Lisi 42. np > l eca j Ke • « I V odni ponos. Razstavo bode tako nekako duševno bolj zbližala ves bolgarski narod, kar ne more ostati dobrega pli Razstava v Plovdivu. azvoj na ves njegov daljši YI. Obrtnijske raznoterosti. Bolgarske vlade se takoj spr jako skrbele povzdigo kmetijstva in obrtnije. Vedele so dobr za da se kostni lim Lrim. Po skušnjah je najbolj kateri je priporočati mizarjem in najizdatnej beli bi •ez temeljitega pouka dandanes več ne more izhajati ko vse tako napreduje, in zatorej se je osnovala obrtna šola v Knježevu. Ta šola ima sedaj štiri oddelke. Sveteča barva. Ce zmes razbelimo, dobimo stv Od žvepla da bi se ta stv koliko sode pa etila zelenkasto delek za železno obrt posebno pa železno livarstv tv Ce pa pridenemo manganovega okisca eti rumeno potem oddelek za mizarstvo, lončarstvo s pečarstvom ogljeno-kislega apna in se sveti v temi. Če želimo, pridenemo tej zmesi nese pa spo- ce se pa pridene kaka vismutov m za tkavstvo z barvarstvom nedavno osnoval Poslednj oddelek se je še kratkem času je pa baš ta oddelek že jako lepo napredoval in dosegel lepe vspehe zavodu se bode izobrazilo več mladih obrtnikov obrt v deželi povzdignili na višjo stopinjo. Na razstavi se lahko vsakdo prepriča te šole in vidi. jina, se pa sveti modro. Ce dobljeno tvarino razdrobimo v prašek in ] lahko pobarvamo razne stvari sveti po noči. aztopimo v lanenem olju, dobimo barvo, s kater Kar s to barvo pobarvamo se a tem ki bodo Kitajski cement. Neda\ sega cementa za kitanje kamnitih se je razkrila tajnost naj- mav m porcelanastih stv o napredku apna 5 Kitaj marmornastih da je denar, ki se izdaja za to šolo sveže krvi delov stolčenega galuna zamejo 54 delov ugašenega 40 delov dobro premešane To, zmes dobro mešajo in gnetejo, tako da postane J podobna testu, potem jo pa rabijo za kitanj I VI 343 Vulkanizovani gonilni jermeni naj se rabijo povsod, kjer je vlažno ali so pa kislinske pare. Če tudi so ti jermeni nekoliko dražji, pa mnogo dalje trajajo, če tak jermen rad spodrsne, naj se namaže malo s kahanim laaenim oljem, lojem ali mastjo se pa taki ker jim škoduje. salicilno kislino doseže se že vspeh, ali ravnanje ž njo je vsekako precej težavno. Gravenhorst pripor 5 da jermeni nikakor mazati ne smejo, «s se rabi namesto salicilne kisline navadna karbolna kislina, pa ne sčiščena iz lekarne. Za 15 krajcarjev se je dobi se notranje in vnanje. Kadar se cela steklenica. Rabi - ^ - ^ = ^ pokaže ta bolezen, naj se v liter vina dene žlica karbo- € Kmetijstvo. love kisline. njo se izmije dno panja in pa izletno luknjo. tem se uniči nalezljiva snov in pa izhlapenje črtice za čebelarje. VIII. karbolove kisline razkuži tudi satovje. Potem naj se da h čebelam tekoče hrane, 1 litru medice ali sladorne vode v primeša se dve kaplji karbolove kisline. Čebele tako hrano rade uživajo. To naj se ponavlja na vsacih dnij, Najnevarnejša bolezen čebel je gnjiloba. Kaj je ta dokler bolezen ne pojenja. bolezen nam že dobro pove ime. Ta bolezen je pravi Jeseni oglej vse panjeve in nobenega ne pusti čez strah za čebelarje, ker je nalezljiva. Večkrat jo nalezejo zimo, v kateri zapaziš najmanjši sled te bolezni. Medu večkrat so za to boleznijo zbo- iz takih panjev ne smeš pokladati čebelam, ravno tako čebele celega ulnjaka, da lele že vse čebele kacega lezen na kraja. tisoče in tisoče čebel, Pokončala je že ta bo- pa tudi satja ne devaj v druge panjeve. Panje skrbno marsikakega čebelarja očisti s klorovim apnom in tudi dobro storiš če jih spravila ob vse premoženje. Ta bolezen • v • unici zalego in po