Naroča se pod naslovom
.KOROŠKI SLOVENEC«
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj po-	Z9
šiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust
politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno : Din. 100-—
Pozamezna številka 10 grošev.
==-	' '	■ —	.s
Vabilo
na
redni letni občni zbor
političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem
ki se vrši
v četrtrek dne 13. junija t. 1.
ob 10. uri dopoldne v društvenih prostorih v Celovcu.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo o stanju vprašanja kulturne avtonomije.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Določitev članarine za leto 1929.
5.	Predlogi članov.
6.	Slučajnosti.
OPOMBA : Predlogi članov se morajo vsaj 8 dni poprej vposlafi pismenim potom društveni pisarni. Dostop k občnemu zboru je dovoljen samo društvenim članom, ki se izkažejo s člansko izkaznico.
K udeležbi vabi NAČELSTVO.
.............. ......^--------- 52
Varstvo narodnih manjšin.
Dne 9. aprila je avstrijska vlada izročila tajništvu Društva narodov spomenico o varstvu manjšin, ki jo je spisal dr. Seipel. Ker smo koroški Slovenci narodna manjšina v nemški državici, ki nam doslej še ni dala nobenih pravic razen nekaj praznih besedi in se v našo varnost stori le to, kar storimo sami, nas pač takšna spomenica, ki jo objavlja „Reichspost“ dne 19. majnika, posebno zanima. Spomenica Pravi: »Nestrpnost, ki izvira iz narodne pretiranosti, je nevaren vir politične negotovosti v svetu. Povoljna ureditev manjšinskega vprašanja je predpogoj za vzdrževanje svetovnega miru.
Varstvo manjšin ne more biti samo začasno, dokler se manjšina ne stopi z drugim narodom ; manjšine se morajo vzdržati trajno s tem, da se jim zajamčijo predpogoji, od katerih je odvisen njihov obstanek (šole sevé). To pravno Prepričanje se mora vkoreniniti v vseh civiliziranih državah.
Kar določajo pogodbe v varstvo manjšin, se mora lojalno izvajati (ne pa nekaj obetati, kar je samo prevara, kakor! se je koroškim Slo-yencem hotela dati kulturna avtonomija, ki pa io vse vkup le pesek V oči neorientiranega! sveta). In če manjšina zahteva svoje pravice, se ne sme reči, da je proti državi (kakor se našim Slovencem ne priznava, da ljubijo domovino; samo nemškutarija je baje domovini zvesta!).
Manjšina, ki se brani raznarodovanja in se drži korenin svojega narodnega življenja, ne dela nič nepostavnega. Manjšinska pravica ie nadomestilo za samoodločbo, ker se ljudstvu ni dala povsod. Država, ki .pusti manjšini pralce, ki jili potrebuje za svoj narodni razvoj, deluje v svojem lastnem interesu. Vsaj se vsaka manjšina odriva od države, ako jo ta smatra za sumljivo, ali celo državi sovražno. Vsaj bo večina, ki z državnimi sredstvi zatira manjšino (kakor se na Koroškem zatirajo Slovenci s šolo), vsak odpor manjšine smatrala za
nepostaven in vsako pomoč, ki jo dobiva; manjšina od svojih rojakov, se bo imelo za vmešavanje v notranje državne zadeve. Kadar bodo1 države spoznale, da je primerno postopanje z manjšino dolžnost vsake civilizirane države (med katere se Avstrija šteje), ter da se tako varuje mir med državami, bo Društvo narodov moglo olajšati državam njihovo nalogo s tem, da napravi načrt, po katerem naj se postopa z manjšinami.
V manjšinskih pogodbah (mirovne pogodbe) se je dala manjšinam pravica, da se prosto poslužujejo svojega jezika v zasebnem in javnem življenju (ne vemo, kdaj bi se smel Slovenec v Celovcu posluževati svojega jezika pri sodišču ali glavarstvu in vladi?). Od kulturne svobode se ne da ločiti pravica svobodnega občevanja z lastnimi rojaki v drugih državah. To je naravna pravica narodnih manjšin. 2al se dogajajo slučaji, da se narodni manjšini prepoveduje izmenjavanje knjig in časnikov iz inozemstva, ki je njene narodnosti. Ovira se kulturna skupnost tudi na ta način, da se mladini prepoveduje pohajanje šol v drugi državi. Kulturna skupnost pa je mogoča tudi tam, kjer iljudje pripadajo raznim državam, to se vidi v Angliji in Ameriki, v Švici i. dr.
Želeti bi bilo, da Društvo narodov ne obravnava samo tiste slučaje, ki ji prihajajo kot pritožbe v roke. Individuelne pritožbe naj bodo samo izjema.
