Ocenjena lesna zaloga znaša povprečno 110 m3/ha, kar je dosti manj, kot v gozdovih na enakih tleh v katerih se ne steljari. Stalno steljarjenje slabi produktivnost gozdov in onemogoča naravno pomlajevanje.
Plan sečnje v gozdovih nedržavnega sektorja za leto 1962 znaša 10.500 m3 bruto lesne mase ali 2,09 m3/ha.
V gozdovih SLP — 2 znaša plan sečnje za leto 1962 1.500 m3 bruto lesne mase ali 1.96 m:!/ha.
Ključni sortimenti po sektorjih lastništva so naslednji:
Sektor	&
5 K
NS	300
SLP — 2	150
Skupaj	450
Ena izmed najvažnejših panog v gozdarstvu je izvajanje načel zakona o gozdovih. V ta namen morajo gospodarske organizacije
3
a! O
cd g<
P M
600 660 1.560 100 50 300 700 710 1.860
LENART, 26. aprila 1962
domaČe novice
stran 5
izdelati podrobne programe dela na tem področju in pritegniti večino gozdnih posestnikov v pogodbeno proizvodnjo. S sečnjo ter gojitvijo bo treba izboljševati strukturo gozdov tako, da bi se povečala udeležba iglavcev kot kvalitetnejša drevesna vrsta. Še nadalje bo treba zmanjševati odpadek in izdelati čimveč tehničnega lesa, drv za kurjavo in drobni tehnični les pa pridobiti z izvajanjem gojitvenih sečen j.
V zvezi z nadaljnjim razvojem gospodarstva, ki narekuje večjo porabo lesa, bo treba intenzivirati sečnjo in vzporedno s tem pospešiti proizvodnjo lesa v plantažah in v intenzivnih gozdnih nasadih.
Ker proizvodnja sadik v derevesnici pri sedanjem načinu obdelave pokrije komaj 40% potreb, bo v prihodnjem letu pomanjkanje sadik nekaterih hitrorastočih vrst iglavcev. Zato je potrebno razširiti gozdno drevesnico ter uvesti pri delu mehanizacijo. Za pospeševanje gozdov se predvidevajo naslednji ukrepi; za pogozditev in spopolnitev gozdov bo porabljenih 28.000 raznih sadik iglavcev in listavcev. Stroški znašajo 1,675.270 din.
—	večjo pozornost je posvetiti negi gozdov, ki omogoča, da se naši gozdovi v znatni meri izboljšujejo. Stremeti je, da bo pri negovalnih delih zaposlen stalen strokovni kader. Za to je predviden znesek 1, 017.812 din;
—	stroški za urejanje gozdov so predvideni v znesku 1,606.459 din.
IV.
Trgovina
N3 podlagi predvidenega povečanja blagovne proizvodnje in dviga osebne potrošnje se pričakuje v letu 1962 povečanje maloprodajnega prometa za 5,3%, kar je v skladu s perspektivnim programom občine Lenart, za leto 1961-1965. Gibanje maloprodajnega prometa po letih je naslednje:
V 000 din
1961
1962
Indeks 1962^ 1961
blagovni promet na drobno	392,109
413,000 105,3
V	letu 1961 je maloprodajni promet pora-stel za 6%, družbeni bruto proizvod za 49,5%, narodni dohodek pa za 47,3%.
V	letu 1962 se predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za 25,8%, narodnega dohodka pa za 28,4%.
Na območju občine obstajata dve trgovski podjetji s 15 poslovalnicami. Poslovni prostori in oprema teh poslovalnic so v slabem stanju, prav taiko je nezadostno organiziran odkup v kmetijskih zadrugah.
Potrebno bo obstoječe poslovne prostore urediti, da bodo odgovarjali minimalnim sani tarno-tehničnirn predpisom. V Cerkven j afcu Benediktu in Lenartu pa zgraditi nove poslovne prostore za trgovino.
Veljavni ekonomski inštrumenti in obstoječe stanje v trgovskih podjetjih nujno narekuje ponovno proučitev organizacije trgovske mreže zaradi boljšega poslovanja, zagotovitve potrebnih investicijskih sredstev in čim hitrejšega ustvarjanja lastnih sredstev za soudeležbo pri investicijskih naložbah.
Kljub težnji, da si trg. org. ustvarijo lastne sklade, vendar teh ne smejo formirati na račun potrošnika, ampak le na račun racionalizacije, zmanjšanja stroškov in izkoriščanja notranjih rezerv.
Zaradi tega je potrebno v letu 1962 upoštevati naslednje smernice:
—	pričeti z ureditvijo trgovskih poslovnih prostorov v Zadružnem domu Cerkvenjak;
—	pripraviti načrte za gradnjo trgovskih paviljonov v Lenartu in za ureditev trgovskih poslovnih prostorov v Zadružem domu Benedikt;
—	pričeti z gradnjo skladišč za odkup kmetijskih pridelkov;
—	nadaljevati z urejanjem obstoječih trgovskih poslovalnic ter jih sodobno opremiti;
—	zagotoviti boljšo ponudbo v specializiranih prodajalnah in prilagoditi trgovine potrebam potrošnikov;
— proučiti dosedanjo organizacijsko obliko trgovskih podjetij v novih ekonomskih pogojih.
V.
Gostinstvo
Gostinska mreža je na območju občine dokaj slabo razvita. Obstoja gostinsko podjetje
z dvema gostiščema in 6 zasebnih gostiln.
V	letu 1962 se pričakuje, da bo promet v gostinstvu povečan za 8,2%. To povečanje prometa se pričakuje na podlagi porasta osebne potrošnje in družbenega standarda.
Družbeni bruto proizvod v gostinstvu bo porastel v primerjavi z letom 1961 za 3,9%, narodni dohodek za 17,1%.
Število zaposlenih v socialističnem sektorju gostinstva se pri sedanjem stanju gostišč ne bo povečalo.
Gostinska mreža na območju občine ne odgovarja in ne more zadovoljiti vedno večjim potrebam v obmejnem in ostalem potniškem prometu.
V	letu 1962 je potrebno izvršiti adaptacijo gostilne »Grozd« Lenart. Gostinsko podjetje Lenart naj prouči možnosti in pristopi k ustanavljanju gostišč v krajih, kjer so za to dani pogoji. Za čim hitrejši razvoj gostinske mreže na območju občine se dajejo naslednje smernice:
—	pričeti z adaptacijo zgradbe gostilne »Grozd« Lenart;
—	ustanavljati gostišča v krajih, kjer so za to dani turistični pogoji;
—	doseči večjo ekonomičnost poslovanja z boljšim izkoriščanjem sedanjih zmogljivosti;
—	v gostinstvu zagotoviti kader, ki bo sposoben nudi ti kvalitetno in kulturno postrežbo;
—	s smotrno delitvijo ustvarjenega dohodka na osebne dohodke in sklade je treba povečati sklade za nadaljnji razvoj gostinstva. Delitev osebnega dohodka je vezati na povečanje obsega in kvalitete storitev;
—	proučiti možnosti za organizacijo družbene prehrane in jo ustanavljati, kjer za to obstajajo pogoji;
—	urediti turistično postojanko v Zavrhu iin zgraditi razgledni stolp.