satju, kjer so bile ličinke, napravi neko zoprno smrdljivo snov, katero nerade odnašajo čebele. Ta bolezen je pa kaj lahko zaslediti. Po tleh v panju leže rujave mrvice, katere smrde, če jih stareš in sploh iz panja močno smrdi. precej drugo leto ne rabiš. Orodje, ki se rabi pri čebelah, bolnih za to boleznijo, naj se tudi dobro omije in očisti, da se bolezen ne zanese v druge panjeve. Prouzročitelj te bolezni so neke majhne glivice ) Kmetijske raznoterosti. Krompir, se mora okopavati, da se zatre plevel in samo z drobnogledom. katere moreš opaziti Največja skrb vsacega čebelarja mora biti, da skrbi, da se bolezen preveč ne širi. Zgoraj smo omenili, da na dnu panja leže rujave drobtinice. Te drobtinice prihajajo koreninic. tako dobi več zraka, svetlobe in redilnih snovij za krompir. okopavanjem se tudi doseže, da se zemlja v vročih poletjih preveč ne presuši, in da vlažnost pride globokeje v zemljo. Zrak tndi skozi zrahljano prst ložje pride do rastlinskih od gljilega satovja, ko jelo razpadati. Te drobtinice posebno hitro odpravljajo čebele iz panjev. Preiskave so pa pokazale, da so baš v teh drobtinicah klice glivic prouzročiteljic te bolezni. Zunaj veter raznaša te drobtinice in tako jih zanese v druge panjeve ali pa na cvetlice in čebele jih potem cvetličnim prahom zanese v druge ])anjeve, v Čebelar Solnčnično seme je dobra pica za perutnino. KokoM, katerim se daje to seme, obilneje neso in dobe lepše perje, kar je posebne važnosti, če se kokoši mislijo pokazati na kaki razstavi. Da kruh ne splesne, je baje dobro, če hlebce deneš, v katerih se potem ko so spečeni v vrečo, katere se še drži moka. Vreča zavezi. Dan predno kruh rabiš, ga vzemi iz vreče, malo poškropi z razširi strašna bolezen; vodo -in deni v klet. Na ta način se baje kruh več tednov naj one drobtinice sam pomede iz panja in ohrani. sezge Krt. Vrtnarji ne ljubijo krta, ker ]im po zemlji na- Proti gnilobi priporoča se vec pripomočkov, ali pravlja luknje in zatorej mislijo, da napravlja mnogo škode. nobeno se še ni pokazalo povse zanesljivo. Priporočala Ees je, da krt no tudi kako rastlinico poškoduje, ali ta se je panj. kafra. ki se zavije v platneno cunjo in dene v poškodovanja niso v nobeni prim^^i s koristmi, katere imamo od krta. Krt koplje po manj rodovitni in rahli zemlji, v Ravno tako se tudi priporoča eteričm) olje gumi- kakeršui je mnogo škodljivih črvov in ličink, katere podjedajo jevega drevesa. Dobra je še salicilna kislina, katero je prvi priporočal Gilbert. rastline. Ce v kakem kraji krti rastlinam delajo prev eč škode, v drug Ves panj se mora poškropiti s salicilno kislino. Ravno tako poškropi s to kislino vse satove, katerim si süiejo se k večjemu loviti živi, da se potem prenesejo kraj, kjer bodo koristni. Vsekako se pa jim mora varovati življenje. Dbrezal že vso gnilo zalego. Čebelam dajej le tekoč med. kateremu si dodal le nekaj salicilne kisline. To škropljenje s salicilno kislino ponavljaj kacih deset dnij. Nekateri pa kade s salicilno kislino. Najprej denejo mačico v posebno škatljico, potem pa denejo v panj nekako ponev, v kateri je salicilna kislina. To ponev se v v panju greje s špiritnim plamenom. Da čebele ne padajo v ponev, mora se čez vso to pripravo napraviti žična Poučni in zabavni del. •p {dratena mreža.) To se ponavlja vsacih šest dnij fie mine gniloba. C dokler Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. 