Delovanje Društva narodov v prid narodnim manjšinam naj se izpopolni in Avstrija je pripravljena pridružiti se vsem dotičnim skle-pom.“
Radovedni smo, kako se bo koroška nemškutarija pridruževala morebitnim sklepom v prilog narodni manjšini.
1 POLITIČNI PREGLED ~~|
Avstrija. V zvezi s sestankom zunanjih ministrov Male antante v Beogradu poročajo italijanski listi, da je Italija spremenila svoje dosedanje odklonilno stališče v vprašanju kreditov za podporo Avstriji ter je baje naznanila naši vladi, da pristopa k londonskemu sporazumu, ki ureja odplačilo teh kreditov. Napadi italijanskega tiska na Avstrijo novodom zadnje. nogometne tekme na Dunaju se pomehali. Tisk ustavlja, da je Avstrija dokazala svojo življensko sposobnost kljub težavam, ki jih je morala premagati. — Nadaljujejo se na podlagi sporazuma ob priliki vladne krize pogajanja glede povišanja najemnine. — Soc. dem. so se v parlamentu pritožili, ker je odstopivša vlada poslala spomenico o varstvu narodnih manjšin, ki je političen akt načelnega pomena, ne da bi stopila prej v stik s parlamentom ali vsaj s strankami. Odstopivša vlada sploh nima pravice izdajati politične akte, temveč voditi sme samo upravne posle.
Manjšinsko. Na svojem zasedanju v Madridu, ki bo otvorjeno dne 10. junija, bo Svet Društva narodov razpravljal o 30 vprašanjih iz raznih panog mednarodnega življenja. Največje zanimanje bo zasedanje posvetilo manjšinskemu vprašanju, ki bo obravnal 9 manjšin-skih pritožb. Svet pa bo obravnaval tudi nemško-poljska pogajania in nekatere manjšinske slučaje v Gornji Sleziji. — Že je znana vsebina nemške spomenice, ki omenja dolžnosti, ki jih ima Društvo narodov po določbah o manjšinskem varstvu. Dalje govori o pravicah, ki jih imajo manjšine, da si ohranijo svoje narodne posebnosti in kulturno in versko svobo-
do. Dosedanje poslovanje Društva narodov v manjšinskih zadevah se ni obneslo niti v posameznih slučajih in je popolnoma nezadostno, da bi moglo stalno nadzirati položaj manjšin v posamezni]] državah. Nemška vlada predlaga stalen odbor za manjšinska vprašanja in spremembo poslovanja v slučajih posameznih pritožb. — Odbor trojice je predložil članom Sveta Društva narodov svoje mnenje o manjšinskem vprašanju. Ta spomenica, ki obsega 25 strani m kateri je priloženih 15 spomenic, predlaga nekatere manj pomembne odredbe za pospeševanje postopka v manjšinskih vprašanjih in nekatere odredbe glede objave manjšinskih pritožb in dogovorov vlad.
Mala antanta je imela pretekli teden svoje vsakoletno zborovanje v Beogradu. Obenem so zborovali tudi novinarji Male antante. Bogve kakega posebnega uspeha ta konferenca zunanjih ministrov Jugoslavije, Češkoslovaške in Romunske nima zaznamovati. Doslej je imela vsaka posamezna država z drugo posebno prijateljsko pogodbo, topot pa se je poleg teh posameznih pogodb sklenila tudi skupna pogodba, ki je sestavljena v duhu pogodb, ki jih želi Društvo narodov, in služi miru. Ministri so razpravljali o gospodarskem sodelovanju. Tesno sodelovanje na gospodarskem polju je med maloantantnimi^ državami vendar težko mogoče, ker. je Češkoslovaška industrijska, Jugoslavija in Romunija pa agrarni državi ter se interesi križajo. Glede vojne odškodnine so sklenili, da od svojih zahtev ne odnehajo, ker bi znižanje pomenilo preveliko materialno in moralno škodo za te države. Na zasedanju Sveta Društva narodov v Madridu bodo nastopali v manjšinskem vprašanju vse tri države skupno, glede člana pa bodo kandidirale Jugoslovana. Splošni politični položaj se ni izpre-menil ter je vladalo v tem enotno naziranje. Kar se tiče Rusije, ima tudi zanaprej vsaka država proste roke. Razmerje do sosednih držav je normalno. — V istem času je bival v Budimpešti poljski zunanji minister Zaleski. Takoj nato bi moral iti v' Bukarešto, a je svoj obisk odpovedal ter odpotoval domov. S tem se spravlja nova politična grupacija v Srednji Evropi v zvezo, in sicer je ua vidiku neka Srednja antanta, ki bi sestojala iz Italije, Poljske in Madžarske. Značilno je tudi, da je zadnjič Mussolini zelo ostro govoril proti Jugoslaviji. Obenem pa išče Madžarska zveze s Francijo.