VI. Obrt
Razvoj gospodarstva, večanje osebne potrošnje in družbenega standarda zahtevajo povečanje obrtne proizvodnje, uslug in storitev.
V letu 1962 naj bi obrtna proizvodnja, usluge in storitve porastle za 57%, narodni dohodek pa za 62,6%.
-Da se doseže porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka, je potrebno povečati storilnost dela za 9 do 10% in število zaposlenih za 21 %.
Da se doseže planirani razvoj obrti v letu 1962 je izpopolniti naslednje naloge:
—	razpoložljiva investicijska sredstva je uporabiti za izboljšanje tehnične opremljenosti obrtnih obratov in za povečanje kapacitet;
—	razmerje o delitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade je prilagoditi tako, da bodo vzpodbudno vplivala na porast storilnosti dela ob istočasnem povečanju sredstev za naložbe v osnovna sredstva in družbeni standard;
—	proučiti možnost na ustanavljanje raznih
uslužnostniih obratov;
—	pristojni upravni organi naj skupaj s pododborom obrtne zbornice podvzamejo potrebne ukrepe na povečanje števila vajencev, zlasti v tistih strokah, ki so v stalnem upadanju.
VII.
Gospodarske organizacije, zavodi, ustanove in družbene organizacije naj poskrbijo, da se bodo osnovn« naloge in smernice tega družben«^ plana dosledno izvajale.
2.	člen
Svet za družbeni plan in finance Občinskega odbora Lenart je ,pooblaščen, dajati po potrebi tolmačenja tega družbenega plana.
3.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1962 ter se objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. Številka: 4/12-30-19/62-8
V Lenartu, dne 7. aprila 1962
Predsednik Občinskega ljudskega odbora Lenart Ivan Alt
Po 16. členu zakona o občinskih odborih (Uradni list LRS, št. (19-88/52) ter 14. in 39. členu zakona o proračunih in o finansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-84 (7/59) je Občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 7. aprila 1962 sprejel
ODLOK o proračunu občine Lenart za leto 1962
1.	člen
Občinski proračun za leto	1962	obsega:
dohodke v višini	din	300,184.000
omejitev dohodkov	din	17,951.000 usmeritev dohodkov v sklad
za šolstvo občine Lenart	din	109,570.000
Izdatki v višini	din	172,663.000
2.	člen
Sredstva za dotacije družbenim organizacijam po 7. razdelku se dodeljujejo posameznim koristnikom s 3 mesečnimi plani.
3. člen
Sredstva iz občinskega proračuna pod partijo 6-12 pozicija 5 in partijo 7-16 pozicija 1 se smejo uporabiti le na podlagi programov dela, ki jih potrdijo pristojni sveti.
4.	čflen
Za odplačilo najetih posojil v znesku din 107,805.000 se zagotovi znesek 12,500.000 kot plačilo dospelih anuitet v letu 1962.
5.	člen
Občinski ljudski odbor pooblašča svet za družbeni plan in finance, da razpolaga s sredstvi proračunske rezerve za neporavnane obveznosti iz preteklih let do zneska 8,205.000 in s sredstvi za nepredvidene in premalo predvidene izdatke do zneska din 1,300.000.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, uporablja pa se od 1. januarja 1962.
Štev.: 4/12 400-4/62-28
Predsednik občinskega ljudskega odbora Ivan Alt
Z namenom, da se uredijo odnosi v upravljanju s cestno razsvetljavo, izdaja Elektro-Maribor okolica, sporazumno s prizadetimi občinami
POSLOVNIK o upravljanju
s cestno razsvetljavo
1.	člen
Elektro-Maribor okolica upravlja s cestno razsvetljavo tako kot je v interesu skupnosti:
a)	Skrbi za nemoteno dobavo električne energije.
b)	Vrši vsa manjša popravila samostojno v lastni režiji po potrebi.
c)	Zamenjuje pregorele žarnice:
1.	samostojno na račun ObLO-ja
2.	po naročilu predstavnika ObLO-ja
d)	Skrbi za pravočasno prižiganje in ugašanje razsvetljave, razen v primerih, ko ObLO želi drugače.
e)	Sestavlja predloge za večje rekonstrukcije ali razširitve na račun ObLO-ja.
f)	Izvaja vsa dela na napravah cestne razsvetljave.
2.	člen
Glede zamenjave svetilnih teles velja: 1. Elektro-Maribor okolica zahteva od predstavnika ObLO-ja ustrezno število odgovarjajočih žarnic. Kot dokaz zamenjave mora predložiti pregorele žarnice (grlo). To velja samo na izrecno zahtevo občine.
2. Ce ljudski odbor nima žarnic, jih dobavi Elektro-Maribor okolica iz svojega skladišča na račun LO.
3. člen
Čas nastavitve prižiganja in ugašanja pri cestni razsvetljavi, ki jo prižiga stikalna ura, se spreminja mesečno, in sicer od 10. do 15. v mesecu.
Mesec	Nastavitev	
	vžig	izklop
	ob uri	ob uri
januar	16.50	7.00
februar	17.40	6.45
marec	18.30	5.50
april	19.15	4.55
maj	19.45	4.00
junij	20.30	3.30
julij	20.30	3.50
avgust	19.45	4.15
september	19.00	5.00
oktober	18.00	5.45
november	17.00	6.30
december	16.45	7.00
4. člen
Da bi bilo delo podjetja olajšano, imenuje ObLO svojega predstavnika, s katerim bo podjetje Elektro-Maribor okolica razpravljalo, oziroma kateremu bo dajalo v potrditev račune o potrošeni električni energiji, materialu in delovni sili.
Predstavnik ObLO Lenart je vsakokratni referent za komunalne in gradbene zadeve. Predstavnik podjetja pa je obratovodja ustrez-znega obrata.
5.	člen
Na območju podjetja Elektro-Maribor okolica prevzame podjetje v svoja osnovna sredstva s 1. 1. 1960 cestno razsvetljavo v naslednjih občinah:
1.	Maribor-Center
2.	Maribor-Košaki
3.	Maribo-r-Tabor
4.	Mariibor-Tezno
5.	Ruše
6.	Radlje
7.	Slov. Bistrica
8.	Slov. Konjice
9.	Ptuj
10.	Ormož
11.	Lenart v Slov. goricah
12.	Ljutomer
13.	G. Radgona
14.	M. Sobota
15.	Beltinci
16.	Dolnja Lendava
6.	člen
Podjetje Elektro Maribor okolica bo zaračunalo potrošeno količino električne energije po vsakokratni veljavni tarifi.