266. Manjema. Njangue. Tippo-Tip. Kedar je Stanley preiskal jezero, povrnil se je v Udjidji. Ali našel je v žalostnem stanji svojo kara- 344 vano, katero je bil pustil pod nadzorom Pococka. reč, zato pa ni dovolil nobenemu trgovcu udjidjij- Pocock sam je imel silno mrzlico, pet Zanzibarcev je skemu, da ga spremlja, četudi so ga mnogi za to šest je bilo nevarno prosili. Do Njangue-a je šel preiskovalec sam s svo-bolnih. Pa tudi vse drugo je bilo v neredu, večina jimi ljudmi, in prav je im^el. Po raznih selih je Stanley umrlo za kozami. m drugih mož je komaj čakala, kedaj pobegne. A ko je Stanley še našel sledove Livingstone-ove. Črnci so se ga še^ povedal, da hoče kreniti v Manjemo, bili pa so naj- dobro in s pohvalo spominjali, ker je bil nepristransk srčnejši možaki ob glavo, ker so se bali, da jih bodo sodnik Arabcem in domačinom. Mnogi možaki so se- tam kanibali pojedli. sami in zastonj ponudili za nosače, in so se vedli Stanley naredi energičen sklep. Zbere vse svoje prijazno do ekspedicije. Ali prekrivali pa tudi niso, ljudi, in izmej njih odbere 32 mož, katerim je najmanj da jim meso ubitega neprijatelja v slast gre. zaupal. Vkrca jih z dobro stražo, in prepelje na za- padno Naposled po nekolikih prijetnih in neprijetnih obalo jezera. Potem prepelje celo karavano, dogodkih, katerim se ni ogniti na takem potovanju ali puške je dal samo najzanesljivejšim, kajti Stanley v nepoznate kraje, dojde Stanley nenadoma do mesta. je hotel raje zgubiti nekaj slabih plašljivih Ijudij kjer se spajata reki Lualaba m Luata. Neizmerna kakor eno samo puško. oduševljenlje je prevzemalo Stanleya, ko je gledal to Kedar so dospeli na drugo obalo jezera, začeli veličanstveno reko. Skrivnost, katera je bila skrita so mu ljudje z novega uhajati, ali Stanley dade ne- toliko sto let, o katerej se je bavil ves znanstveni milo preganjati begunce in obsodi jih na stroge kazni, svet, čakala je tu, da se odkrije. Naloga Stanleyu Njegova energija je premagala naposled kukavščino sedaj je bila samo, da se spusti po reki k morju, da teh Ijudij, in od tega časa se je vzdržala prilično vidi, ali je Lualaba res Kongo, kakor je trdil Cameron, celokupnost karavane, da-si so se pripovedale grozo- ali je Nil, kakor mu je zatrjeval Livingstone, vite povesti o zemljah, skozi katere je imela potovati. Čim Srečno je Stanley dospel v Njangue, veliko trgo se človek bolje oddaljuje od Tanganike v vinsko središče Arabcev v osrednjej Afriki. Tu se je- pravcu proti Manjemi, tem bolje pokazuje priroda prvi pot sešel z glasovitim Hamed-ben-Mohamedom svoje dražesti in svojo veličanstvenost. Višine in do- ki se sicer naziva Tippo-Tip line so odete z zelenilom raznih boj mož je odslej igrat ih in živih; važno ulogo v odiseji velikega preiskovalca brežički so polni cvetja, in z dolin puhti prijetna vonjava. Pečine, debla so obrasla z beršljanom, in našarjena z mahom. Povsodi je zemlja rodovita. Ali Te rastline so trde, ostre kot noži, šiljaste kot trstika je podobna bambusu po vzrasti in po Tippo-Tip je človek visoke rasti, mlad. črne- jojl igle; brade, brzega in gibkega kretanja, uzor moči in ener- Koža mu je črna, ali lice je razumno in lepo. gije. so krasni sijajno oporosti; beršljan je dolg in debel kot vrvi, in perje po drevju Je do sto črevljev od tla. V Manjemi je priroda strašna in lepa; človek jo gleda z začudenjem in strahom. Tu je slišal Stanley prvi pot šimpanse, one opice, katere so človeku najbolje podobne. Kar se tiče domačinov, opaziti je pri njih raznih osobitosti. Orožje jim je kratek meč v lesenih nož- oči pomežkujejo nervozno, zobje beli. On je, na kratko povedano, one rujave pasmine. katera je v rodu z razodeva arabski tip. egipetsko, pa se vendar