I DOMAČE NOVICE j
»Dekle v mafu" v Dobrli vasi.
Oblekla se belo bom kakor nevesta in bodem šla v polje in gozd... tam bom molila, plakala, pela ... morda zaupa pomlad mi skrivnost.
(A. Vodnik.)
Dekliški dan je hotel biti izprva samo poizkus, da ustvarimo v naših dekletih več življenja in samostojnosti, razvil se je v prisrčen in kljub tej prisrčnosti veličasten dan deklet Koroške. Bil je iztrgan iz množice ostalih dne-vov, posvečen dekliškemu svetu, slika njihove bolesti in njihovega veselja. Zato se je tokrat čutila vsaka izmed tristo došlih deklet bolj kot prirediteljica in manj kot poslušalec in gost. Iz potrebe tisočerih dekliških src je vstal ta dan. —
Vstalo je jutro po nedelji sv. Duha, hladno in mrzlo v dblini, toplo in jasno v dekliških

srcih. Radovedno je zrla sicer bolj dolgočasna vas sredi Podjune na prihajajoče goste. Prihod in nastop deklet je bila nenapovedana in zato tem naravnejša revija noš naše Koroške. Ne-pozvana so si dekleta izbrala za ta dan mamin „mdrc“ narodne noše in nadela svilene rute nadenj, videti je bilo mnogo avb in pristnih kril. Bil je pogled lep, ker smo vajeni sicer parade noš v mestih, spremljane od radovedne množice meščanov, filmanja in fotografiranja, in zato morda bolj umetne, a manj pristne. Dekleta! Iz dekliškega dneva se je rodila potreba dneva naših narodnih noš in stavili jo bomo v spored prihodnjega leta. Saj ste videle vse, da bi Zilanke, Rožanke, Podjunčanke in Gorjan-ke v nošah tvorile pestro, a v svoji bujni pestrosti nenavadno enotno in krasno sliko noš naše Koroške. Pričele so dan s sv. mašo na gori. Koroško dekle! Krščansko si in bodi v svojem dejanju in hotenju, je bila beseda in molitev na svetem mestu. Dekliški dan se je nato nadaljeval v društveni dvorani. Okoli tristo deklet jo je napolnilo, med njimi se je stiskalo par naših mamic. Bilo je iz narave „dekličev“, da se je pričelo s pesmijo, in je ta spremljevala ves ostali, obširni spored ter zaključila. Po njihovem okusu so bile zbrane pesmi in zato so govorile in pele o rožah in maju, o gozdu in ptičku, o dekletu in domačiji. Kar si zaslutil skritega v pesmi in ko si podzavedno občutil njegovo lepoto v melodiji, to so dekleta nato hitele povedat v besedah. Pripovedovale so v govoru in deklamacijah o svoji materi, da se je bodo še tesneje oklenile, da bodo očetu soln-čni žarek, ki ogreva, pravile so o rožah, da obračajo svoje nežne glavice k nebeškemu solncu, in v naglici zatrjevale, da bodo tudi same cvetele v varčnosti in delu; razlagale so pesem in obljubile, da bodo, ker se prav rade smejejo in še rajše jokajo, zato tudi rajše pele. Resno so razmotrivale, da morajo biti prijateljici vdane z goloboko in čisto mislijo in biti tovarišicam odkritega srca. Višek dnevu je dala misel domovine in nepozabljen ostane prizor: dekle in domovina, ker je bil trenutek v majhnem, kar je bil ta dan v velikem. Liki zaprisegi je zvenela beseda: Priprosto, domačo nošo bomo nosile, ljubilo s celim srcem in s svojo dekliško dušo našo zemljo, gojile rože na domačih vrtovih in se veselile domačega ognjišča ter gospodinjstva, pele samo domače pesmi. Predavanje o nošah je hotelo biti prošnja, da ostanejo dekleta še naprej zvesta, in če niso še, da postanejo zvesta — svoji domači ruti ali „hardci“. Zgodovina naše „hadrce“ 'in njena bodočnost je nazorna slika našega življenja: Vezanoi je dekle, ki nosi radoi svojo ruto, z ljubeznijo na svoj dom, šele, ko jo zamenja za klobuk, grd ali lep, prične sanjariti o mestu in tujini in postaja, četudi še doma, tuja in o-samljena. Končal pa se je dan s poklonitvijo kraljici majnikovi in enačil šmarnicam v maju.