7. člen
Poslovnik velja od potrditve ljudskega odbora občine in upravnega odbora podjetja, a najpozneje od 1. 1. 1960 Maribor, dne 15. XII. 1959 Predsednik UO podjetja Elektro-Maribor okolica: (Tišlerič Franc)
Predsednik LO: Ivan Alt 1. r.
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV ZA LETO 1962 PO DELIH
Dohodki	Skupaj		Izdatki	Skupaj
1. del — skupni dohodki	168,381.000	1.	del prosveta in kultura	7,951.000
2. del — posebni dohodki	111,327.000	2.	del socialno varstvo	17,342.000
		3.	del zdravstvena zaščita	10,318.000
3. del — dohodki državnih				
		5.	del državna uprava	74,807.000
organov in zavodov	500.000			
		6.	del komunalna dejavnost	8,372.000
4. del — ostali dohodki	19,976.000	7.	del negospodarske invest.	8,143.000
	300,184.000	8. del dotacije		
	109,570.000		— družbenim organizac.	9,182.000
Manj dohodki sklada za šolstva				
			— skladom	11,104.000
Manj 10% posebna prorač.				14,500.000
		9.	del obveznosti in garancije	
rezerva	17,951.000 iq. del proračunska rezerva	10,944.000
Skupaj	172,663.000 Skupaj	172,663.000
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefane — Uredništvo Lenart, Ptujska cesta 3. tel. 21 — Izdaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Uprava »Domačih novic« Lenart, Ptujska 3 — Tekoči račun pri NB Lenart štev. 604-14-9-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis — Tiska »Celjski tisk« Celje
stran 5
LENART, 26. aprila 1962
DOMAČE NOVICE
BENEDIKT Krajevna organizacija SZDL in aktiv LMS sta skupaj z ostalimi organizacijami uredili klubsko sobo. Z delom so začeli kljub začetnim materialnim težavam. Mladini so se zlasti priljubili sobotni sestanki, na katerih živahno razpravlja o aktualnih dogodkih doma in v svetu. Nekateri prebirajo »Mladino« šahisti pa se merijo na črnobelih deskah. Mladina se seveda tudi rada zavrti. Materialno stanje kluba so delno rešili, ker je zbor volivcev odobril večji znesek za ureditev prostora.
ZGORNJI ZERJAVCI V tem kraju živi in dela kovač, ki ga bližnja in daljna okolica dobro pozna. Namreč je mojster svojega poklica. Po lastni zamisli ie izdelal plug za oranje cest, ki tehta tisoč kilogramov. V kratkem času pa bo izdelal še en plug, ki bo težak dva tisoč kilogramov. Oba izdelka pomenita precejšnjo pridobitev za ceste in cestarje.
L. F.
GRADIŠČE Na šoli v Gradišču so marca ustanovili klub OZN. Na prvem sestanku, ki ga je vodil tov. Šilec so sklenili, da bodo redno hodili na sestanke in izpopolnjevali še druge dolžnosti. Redno bodo prebirali časopise, naročili pa se bodo tudi na »Domače novice«. Na sestanku so izvolili predsednika, tajnika in blagajnika kluba. V programu so predvideli, da bodo maja povabili na obisk študenta iz prijateljske afriške države, ki študira v Mariboru Rudi Bunderla, 6. raz. osn. šole Gradišče
LENART Prosvetno društvo »Radko Smi-ljan« Lenart pripravlja Nušičevo komedijo »Navaden človek«. Igro
SKOZI OBJEKTIV
Kljub slabemu vremenu dela pri gradnji 21-stanovanjskega bloka v Lenartu nadaljujejo. Zgradba je pod streho in upamo, da bo že letos vseljiva
(Foto T. Stefanec)
režira tov. Jurmanova, igrajo pa nekateri znani igralci. Predvidevajo, da bo uprizoritev konec maja letos. To bo prvo dramsko delo v letošnji sezoni v izvedbi PD na le-narškem odru.	-ec
ZGORNJA ŠČAVNICA Na nedavni razširjeni seji' sekretariata krajevne organizacije SZDL so med drugim govorili o novogradnji kulturnega doma. V Zgornji Ščavnici namreč nujno potrebujejo primeren prostor, v katerem bi se lahke mladi in stari kulturno izživljali. SLara dvorana ne ustreza več potrebam, zato jo bodo predvidoma podrli in material uporabili za novogradnjo. Nov kulturni dom naj bi bil za gasilskim domom na temeljih, ki so že zgrajeni. V domu bi uredili tudi garderobo, klubski prostor in pisarno za družbene organizacije. V ta namen imajo že nekaj sredstev. Deloma bodo dom gradili tudi s prostovoljnim delom. Ščavničani pričakujejo vso materialno in moralno podporo od ljudskega odbora.
-ec
LENART
15. aprila je osnovna organizacija Rdečega križa skupaj z Zg. Ščav-nico in Lokavcem organizirala odvzem krvi. Kljub slabemu vremenu se je pozivu za odvzem krvi odzvalo lepo število krvodajalcev, za kar jim gre vsa pohvala. Največ prijavljencev je bilo iz oddaljene Zg. Ščavnice in Lokavca. V Lenartu je opaziti, da je malo krvodajalcev med delovno inteligenco za kar ne najdejo vzroka. Ob dnevu krvodajalcev bo šest darovalcev krvi dobilo zlate značke, ker so že desetkrat dali svojo kri. Osnovna organizacija RK se tudi tokrat prav lepo zahvaljuje vsem krvodajalcem.	G. P.
CERKVENJAK V Cerkvenjaku imajo prostorni zadružni dom in tudi prostore, v katerih naj bi montirali kinoapara-turo. Ker pa nimajo sredstev za široko tračno aparaturo so sklenili, da bodo v kratkem kupili ozkotrač-ni kinoprojektor, da bo vsaj za silo zadoščeno ljubiteljem kina. Sredstva za nabavo projektorja so bila odobrena na zboru volivcev. Računajo, da bodo prve filme gledali Ž5 maja.