jasna Kot človek dobro Stanleya, vzgojen pozdravi Tippo-Tip m sede ž njim na rogožino in jastuk, ki nicah lahka na katerih vise železni ali bakreni zvončki; sulica m silen lesen ščit, velik kot vrata. Obleka jim je ozka pregača od antilopje kože, ali od travne tkanine. Na glavo si natikajo kar si bodi, nekateri si nastavljajo tudi rogove od trde prsti itd. so ga bili prinesli njegovi robovi. Potem je dolgo premotrival belega človeka z onim bistrim pogledom, kakor da mu hoče brati na obrazu njegove misli. Tudi Stanley je proučaval Tippo-Tipa, in uvidel je, da ima pred seboj znamenitega moža, morda naj-znamenitejšega, ki ga je moči najti v osrednjej Afriki. Ta Arabec se je oblačil vrlo skrbno, nosil je čisto belo obleko, vedno nov fes, svilen pas. m prstan. okrašen s krasnim srebrnim filigranom. Ženske imajo velike dolge lase, kar ni navadno pri črncih. Spredaj Tippo-Tip je že popreje spremljal Camerona po SI jih naravnavajo z vpleteno teh krajih. Na nesrečo angleški pomorski poročnik slamo tako, kakor da imajo slamnik na glavi, zadaj mogel nastaviti svojega pota proti severu, in zato je pa jim vise po tilniku. 1 veliko košaro hodijo te šel mimo Konga, in ga ni odkril. Nobeden ni mogel zensKe potokom in barjem lovit ribe, ali pa po drva za kurjavo. Manjemci so sicer toraj bolje od tega arabskega poglavarja poučiti Stan leya o teh zanimljivih krajih, ki so bili še zaviti v gostoljubni- in dovoljujejo skrivnost. In vse to, kar je povedal Tippo-Tip, po- tujcem hoditi v hišo, vendar so na pobegnile ženske, ko mnogih krajih trdili so v ostalem tudi drugi Arabci. Vse je bila še so ugledale ekspedicijo. Pred celina, prav taka, kakoršno je ostavil Livingstone. a. in ker ni kot ne, so to storile radi tega, ker so morda popreje Ta glasoviti potnik je prodrl do Njangue-a, in trpele od Arabcev, pa so mislile, da je ekspedicija mogel več naprej, vrnil se je, in nič več ga ni bilo tudi nevarna. Stanley je vedel že popreje, kako je ta nazaj. 345 Kakor je Tippo-Tip zatrjeval Stanleyu, Cameron Vlada ga podpira, akoprain se ravno ta živelj kaže toliko zato ni mogel dalje prodirati po teku Lualabe, ker ni mogel dobiti dovelj čolnov, in ker so domačini todi krat očitno nasproten v • nasi di Zvestim Slovanom ondi se pa ne dovoli niti potrebnih šol. Taka politika je ne- naprej neizmerno neprijazni tujcem. Prav to je bil Pri vsem tem pa tudi razlog, da ni Livingstone s svojega znamenitega preiskovanja. te strani nastavil varna za državo, našo narodnost, pojavila se je na čela jej ljubljanski knezoškof stano trdi, da je vera v nevai ko idimo kako zatir adnj v čas mej nami stranka « svojem glasilu nepre nosti ne pa odnost, četudi je resnica ravno protno. Glede šolskih razmer graj Poučni in zabavni drobiž. Nenavaden postilec. Y vatikanski biblijoteki našli so vornik prav ojstro naučno upravo, privošči izobražbe v gimnazijah, govornik dokazuje, da se Slovencem kratijo pravice 1 go- ker slovenskim učencem ne Tudi glede poštnih, razmer graja oblastno gospodarj nedavno rokopis, iz katerega je razvidno, da je v začetku 16. spoda deželnega predsednika, da poštnega komisarja Cora in prosi go- veka živel v Eimu človek. gleda na to. da se ki ki celi dve leti ni ničesa jel. Sprva so ga v Rimu imeli za svetnika, potem so ga pa ob- „Slov •dolžili, da je v zvezi s hudičem, in obsodili jih je naštel, odpr Posl. Žitnik skuša dokazati da ni glasilo ljubljanskega knezoškofa in da ta še ni so -gnanstvo. ga v pre- storil nobene škode slov. narodu. Dež. predsednik bar ki zagovarja vlado in pr \V i n- da najde v