8    :: LISTJE IN CVETJE ::    8
»Mladi zvezdoznanec. Solnce. O solncu vam je »Vrtec" letos že marsikaj povedal. Veste že, kako daleč je solnce od zemlje, narnrcč 150 milijonov km. Znano vam je na-dalje, kako siino veliko jc solnce. Solnčni premer je 10Qkrat večji kot premer zemlje in meri približno 1,400.000 km. V solncu bi luna brez ovirc tekala okrog zemlje, pa bi še ostalo okrog lunine poti mnogo prostora. Ali si morc človeški razum primerno predočiti velikost solnca? Kaj naj šele rečemo, ako se vprašamo po naravi našega solnca.
Že svetloba je tako silna, da človeško oko ne more brez škode za svoj vid neposredno pogledati v svetlo solnce. Le kadar preseva skozi meglo, vi-dimo njegovo ploskev. Zlasti je videti solnce v lepi rdeči luči, kadar ob zim-skih dneh zahaja na meglenem obzorju. Da moremo gledati v solnce pri polnem sijaju, moramo oslabiti soinčno luč. To se zgodi na najprcprostejši način tako, da gledamo solnce skozi začrnelo, okajeno steklo. Enako služi tudi prav temno barvano steklo.
Skozi tako steklo vidimo solnce kot okroglo ploščo slcoro iste velikosti, kakor je luna.   Več s prostimi očmi ne moremo opaziti.   Šele daljnoglcd nam
<ss 198 «3                                                        ^m
vsaj nekoliko bolj natančno pokaže solnčno površino. Sl. 12. namkaže, kakšno se vidi solnce v daljnogledu. Svetla ploskev je na krajih nekoliko manj žareča. Skozi velike daljnoglede se vidi, kakor bi bila površina posuta z zrni. Seveda meri tako zrno 200 km\
Kakšno je solnce? Zvezdoznanstvo nas uči, da je silno velika, žareča, ognjena kroglja. Tudi na solncu se nahajajo cnake kovine, kakor na zemlji, pa so v silnem žarenju, v gorečih plinih. Solnce ima ognjeno ozračje, ki ga tvo-rijo žareči plini. Zvezdoznanstvo nam pove, da vladajo na solnčni površini strašni viharji. Ti viharji napravljajo na solncu grozne izbruhe, ki se ne dajo z ničemer pritner-jati, niti ne z naj-strašnejšim blju-vanjem zemeljskih ognjenikov. Do ene petinke soln-čnega premcra vi-soko segajo vča-sih plameni kvi-šku, ki jih bruha solnce.
Na solncu se pojavljajomno-gokrat raznolične večje in manjše temne točke, po-samezno ali vsku-pinah. Imenujejo se solnčne pege. (Glej sliko.) Zve-zdoznanci razla-gajo, da so te pe-ge v zvezi z zgo-raj omenjenimi vi-harji. Solnčne pe-ge so včasih tako velike, da jih mo-remo videti s pro-stimi   očmi.  Naj-
večja skupina peg se je pojavila v oktobru 1905. Njena dolžina je bila 200.000 km in širina 130.000 km, kar znaša 50 kratno površino zetnlje. Pa tudi posamezne pege so včasih tako velike, da bi se več zemelj moglo naenkrat v njih pogrezniti. Pege se premikajo na solnčni ploskvi. Prikazujejo se na enem robu, potujejo preko solnca, dokler se na drugem robu ne skrijejo. Vsledtega so zvezdoznanci spoznali, da se solnce suče okrogf svoje osi. Za eno zasu-kanje rabi solnce 25 dni. Če primerjamo solnčno svetlobo z lučjo lune, bi nam moralo svetiti 500.000 polnih lun, da bi imeli na zemlji dnevno svetlobo.
Znanost je izračunala tudi toplino solnca. Vročina solnca je neizmerna; toplomer, ako bi ga bilo mogoče prirediti za solnce, bi kazal ondi 6000" C. Na zemlji moremo doseči največjo vročino v električnih pečeh do 3500° C. Ta toplina izpremeni vse tvarine in snovi naše zemlje v pline. Kako velikanska je torej toplina solnca! Solnce je s svojo svetlobo in toploto prvi pogoj življcnja na zemlji. Ako bi solnce za nas izginilo, to je, ako bi izgubilo svctlobo in to-ploto, bi nastala vedna črna noč, zemlja pa bi oledenela, vse življenje bi mo-ralo izumreti.                                                                                Jos. Dostal.
ReŠHeV naloge V Št. 11.                v Kozjem;  Bratuž Josip,  Stanič Stanko, Pla-
Cf        .     .. „                 ,.      ,   ,        ...       nišSek Lavoslav, dijalci v Gorici; Josin Mara,
Slava bodi Bogu na vlšavah in mir l]u-   učenka v Ljubljani; Gruden Janko, Retje pri
dem na zemljl, ka»en so dobre in svete   Vel.Laščah; Žargi Maksi, v Katnniku.
volje.________________________________
Prav   so  rešili:   Štelcar Jožef,  sluga                        \      "m                                               "«
kn.-šk. pisarne  v  Mariboru;  Sustnan  Franc,                     LlSiniCa nredniŠtva:                fH
posestnik   na   Prevalih   pri   Preserju;   Nadrah           o st o i O o r i s 1 a v: Nekaj smo prired.H. Drugo™
Jgnacij, tretješolec V L|Ubljani; Savnik Knstina,   kar Je porabnegra, pride pozneje na vrsto. Kažete (alent.
učenka VI. razreda, Bilje prl Gorici; Zacherl   — Zvonko: .Zazvoniii so zvonovi..." pa ne dosti
FranCišek, ufienec v' LJntomeru;  Kosi Marija,  *^T?iV«~&.Uao-"iU^P^
gojenka V  zavodU   CC. SOlsklh   sester V Man-   ski: Prcslabotno.-Milan Aleksandrovič: Prozo
boru;   Karba Inka,   učenka V. razreda V  L]U-   prilično opilimo; pesmice sc nam pa zde last tujih gre-
tomeru-  Klovar Štefanka   utenVa VIII   M7rpHa    dic-  "  Vse P-n doP'snike prosimo, naj pošiljatve opre-
lomeru, Movar oteianKa   ucenKa viu razreaa   mijo z zadostno znamko da nam ne provzroeajo ka2en-
V Ljubljani; Pustlšek Mlhael,  davkarskl sluga   skih doplačil. Vsem sotrudnikom: pr.srčna hvala!