CAGONA Pred kratkim je pri posestniku Tošu zgorelo gospodarsko in stanovanjsko poslopje, ki je bilo pod eno streho. Škoda je precejšnja. Poslopje je bilo zavarovano le za 200 tisoč din. Na požarišče so prvi prihiteli gasilci iz Lenarta, medtem ko so bili tokrat Cerkvenjačani zadnji. Ker se dalj časa niso mogli sporazumeti kako začeti z gašenjem, je ogenj nemoteno uničeval poslopje.	-ec
LENART Konjeniški klub iz Maribora pripravlja skupaj z organizatorji tovrstnega športa v Lenartu konjske dirke, ki bodo 1. maja na Poleni. Organizatorji bodo poskrbeli za udeležbo priznanih konj, pa tudi sicer bodo obiskovalci dirk postrežem z jedili in pijačami. Po dajšem premoru se Lenarčanom in okoli-
čanom obeta lep prvomajski užitek. Organizacijo dirk je prevzela sindikalna podružnica kmetijskega gospodarstva Lenart.	-ec
Na pionirskem sestanku šole Cerkvenjak so sklenili, da bodo poživili delo krožkov na šoli, ki bodo ob zaključku leta prikazali delovne uspehe. Poleg tega bodo sklicevali po potrebi pionirske sestanke na katerih se bodo pogovarjali o problemih pri delu in o uspehih. Prirediti nameravajo tudi medraz-redno tekmovanje v šahu. Najvažnejša naloga, ki so si jo zadali pa je vsekakor ta, da bodo uredili igrišče za odbojko in košarko. Mlajši pionirji se bodo poleg tega izživljali tudi na raznih izletih. Da bi spoznali lepote Slovenskih go-
Vsako leto ob 25. maju — dnevu mladosti sprejemamo v mladinske vrste nove člane -— pionirje. Ob letošnjem dnevu mladosti bo v naši občini sprejeto v mladinsko organizacijo okrog 300 pionirjev. Občinski komite LMS je za to priliko izdal podrobnejša navodila vsem odgovornim učiteljem na šolah, ki delajo s šolsko mladino. Dosedanja praksa je pokazala, da sprejemi pionirjev niso bili povsod najboljše pripravljeni. Da bi to preprečili, je že pripravljen veliik načrt siste-
Pripravljalni odbor za Dan mladosti, ki je formiran pri Občinskem komiteju LMS se je že večkrat sestal in pretresal program, ki naj bi ga pripravil za letošnjo praznovanje Dneva mladosti. Na eni zadnjih sej je že bil sprejet okvirni program, ki predvideva, da bo glavno praznovanje 27. maja v Lenartu. Program med drugim predvideva povorko, lahkoatletska tek-
JUROVSKI DOL
Mladina pospešeno pripravlja igro »Zatajila je moža«. Znano je, da je delo mladinske organizacije v Jurovskem dolu bilo svojčas slabo, medtem ko se zadnje čase kažejo kar lepi uspehi, med drugim zlasti na dramskem področju. Uprizoritev te igre, ki bo 29. aprila pomeni prekinitev daljšega odmora na tem področju.
ric so se odločili, da bodo pripravili pohod po Slovenjegoriških poteh, koder jih bo vodil znani arhe-olog-amater Vlado Lorber. Pionirji bodo sodelovali tudi na proslavah 1. maja in 25. maja — dneva mladosti.
V poletnem času nameravajo cerkvenjaški pionirji med drugim pomagati gasilcem pri čiščenju bazenov v katerih se bodo tudi sami urili v plavanju. Poleg že napisanega bodo še priredili literarno glasbeni večer, tekmovanje v bad-migtonu, atletiki in v strelstvu.
-ec
matičnih priprav pionirjev za sprejem v LMS. Tako bodo pionirji poslušali predavanja o pomenu LMS, statutu LMS, o zgodovini SKOJ itd. Pripravljeni bodo tudi pogovori z bivšimi člani SKOJ, ogledali pa naj bi si tudi zgodovinske znamenitosti iz NOB. Organizacijske priprave za sprejeme pionirjev v LMS smo prepustili šolskim mladinskim aktivom in pričakujemo, da bodo opravili kar najbolj slavnostne sprejeme naših najmlajših državljanov v Ljudsko mladino.	Š. M
movanja pripadnikov lenarškega Partizana in mladine ter kulturni nastop na prostem. Predvideva se tudi nastop najboljših pionirskih pevskih zborov in najboljše dramske skupine, ki bo izbrana na predhodnem tekmovanju dramskih skupin iz vse občine. V parku bodo predvidoma prikazali tudi razne telovadne točke.	-ec
SPREJEM PIONIRJEV V LJUDSKO MLADINO
Prve priprave za dan mladosti
Krvodajalci, ki so že desetkrat oddali kri. Od leve proti desni: Branko Lorber, Drago Šinkovec, Betka Suman, Franjo Muršec, Alojz Skrbi-nek in Vinko Kramberger. (Foto M. Brumen)
Pionirji nameravajo urediti igrišče za odbojko in košarko
IZ CERKVENJAKA
6 stran
domaČe novice
LENART, 26. aprila 1962
PRVI MAJ V REVOLUCIJI
Bitka, ki mi bo ostala v spominu
Ko je 8. januarja leta 1943 padel I. Pohorski bataljon, je Pohorje za kratek čas ostalo brez večje partizanske edinice. Meseca maja je bil ustanovljen II. Pohorski bataljon, ki je do konca oktobra prerasel v odred. Zima leta 1943/44 ni bila mila, saj je na Pohorju zapadlo celo meter snega. Kljub temu je Pohorski odred kmalu štel okrog 140 borcev. Zima je bila za nas prav tako nevarna kot Nemci in domači izdajalci, ker so nas izdajale stopinje v snegu, da nas je sovražnik, če nismo bili dovolj previdni, na vsakem koraku sledil. Vse to pa naši borbenosti ni jemalo poleta. Ob koncu leta 1943 se nam je priključil še en bataljon Koroškega odreda. Tako smo 8. januarja 1944 pri Primožu na Pohorju ustanovili XI. brigado »Miloša Zidan-ška«. To je bilo ob obletnici padca I. Pohorskega bataljona. Brigada »Miloša Zidanška« je bila razdeljena na tri bataljone. Kljub temu, da je na Pohorju naletaval sneg in pritiskal mraz, je naša brigada naslednje dni napadla več postojank, da bi tako sovražniku dokazala, da je na Pohorju močnejša partizanska
edinica. Nemci in vermani se niso več čutili varne v svojih postojankah, zato so zahtevali pomoč, toda to ni nič pomagalo. Ko so konec februarja prišle na Pohorje še edinice XIV. divizije, smo z združenimi močmi še bolj razbijali sovražne postojanke, rušili bunkerje in proge. Sovražnik je bil tako vznemirjen, da si brez večjega števila mož ni upal iz svojih brlogov.
Zima je bila za nami. Na Pohorju se je oglašala pomlad, ki nam je prinesla novih moči, saj nas sovražnik ni mogel več tako zasledovati kot prej. V našo brigado so prihajali novi borci, tako je številčno iz dneva v dan naraščala. Naša brigada in edinice XIV. divizije so tekmovale, kdo bo uničil več sovražnih postojank. Tako so enote naše brigade ob 1. maju tekmovale, katera bo izvedla najbolj uspešno akcijo. Za napad je bil z drugimi edinicami dogovorjen znak — kresovi na najvišjih vrhovih Pohorja. 30 .aprila so naše edinice dobile določene naloge. Drugi bataljon XI. brigade »Miloša Zidanška«, je imel zlasti težko nalogo, saj je moral uničiti močno utrjeno pošto-
žuafefo Jleskam
Te dni lahko srečujemo po Lenartu mlade fante in dekleta, ki z resnimi in zaskrbljenimi obrazi hitijo — vendar ne v šolo. Pa nikar ne mislite, da namerno izostajajo od pouka. Prehudo krivico bi jim storili! To so mladi praktikanti, ki so jih šole poslale za teden dni v proizvodno delo v naša podjetja.