deželi vsak Slo Kongresi v Čikagi. Ob razstavi v Čikagi bode tudi venec pravico v svojem jeziku. Postne razmere niso odv več znanstvenih kongresov. Na teh kongresih bodo imele ženske ravno tako pravico govoriti, kakor moški. Amerikanke pa še s tem niso zadovoljne, temveč priredile bodo same še malo od graja postopanje dež. predsednika od dež vlade. Posl. Tavčar^ ker je ta na njegov govor pri zadnji proračunski debati v zboi pač pa potem v svojem poseben ženski raznih vprašanjih. kongre C na katerih bodo razgo valjale o glasilu udrihal po njeni in njegovem tovarši Hribarj se tičejo ženske emancipacije. temu odločno zanikuje, da bi se dajala Slov uradnem Govornik povsod na Kranj kongresu pride tudi več učenih žensk iz EvTope. Neka Ameri- skem prav kanka je odšla v Evropo, da se z raznimi evropskimi ženskami postopanja posv^etuje o stvari. Navaja dogodke, da to ni res. Glede sedanjega evega, pravi govornik, da je bolje, da se ta postavi popolno na nasprotno nam stran, bomo vsaj vedeli, s Velik demant N demant za ^olom karatov A^elikim Mo kom se imamo bojevati. Konecno nik tudi omenj pr brusij Pri sedaj v Antwerpenu. Neobrušen je tehtal 474 P^^ domačem tabor Gl odločno postop knezoškofov i brušenji bode zgubil, kakcr mislijo, kacih 274 karatov. Brušen bode toraj za kacih osemdeset karatov lažji od „Velikega Mogola" in nekaj karatov težji od ruskega dein anta „Orlova". o du protne stranke. Znano je, da je Slov organ škofov. Značilno dovolj za stranko je to, da celo tako mirnega, vseskozi vzglednega v narodnem boji osivelega rodoljuba, kakor je gosp. Svetec, potiska mej liberalce. Treba je, da se vsa Peti mesec Jupitrov Neki » ameriški zvezdogled je J našel peti jupitrov mesec (luno) Velik kos zlata Na razstavi v Čikagi bode razstav posvetna intelig Sveti duh naj je postopati zdri: v arodno stranko in v obrambo etli knezoškofa Missio, da bode vedel, kako slov. škofu. Posl KI zago\ knezoškofa Ijen velik priroden kos zlata, katerega so našli v u d n i ki h •diža tisoč ;\lontana K tehta 225 kil in je vreden.nad 00 rekoč je slo da ni nasprotni družbe sv. Cirila in Metoda in da s ploh jako naklonjen. Vera, pravi govornik, bila Lvstrijskih kron. Velikanske kosti. V Kasteljnu na Francoskem našli je vedno na prvem mestu. Govornik tudi trdi, da je škof že on Schwefel mnogo storil za slovensko t. Po bai zagovarja poštnega kom Coi «o kosti človeka, ki je bil skoro dvakrat tako velik, nego so Govornik skuša tudi dokazati in italijanski živelj v Trstu da se sedaj živeči ljudje. Mikroskopične preiskave so pokazale, da N Slovani protežuj m zatii je ta člov^ek bil nenormalno zrasel in se zatorej ne sme iz popoludne tega sklepati, da so kdaj živeli na svetu sploh tako veliki Na to se je seja prekinila in nadaljevala (Konec nas ljudje. Mars. Opazovanja Marsa v Ameriki so pokazala da imajo tako imenov kanali na Marsu po dve strogo vstr • v ti kakor so tirovi naših železnic eda ste jako oddalj druga od druge. Iz tega sklepajo že nekateri, da ti kanali Liso delo prirode, temveč so jih naredili prebivalci na Marsu. von Deželni zbor kranjski. (Peta seja. Dalje.) se je dolga debata. Posl. Šuklje poroča v imenu finančnega odseka točki vnela Hribar v daljšem govoru graja 15. o proračunu deželnega zaklada za 1. 