Tamkaj bodo dobili tisto, česar jim šola v celoti ni mogla dati: ljubezen in pravilen odnos do dela ter spoznavanje naše socialistične stvarnosti skozi prizmo delovnega človeka. In ko smo iskali prvomajski intervju, nam je kot na dlani ležala rešitev: to pot bomo izbrali mladega človeka, ki s trdnimi in odločnimi koraki stopa v vrste naših delovnih ljudi. Največ nam bo o njihovih željah in stremljenjih lahko povedala Zvonka Leskovec, predsednica mladinskega aktiva na šoli Lenart.
»Sedaj ste bili teden dni na delu v podjetjih. Kako je delo potekalo?« »Dijaki osmega razreda smo se
razdelili v osem skupin po podjetjih. Na prakso smo šli v Kmetijsko zadrugo, Kmetijsko gospodarstvo, Elektro Maribor okolica, Tovarno usnja, Klavnico in mesnico, Pekarno, »Klemos« in Zdravstveni dom. Pri razdelitvi smo kolikor mogoče upoštevali poklicno usmeritev. Nazaj smo prišli navdušeni: nekateri celo pravijo, da bi radi ostali kar stalno v podjetjih.«
»Kako pa so vas v podjetjih sprejeli in kakšen odnos so imeli?«
»Vrnili smo se z najlepšimi vtisi. Vsi so bili z nami zelo prijazni, raztolmačili so nam vse, kar smo želeli vedeti. V Tovarni usnja na primer smo delovna mesta menjavali in tako spoznali celoten tehnološki postopek od surove kože do podplatnega usnja. Enako je bilo tudi drugje. Težave so se pokazale samo pri onih, ki so bili v kmetijski proizvodnji, ker jim je več dni nagajal dež.«
»Mislil sem, da delo ni bil vaš edini cilj?«
»Saj tudi ni bil! Resda smo delali po 6 ur dnevno, vendar smo poleg tega spoznavali tudi razmere v podjetju, njegovo zgodovino in bodočnost. Poleg tega smo pri delu koristno uporabljali znanje iz fizike, kemije, biologije, zemljepisa in tehničnega pouka. Spoznali smo, da bomo marsikatero stvar rabili v življenju, čeprav danes še ne znamo ceniti njene vrednosti.«
»Ali je sedaj, ko ste se vrnili v šolo, akcija zaključena?«
»Nikakor! Sedaj izdelujemo doma zaključna poročila, v katerih bomo izdelali celotno sliko podjetja na podlagi naših dnevnikov, ki smo jih pisali vsak dan. Udeležili se bomo tudi seje upravnega odbora ali delavskega sveta v tistem podjetju kjer smo delali. In končno: znanje smo precej razširili na različnih področjih dela, treba bo izmenjati izkušnje, ugotoviti napake, poudariti dobre strani itd.«
»In ko boste naredili to vse, potem pride zaključek?«
janko Mislinje v kateri je bilo okrog 200 policistov in vermanov Nemci so imeli bunkerje okrog trga tako na gosto, da se je bilo postojanki težavno približati. Da nam sovražnik ne bi prišel za hrbet, smo poslali manjše enote proti Slovenjem Gradcu in Šoštanju, katerih naloga je bila zadrževati sovražnika na glavni cesti ob železniški progi. Postojanki v Mislinju smo se približevali korak za korakom v največji tišini. Nemci so zaslutili, da nekaj ni v redu. Čeprav nas niso videli, so začeli streljati v prazno. Stanje je zahtevalo hitro odločitev, zato je bilo izdano povelje o zavzetju bunkerjev. Naši borci so jih z bombami zasuli. Ko so eksplodirale prve bombe, nas Nemci in vermaini niso več čakali v bunkerjih, temveč so jo po rovih popihali v trg. Iskali so zavetje za ogli hiš, medtem ko so nekateri zbežali v hiše in metali bombe skozi okna. Zavzemali smo hišo za hišo ter tako preganjali sovražnika Po nekaj urah so Nemci in njihovi pajdaši zapustili trg. Nekaj se jih je skrilo v železniški tunel Misli-nja—Velenje, nekaj je bilo mrtvih
in ranjenih, drugi pa so se razbe-žali po Mislinjski dolini. Ko se je zdanilo, smo lovili vermane po gozdovih, ki so tavali okrog kot izgubljene ovce. Bili smo popolni gospodarji Zgornje Mislinjske doline, ker je akcija v celoti uspela. Zaplenili smo precej orožja, municije in drugega vojaškega materiala. Po akciji 1. maja so prišli vsi trije bataljoni na dogovorjeno mesto. Čeprav je bila borba težka, na obrazih borcev ni bilo opaziti utrujenosti. Bili smo zadovoljni, da smo zopet razbili in uničili sovražnikovo postojanko. Pred razvrščene borce je stopil štab brigade. V njegovem imenu je spregovoril ves nasmejan komandant Lev-Andrej Cetinski »Dragi borci in borke. Z uničenjem postojanke v Mislinju je naša brigada dostojno praznovala 1. maj — praznik delovnega ljudstva.« Bili smo tiho, v notranjosti pa smo bili zadovoljni ocene in pohvale, ki jo je izrekel naš komandant. Brigada je krenila proti Pohorju v zavetje partizanskih edinic. Iz grl borcev je zadonela partizanska pesem novim bojem in zmagam naproti.
AU TIH POZNATE 7
»Da. Sklicali bomo sestanek vseh .praktikantov', povabili učiteljski zbor, starše, šolski odbor in zastopnike delovnih kolektivov in podali nekak obračun našega dela. 2e sedaj kaže, da bo ta obračun ploden ter da je akcija dosegla svoj namen. Zanamci, ki bodo izkoriščali naše izkušnje, nam bodo morali bi-
ti za naše pionirsko delo hvaležni. Izrabljam priliko in se v imenu mladinske organizacije zahvaljujem delovnim kolektivom za njihovo nesebično pomoč in naklonjenost Izkušnje, ki smo jih pridobili, nam bodo dragocena opora pri našem nadaljnjem delu.«	M. M.
KRITIČNI SIGNAL
Mladi kmetijski strokovnjaki
SE PREMALO POGLABLJAJO V POGODBENO SODELOVANJE
Kljub temu, da se je pri nekaterih kulturah dvignil ha donos in da se je povečala kvaliteta in število pitane živine, opažamo, da je pogodbena proizvodnja po obsegu močno padla v primerjavi s prejšnjimi leti. Tako smo v prejšnjih letih izpolnjevali plane kooperacije v rastlinski in živalski proizvodnji povprečno 60 odstotkov. Nekatere zadruge so pri gotovih kulturah plan celo presegale. Takrat skorajda ni bilo kmetijskih strokovnjakov, medtem ko je lansko leto prišlo v zadruge več novih mladih kmetijskih strokovnjakov s končano dvoletno kmetijsko srednjo šolo katerim je bila v glavnem prepuščena kooperacija. Ti kmetijski strokovnjaki so ponekod vzeli pogodbeno sodelovanje zelo neresno in še nimajo niti dovolj življenjskih izkušenj. V šoli pridobljeno znanje bi nujno morali dopolnjevati z delom v proizvodnji. Najvaž-
nejše je, da strokovnjaki zagotovijo najbolj dosledno uporabo agrotehničnih in zootehničnib sredstev, kajti tudi nedoslednost in neodgovornost sta večkrat prav tako vzrok neuspehov v pogodbeni kmetijski proizvodnji. Na kooperacijo je potrebno predvsem gledati skozi prizmo prizadevanja za večjo proizvodnjo, za večjo produktivnost dela in ustvarjanja večjih tržnih viškov. Pogodbeno sodelovanje mora biti ekonomsko intere-santno za zadrugo in kmeta. Pri vsem tem lahko uspešno pomagajo tudi mladi kmetijski strokovnjaki ki naj jih pa v delo uvajajo strokovnjaki, ki imajo že več konkretne strokovne in politične prakse. Da, tudi politična praksa je potrebna, kajti kmetovalca je potrebno vsestransko prepričati o koristnosti pogodbenega sodelovanja.
Š. F.
SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS LENART
Odpravljanje napak v gospodarstvu
Na seji Občinskega komiteja Zveze komunistov Lenart so pod vodstvom sekretarja Vinka Plevni-ka 18. aprila obravnavali napake, ki se pojavljajo v gospodarstvu občine in nasploh. Ugotovili so, da bo potrebno te napake, ki se večkrat tičejo vodilnih ljudi v občini, go-
spodarskih organizacijah in ustanovah odločno odpravljati za vsako ceno. Med te napake sodijo tudi pojavi birokratizma, lokalizma, nepravilnih odnosov do podrejenih itd. Na seji so sprejeli konkretna napotila za akcijo članov občinskega komiteja Zveze komunistov.
Zapis o Delavski univerzi Lenart
V načrtu je ekonomska šola za odrasle
Ob koncu preteklega leta je upravni odbor Delavske univerze Lenart sprejel program šol, tečajev in predavanj za leto 1961/1962. Program je bil dostavljen vsem gospodarskim organizacijam in ustanovam ter družbeno političnim organizacijam s priporočilom, da sporočijo Delavski univerzi, kakšna predavanja si želijo. Čeprav je od tega poteklo že več mesecev, Delavska univerza ni prejela nobenih naročil za predavanja.
Kje je vzrok?
Dvomimo, da so sindikalne organizacije, ki so v prvi vrsti odgovorne za splošno in strokovno izpopolnjevanje kadra v gospodarskih organizacijah in ustanovah sploh razpravljale o programu. Da izpopolnjevanja na tem ali onem področju niso potrebna, tega prav gotovo ne bi mogli reči. Morda je tudi program sam pomanjkljiv in kolektivi ne najdejo v njem tistega, česar si želijo. Prav bi bilo, da kolektivi poiščejo v arhivih program Delavske univerze, ga proučijo in naročijo predavanja oziroma seminarje upoštevajoč potrebe. Kolektivi pa lahko naročajo tudi najrazličnejša predavanja, ki v samem programu niso predvidena.
Delavska univerza, bo pričela maja s pripravljalnim tečajem za Eko-
nomsko srednjo šolo, v začetku šolskega leta 1962/63 pa s prvim letnikom ESS za odrasle. Potrebno bo, da organi družbenega upravljanja apelirajo na člane svojih kolektivov, da se v to šolo vpišejo in si tako zagotovijo potreben strokovni kader. Stroški šolanja bodo mesečno 3000—4000 dinarjev in bi bilo prav, da jih plača gospodarska organizacija in ustanova. Kader s srednješolsko izobrazbo zlasti z ekonomsko šolo nam vsekakor primanjkuje, zato je pričakovati, da bo odziv temu primeren.
V	kmetijstvu je pretežno nekvalificirani kader. Morda bi zato kazalo pripraviti seminar za pridobitev kvalifikacije kmetijskih delavcev. To je možno pripraviti, kakor hitro bodo zainteresirane gospodarske organizacije dale za to pobudo. Predavatelji za tak seminar niso problem, saj imamo v Lenartu društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov.
Delavska univerza bo pripravila tečaje tujih jezikov v kolikor bo seveda dovoljno število interesentov.
V	Lenartu deluje »Šola za življenje«, katero obiskuje povprečno 25 do 30 mladincev in mladink. V jeseni bo Delavska univerza skušala takšne šole pripraviti tudi v neka-
delo
v zimski
Zimska sezona je običajno čas, ko se strelci pripravljajo na tekmovanja katera se vršijo v spomladanskih in poletnih mesecih. V letošnji zimi so strelci prekinili s to tradicijo, v zimskih mesecih januarja, februarja in marca so se strelske družine vsako nedeljo borile za točke. Strelska zveza Slovenije je po okrajih organizirala strelsko ligo v streljanju z zračno puško V mariborskem okraju je v enajstih skupinah po deset družin tekmovalo 110 strelskih družin.
Vse strelske družine v naši občini SD Leon Zalaznik Gradišče, SD Jože Lacko Lenart, SD Franc Letnik Voličina, SD Jurovski dol, SD Zg Ščavnica, so se udeležile tekmovanja. Udeležba vseh strelskih družin je pokazala, da je tak način tekmovanja zadovoljiv. Visaka ekipa je štela 10 članov. Naše strelske družine so tekmovale z zelo močnimi nasprotniki, posebno SD Leon Zalaznik iz Gradišča, SD Jože Lacko Lenart, SD Franc Letnik Voličina. Zaradi lažjega pregleda objavljamo vrstni red skupin:
Št. krog.	tčk.