1893. Pri Po najprve deželno upravo, ker ta še zdaj nima resne volje dati — Presvetli cesar daroval je za pogorelce v Velikem Otoku 500 gid. iz svoje zasebne blagajnice. — Svetčev banket, ki je bil minolo nedeljo v Ljubljani, vršil so je vseskozi sijajno in prav častno za prireditelje. Udeležencev, odličnih rodoljubov iz vseh pokrajin slovenskih bilo je nad 180. Hrvatski narod zastopala sta gg. dr. Milan Amruš, prejšnji zagrebški župan, in prof. Josip Pasarič. Go- dr. Ferjančiča, Svetca, dr. Tavčarja, dr. Majarona, dr. Amruša, župana Grassellija, Hribarja, Wuttija, Gabrščeka, Ribnikarja, dr. Gregorina i. dr. vzprejeti so bili z velikim navdušenjem. Njegovi prevzvišenosti vladiki "Jos. Juriju Stross-mayerju v Djakovu poslala se je brzojavna udanostna izjava. Po predlogu slavljenčevem nabralo se je za družbo sv. Cirila in Metoda 203 gold. Telegramov došlo je čez 150 iz vseh krajev. Kratko rečeno, narodna ta manifestacija završila se je najsijajneje in tako dala zadoščenja napMeni plemeniti naši in Metoda in slovenskemu prvoboritelju gosp. slovenščini tega, kar • 9 ji gre. Nekateri uradi še zdaj nemški družbi sv. Luki Svetcu. uradujejo in pri javnih napisih daje se nemščini še vedno Novo cerkev, katero so letos začeli zidati v Go- prednost. Visoka vlada kar naravnost ne spoštuje našega jezika. Vlada • V ^ * ricici pri Domžalah dogotovili so minoli teden že do strehe prezira zakone vlada prezira Slovane in protežuje vsak živelj, ravnop ravnosti. Taaflfejeva Tem povodom" bila je običajno lepa slavnost. da ni Slo- Na ljubljanski višji gimnaziji dovolila se je peti vansk, tako se godi posebno v Trstu z italijanskim življem. razred razdeliti v tri oddelke 340 Novo žensko podružnico družbe sv. Cirila tudi v občini Pol in Metoda osnovale so vrle rodoljubkioie vrhniške in k) obolelo V ze sla le vodstvu prvi donesek 100 gld po X _ Skrlatica. V vaseh Brege, Mrtv i n D ] v pa 5. 28 lju pa 24 dobrniški nad 20 oseb umi fari umi je za gr do sedaj ze občini Cirkle v krškem okraju skrlatica. Umrlo je že šest otrok pojavila se je prav močno ljudij za grižo leznijo že zopet 1 - V Mokronogu obolelo je do 100 ljudij, umrlo V trebanjski župniji umrlo je meseca septembra do oktobra pa jih je umrlo za to bo Mej mrliči niso samo otroci Nesreča \ T idrijskem rudniku podsula je minoli tudi mnogo odraslih temveč je ponedeljek' popoludne plast peščenika zidarj F Kavčiča iz J^^i in na Trebelnem pri Mokronogu Močne razsaja griža tudi pri sv. Tro ter rnega vrha nad Llrij m Kižišnika iz Žirov. N elikolaški okolici pri Gre v dobili so izpod zasipa še le čez nekaj ur in sicer oba mrtva Občinske volitve \ T Prv je pustil ženo in otroka, drugi je bil neoženjen, Metliki bil je izvoljen panom gosp Ferdinand Zalokar, občinskimi sveto\ Utopljenec Dne oktobra t potegnili so na France Güstin. Fr pa v Zli CTcr Jutraš, Anton Prosenik in Karol Go Savskem brodu pri Trbojah iz Save mrtvo moško Utopij ( 20 do truplo vanec. V* Starem trgu v črnomaljskem okraj bil je moral biti že kacih deset dni v vodi ter je star županom gosp Jožef je činskimi olj let M Mart Strbenc in Peter Staudacher etovalci pa gospodj i Vlak povozil je blizu postaje Kilovče na Notranj- kamniškem okraj V Dolu v bil je skem neko gluho ženo. občinskima zvoljen županom gosp Jožef Kuha alcema pa gg. Janez Leveč in Anton Prašnikar Posvečevanje prenovlj mestne farne cerkve Za častna občana v Kranji vi šilo se je slovesno v nedelj dne t. m v litijskem okraji slovenskega prvoboritelj je občinski zastop v Ežiščih Graški škof dr. Zwerger slavil je včeraj 251et- PO g.. Luko Svetca in rodoljubnega župnika notarja in' dež št lambei nico pre v ojega kofov • v Z ajdo anja. Slavnosti udeležil se je tudi ni knezoškof. Požar. Minolo nedeljo uničil je požar v Vižm apolnjen kozolec. — nas skega gosp. Ant. Brceta na dolenski cesti posestniku in mesaiju