7. skupina:
1.	H. Daki, Maribor	15.472	18
2.	F. Lešnik, V H. v.	14.667	14
3.	Majerič, Maribor	13.165	14
4.	Zalaznik, Gradišče	13.702	10
5.	Dravograd	12.794	10
6.	F. Letnik, Voličina	12.380	10
7.	TETO, Ptuj	12.294	8
8.	K. Tomaž	12.244	4
9.	Partizan Starše	—	— 10. Rogatnica	—	—
II. skupina:
1.	Avtooprema, Ptuj	15.198	18
2.	R. Sever, Gorišnica	14.081	14
3.	Invalid, Maribor	13.988	14
4.	J. Lacko, Lenart	13.425	12
5.	Zel. Tezno, Mbr. 13.069 10
6.	Livar, Maribor 8.431	8
7.	Lovrenc na Poh. 9.180 4
8.	L. Jančar, Maribor — —
9.	Avtokaroserija, Mrb. — — 10. F. S. Rozman, Radlje — —
IV. skupina:		
1. Koroška vrata, Mrb. 15.003		16
2. V. Kager, Mrb.	14.690	16
3. Gozdar, Ruše	14.657	12
4. Slikoplesk, Mrb.	13.832	12
5. Remont, Ptuj	13.539	10
6. Ormož	12.856	10
7. Grafičar, Mrb.	5.038	6
8. Jurovski dol	3.852	2
9. Pletarna, Ptuj	—	—
10. Jeklotehna, Mrb.	—	—
VII. skupina:		
1. Mepa, Maribor	15.718	18
2. Mizar, Maribor	15.236	16
3. B. Kidrič, Limbuš	14.979	12
4. ZROP Center, Mrb.	14.600	12
5. Kovinar,Ormož	12.241	10
6. Berce, Ivanjkovci	13.279	8
7. Zg. Ščavnica	11.706	4
8. Spuhlja	11.628	4
9. Matejko, Mrb.	3.404	4
10. ZROP, SI. Gradec	—	—
Navedene so samo tiste skupine, v katerih so tekmovale naše strelske družine. Izmed strelskih družin iz naše občine so dosegle največje število krogov: 1. SD Gradišče 13.702 krogov; 2. SD Lenart 13.425 krogov; 3. SD Voličina 12.380 krogov; 4. SD Zg. Ščavnica 11.706 krogov; 5. SD Jurovski dol 3.852 krogov.
Sporedno s tekmovanjem za okrajno strelsko ligo so strelci še tekmovali za naziv »dobrega strel-ct« v streljanju z zračno puško, ter za družinsko »zlato puščico«.
Po zimski sezoni čaka strelce še obilo tekmovanj v spomladanski in letni sezoni.
terih ostalih krajevnih centrih. Mimo tega bo maja pripravila še seminar za člane delavskih svetov in druge seminarje za organe družbenega upravljanja.
V tem mesecu so zbori volivcev sprejemali poleg družbenega plana in proračuna občine Lenart za leto 1962 tudi plan dohodkov in izdatkov krajevnega samoprispevka. Vsi
zbori volivcev so namenili tudi del krajevnega samoprispevka za ureditev družbenih centrov v katerih naj bi se začelo razvijati tudi klubsko življenje. V klubih bo potrebno uvesti pestre izobraževalne programe, za katere se bodo državljani odločali po svojih interesih.
K. M
Jugoslovanske pionirske igre
POTREBNA JE
vsestranska telesna vzgoja
JPI odpirajo široke možnosti vsem državljanom, društvom organizacijam in ustanovam, založbam radiu in televiziji, da uveljavijo novo, vsebinsko bogato vsebino in metode dela z otroki in tako pomagajo uresničevati prizadevanja šolske reforme. Zaradi krepitve materialne osnove se bodo v času JPI upoštevala in uporabila v večji meri sodobna tehnična sredstva, ustanavljajo se novi klubi, otroška zavetišča, v katerih se lahko odvija pestra dejavnost otrok v šoli, stanovanjski krajevni skupnosti v okviru komune.
Kot vam je znano je bilo težišče dela JPI v lanskem letu na zbiranju zgodovinskega gradiva, prirejanje razstav pod naslovom: »Moj kraj včeraj, danes, jutri«. Letošnja parola pa bi se lahko glasila »Zdrav duh v zdravem telesu«. Se pravi, da je letos poudarek na telesni vzgoji mladine. Zakaj je potrebno, da je naš mladi naraščaj tudi telesno »vzgojen« mislim, da ni potrebno posebej pisati. Vsem je znano, da je za težke miselne napore potrebno močno, zdravo telo. ki bo kos umskemu pa tudi fizičnemu naporu.
Tudi v naši občini so JPI zelo zaživele. Pionirji izvajajo program,
l/azkilti QtHQtet\i,
dobro je, da veste
Vozniki amaterji imajo lepe ugodnosti. Pogoj zato je samo posedovanje članske izkaznice Avto-moto društva. Katere ugodnosti imajo?
Brezplačne usluge »Pomoč — informacije«, pravni nasveti, ki jih brezplačno nudijo odvetniške pisarne v zvezi s prometnimi nezgodami, spori z DOZ itd., kreditna pisma in popravila poškodovanih vozov, brezplačno sprejemanje »Članskega priročnika«, popust pri avtomobilskih kartah in podobno udeležba na skupinskih izletih pod ugodnejšimi pogoji, popust pri nabavi mednarodnega vozniškega dovoljenja, ugodnosti pri zavarovanju lastnega motornega vozila, pridobitev kolektivnega zavarovanja v primeru smrti ali invalidnosti, ki nastopita kot posledica izvajanja avto-moto športa, popust pri specialnih pregledih motornih vozil v servisih, ki jih ima AMZS in popust serviranja in osnovnih popravil v mehaničnih delavnicah Avto-moto društev.
ki so si ga zadali v začetku leta Prirejajo oziroma vadijo v raznih športnih panogah, se pripravljajo za javne nastope, posebno pa še za DAN MLADOSTI, ko se bodo pomerili z drugimi pionirji. Zal pa ugotavljamo, da nekateri pionirski odredi oziroma pedagoška vodstva telesne vzgoje na nekaterih šolah ne pojmujejo pravilno pojma »Telesna vzgoja«. Tako pa se dogaja, da na neki šoli v občini vadijo le igro »med dvema ognjema«. Ne oporekam, da ta igra nima vzgojne vrednosti, toda kljub temu bi ne smela biti edina in prvenstvena panoga telesne vzgoje. Opažamo, da se posveča premalo pozornosti atletiki, ki je »kraljica športov«. Mogoče je tu vzrok pomanjkanja učiteljskega in profesorskega kadra za telesno vzgojo. Dobro bi bilo, če bi začeli razmišljati o štipendiranju dijakov za študij na šolah za telesno kulturo. Takšna šola obstaja že dve leti tudi v Mariboru.
Skratka zadnji čas je, da vsi spoznamo in priznamo veliko vrednost telesne vzgoje. Le tako bomo dosegli, da bo ura telovadbe res ura telovadbe v pravem pomenu besede, ne pa čas, ki ga nekateri nepravilno pojmujejo in ga usmerjajo v nezaželene smeri.
Več o JPI v naši občini boste lahko prebrali v eni prihodnjih izdaj »Domačih novic«. Hkrati pa prosimo, da se tudi vi oglasite in nam sporočite o delu JPI v vašem kraju.
zadruga
Zgornja Ščavnica-Trate
vrši vse strojne usluge kmetovalcem svojega področja, nudii reprodukcijski material po ugodnih cenah in po svojih zmožnostih pospešuje kmetijsko proizvodnjo na lastni ekonomiji in pri zasebnikih.
Ob 1. maju — prazniku svetovnega proletariata čestita vsem delovnimi ljudem Jugoslavije in jim želi čimveč delovnih uspehov.
Kolektiv KZ Zg. Ščavnica-Trate
8 stran
domače novice
LENART, 26. aprila 1962
Objave in reklame
GRADIŠČE 29. aprila ob 20. uiri: »LETA RADOSTI« sovjetski barvni film 6. maja ob 20. uri: »TANGO LJUBEZNI« argentinski film LENAR T 29. aprila:
»BEG V VERIGAH« ameriški barvni film 1. maja:
»OSEM NAGRAJENIH FILMOV«
domače barvne risanke
1.	maja:
»MALA LAŽNIVKA« sovjetsko-romunski barvni iilm
2.	maja:
»SKOZI VEJEVJE NEBO« jugoslovanski film 9. maja:
»KABRIJINE NOČI -, italijanski film
NAŠIM DOPISNIKOM
Zadnji čas dobivamo vedno več nepodpisanih dopisov zlasti za rubriko »Strogo zaupno«. Vsem dopisnikom sporočamo, da nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, kajti avtor odgovarja za vsebino1 kar mora potrditi z lastnoročnim podpisom na dopisu.
Aktualne in podpisane prispevke pa bomo rade volje objavljali in tudi honorirali.
Uredništvo
O B J A VA
Sindikalna podružnica delavcev kmetijskega gospodarstva Lenart organizira skupaj s Konjeniškim klubom iz Maribora
VELIKE KONJSKE DIRKE
ki bodo 1. maja 1962 ob 14. uri na Poleni v Lenartu
Na sporedu bodo galopske in kasaške dirke s sodelovanjem večjega števila konj iz Maribora, Ljutomera in Lenarta.
Ljubitelji konjskega športa vljudno vabljeni!
BRALCI POZOR!
Nekateri bralci odklanjajo »Domače novice« zaradi nejasnosti glede cene. Ponovno sporočamo, da znaša letna naročnina časopisa »Domače novice« 400 din, za inozemstvo pa 800 din, ne pa 400 din mesečno kakor se širijo govorice. Naročnino bomo ludi letos pobirali po pismonoših. Novi tekoči račun časopisa se glasi: NB Lenart, št. 604-14-9-973. Ime računa Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis. Tem potom tudi ponovno sporočamo, da bo izšlo v tem letu 10 številk »Domačih novic« na 8. straneh in 14 številk na 4 straneh. Vabimo k sodelovanju vse občane. Objavljene prispevke plačujemo.
Uprava in uredništvo
Nagradna križanka
1	2	3 |4		s	6	7		8	9	10
11			m	12			m	13		
14						m	15			
	16									
		mm	18				m			
	19	20 s	21				m	£2	2H	
34						s	25			
27			m		m	28				
29				m	30			m	31	
Prvomajska nagradna križanka. Rešitve pošljite do 10. maja na uredništvo »Domačih novic«. Od pravilnih rešitev bodo tri izžrebane in nagrajene:
I. nagrada II. nagrada III. nagrada
1000 din 600 din 400 din
Vodoravno: 1. vzklik olb delavskem prazniku, 11. travniška rastlina, 12. nevarna bolezen, 13. del besede atom, 14. davek, 15. naše ime za Grossglockner, 16. rdeč cvet v pšenici, 17. vstavek, 18. zagozda, 19. kazalni zaimek, 21. naše največje pristanišče, 22. medmet vzpodbude, 24. žensko ime, 25. pred-
sednik republike, 27. angleško pristanišče na jugu Arabskega polotoka, 28. davno, 29. predsednik prijateljske dežele, 30. reklo, 31. zaimek.
Navpično: 1. lesen drog, ki se uporablja pri prevozu sena, 2. posedujem, 3. . . . dela mojstra, 4 prav tak, 5. patisa (kar se prevleče), 6. ekvator (drugi sklon), 7. 23. in 12, čnka abecede, 8. kraj v Slov. goricah, 9. ljubkovalno ime za očeta 10. prelivanje solz, 15. konjska sila 18. gora v Julijskih Alpah, 19. pro-tivini veznik, 20. žitarice, 23. zemlja obdana z morjem, 24. moško ime, 25. lahkoatletska disciplina, 26. organ vida, 28. nikalnica.
Delovni kolektiv in zadružni svet KZ Lenart čestitata k 1. MAJU — prazniku dela in želita vsemu delovnemu ljudstvu naše domovine mnogo delovnih uspehov.
Kmetijsko gospodarstvo Selce
pošta Voličina
nudi interesentom vse vrste trsnic in sadik ter želi vsemu delovnemu ljudstvu Jugoslavije ob 1. maju veliko delovnih zmag na poti izgradnje socializma.
Trgovsko podjetje JZBIRA" Cerkvenjok
V svojih poslovalnicah:
Št. 1 v Ceikvenjaku »DRVANJA« v Benediktu »Gradišče« v Gradišču »SELCE« v Selcah »ZAVRH« v Zavrhu izdaja nagradne kupone za vsak nakup industrijskega blaga nad 15.000 din. Žrebanje bo dne 1. julija 1962. Dobitki so naslednji:
1.	moško dvokolo
2.	radijski sprejemnik
3.	blago za moško obleko
4.	blago za žensko obleko
5.	odeja
6.	ura
7.	liikalmk električni
8.	vinski servis
9.	vsi ostali nagradni kuponi dobijo lepo tolažilno nagrado.
Dobitki se nahajajo v izložbi gostilne »Grozd« v Lenartu. Kolektiv se priporoča in vam želi obilo sreče! Kolektiv »Izbire« čestita vsemu delovnemu ljudstvu za 1. maj — praznik dela.
Nagradna uganka
O rešitvi zadnje uganke smo dobili 20 odgovorov. Vsi odgovori so bili pravilni, kar je razumljivo, saj je bila uganka sorazmerno lahka Slika je namreč predstavljala zelo stari spomenik, ki stoji na razpotju ceste Selce—Zavrh in je bil postavljen po nekaterih dokaj zanesljivih virih leta 1827. Ljudska govorica tudi pravi, da je pod spomenikom pokopan kralj Atila. Zreb je nagrado tokrat prisodil Mariji Ma-
jer iz Zg. Voličine št. 55. Nagrado smo ji poslali po pošti.
S hitrimi koraki se približuje prvi maj — praznik dela, zato smo tokrat zbrali za uganko sliko, ki ponazarja delo. Vaša naloga je, da uganete, kaj predstavlja slika, kdo je izvajalec dela objekta na sliki in čemu bo služil objekt. Odgovore pošljite na uredništvo »Domačih novic« do 10. maja 1962.