Ocvirku — Obsodba. Pravnik .'Milan Poh. o katerem ;\rjih ^»i poročali, da je ustrelil svojega prijatelja Beniča. Istega dne zvečer pogorela je J® t>il pred zagrebškim sodiščem na 15 let težke ječe. smo svoje obsojen ter je bilo do 400 centov sena spravljenega sup a v ka Kolera, o kateri smo zadnjič javili da kazala tudi v Budimpešti se je pri razMrja se zmirom bolj in poj Gledališčno in glasbeno razstavo na Dunaji, se je tudi po nekaterih drugih mestih O^erske in celo po ne- je trpela od maja meseca Shod p o star j so dne 11 t. m katerih krajih Slav Obiastv m poštnih upraviteljev na da se bolezen ne zanese tudi Kranjskem,- Primorskem in na Dalmatinskem, ki se je imel gistrat izdal je razglas, v kat dne 28 preložil t. m siti na Dunaj je vsled nevarnosti kolere in lastnikom krajev, Novi vojaški plašči. Za pešce namer prenočevali sc « razsaja kolei d ukrenila so vse potrebno nam. Ljubljanski mestni main zapoveduje vsem hotelirjem viti nove pla I barve lia dalj; • • niku. Plašči bodo kolikor kar avajo napra-mogoče malo vidne k a, takoj zamore potem ta potrebno ukreniti akega potnika ki pride \z. naznanijo magistratu da • • potrebno pri novem brezdimnem smod Tudi bodo imeli volneno podšiv, ki bode tako prirejena, da se bode dala odpeti in se bode plašč po leti lahko nosil brez pod po zimi pa zaradi toplote z podšivij Za skušnjo nekateri vojni oddelki že nosijo take po Vincenc Gamernik Vinska trgatev se je prav dobro obnesla v po reškem okraji v Istri. V koprskem in piranskem okraj pa sta naredili veliko škode toča trtna uš. Tudi v Dalmacij se je trgatev menda dobro obnesla. — v ^ Spod. Štajerskem se po'-oča, da ne bode sicer veliko Od Velike nedelj na kamnosek v Ljubljani, Parne ulice se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev Št. da bo ta jako.dobro vina, pa naročil vsakovrstne» o Novo klavnico proračunieni so na 5936 gld gradili . 68 kr bodo v Kočevji. Stroški cerkvenega • • Izpraševalna koniisija v podkovski šoli. Članom I* umetnega dela kamnoseškega te komisije imenoval g. deželni predsednik odj g. dr. Karola viteza Blei^v podkovske in c. kr. živinozdravnika g, A. Folakovskega. Prvi imenovan je ob ednem predsednikom « - • i ♦ — V HI ^^ stri hranilnico ljubljansko vlož lo je me kakor si It ar-j občinstvu pa svojo najnovejših obrisih itd., slav. 9 <>l>li.HLiili^iH bogato zalogo najraznovrstnejših, lično prav m IZ različnih po vrst marmorjev izdelanih seča septembra 406 strank 124.514 gld 27 kr. 28 kr., vzdig pa 310 strank 139.518 gld nagrobnih spomenikov. Preskrbi kompletne družbinske rakve na kupljenem svetu na tukajšnjem pokopališču vze pi L j u b 1 j Nova brzojavna postaja otvorila se je na Igu Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem zida- Dve živinozdravniški mesti. Presvetli dovolil je za Kranjsko dve novi inozdravniški mesti in sicer za Litijo in Radovlj nastopiti najkasneje* Mesti sta že začetkom 1893 azpisani in je s lužbo zgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovolj nega temelja nagibajo, popravka brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi Svetimi. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča za vsakovrstna Griža, o kater kater kraje smo že poročali da ad legli j ne- stavbinska dela pojavi se je zadnji čas tudi v vaseh Liičarj katera fino. trpežno in ceno izvrši. ? Kal in Hrastov dol v zatiškem okraju. Obolelo je prav mnogo oseb in tudi umrlo že nekaj. Nadalje pojavila se je ta bolezen Filijalo sem popolnoma opustil. Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasuikovi naslednik