Iskrena hvala vsem, ki so pripomogli k tej prireditvi, Dobrlavaščankam, fantom iz Libuč in vsem ostalim! Dekleta! Minul je dan vašega kraljestva, ki je bil lep, izredno lep. Pokazal je smer, kako postanete kraljice naše doline in naših src in dokazal, da je to del vašega poslanstva.
Nemški verouk za slovenske otroke. Zopet so začeli neki nestrpneži ruvati proti slovenskemu pouku v šoli. Topot pa se ne gre za navaden učni predmet, temveč za verouk. Okrajna šolska oblast Celovec dežela je izrekla željo, da bi se verouk v tretjem razredu vršil v nemškem jeziku. Slovenski otroci v tretjem razredu se naj učijo tedaj verouk nemško. Mi pravimo, ljudje, ki hočejo, da se slovenski otroci uče verouk nemško, niso samo krivični in hudobni, temveč tudi zlobni in brezvestni, naj je že potem kdo priprost ali učen, lajik ali — duhovnik. Vera ali verske skrivnosti niso kakor drugi učni predmeti, s katerimi si zboljšamo gospodarstvo, ali si drugače zboljšamo svoj položaj v življenju. Vera in verske skrivnosti so nekaj, ki ne segajo samo v čas in časno življenje temveč naravnost v večnost. Od poznanja vere in ureditve življenja po veri je odvisno zveličanje neumrjoče duše, slehernega človeka. Da se pa človek v verskem znanju dobro pouči, je treba, da se uči verouk v maternem jeziku. Slovenski otroci v slovenskem, nemški otroci pa v nemškem jeziku. Starši, ljudje, ki hočejo vreči slovenski verouk iz šole, ne ljubijo vaših otrok. Ti ljudje ne častijo več Boga in tudi ne zahajajo več v cerkev. Radi bi
zabranili duhovniku pot v šolo, a ker zaenkrat tega še ne morejo, hočejo, da se verouk vrši v nemškem jeziku. Oni dobro vedo, da otrok brez verskega znanja pozneje v življenju ne bo imel nobene opore in bodo imeli brezverci z njim lahko delo. In takih brezverskih mladinskih društev je tudi že med nami mnogo.
Potni list morejo dobiti avstrijski državljani samo na podlagi naslednjih listin: domovnice ali druge listine, ki nepobitno dokazuje državljanstvo, rojstni list, poročni list, 2 dobri sliki, potrdilo o bivanju in dokaz o istovetnosti (identiteti) Potni listi iz leta 1922 niso več veljavni. No podlagi starega potnega lista se dobi nov potni list in je potrebno prinesti samo potrdilo o bivanju. Po potni list mora iti vsak osebno, ker mora fotografijo in potni list podpisati v pričo uradnika. Otroci do 15 let ne rabijo lastnega potnega lista, vpisati pa se morajo v staršev potni list. Za moža in ženo zadostuje en potni list, ki mora imeti fotografiji obeh in oba osebna podpisa. Veljavnost potnega lista traja od 2 do 5 let. Potne liste izstavljajo glavarstva, za Celovčane pa zvezni policijski komisarijat.
Borovlje. (Poneverba.) Jurij Oman, blagajnik krajne organizacije kovinskih delavcev v Borovljah je stal radi poneverbe 5838 S 37 g 22. maja pred sodniki. Veljal je v Borovljah za poštenega moža in zato četrtletne revizije blagajne niso bile tako stroge. Zadeva je postala sumljiva, ko je Oman v januarju letos nepričakovano neznanokam izginil in se je mislilo, da je izvršil samomor, ker bi moral dan nato predložiti obračun za leto 1928. Natančna revizija blagajne je pokazala, da manjka 5838 S 37 g in da manjkajo tudi potrdila, ki jih je puškar Oman sežgal. Sam je pripovedoval, da je pričela najprej poneverjati blagajničarka ter je moral on primajkljaj 900 S nadomestiti iz svojega žepa. Tako je postal pijanec. Kar se je v tem času zgodifo, na to se ne spominja. Oman je bil od 3. do 13. februarja v norišnici in je bil zdravnik mnenja, da je on za svoja dejanja odgovoren. Sodišče ga je spoznalo krivega poneverbe 4338 S 37 g in ga obsodilo na 6 mesecev težke ječe. 1500 S, ki jih je poneveril v Januarju 1929, ko je bil duševno skaljen, sodišče ni upoštevalo.
Ceterija pri Podkrnosu. (Požar.) Dne 22. maja po 8. uri zvečer je izbruhnil pri posestniku Saku v Ceteraju požar, ki je v kratkem zajel 14 poslopij: 6 stanovanjskih, 7 gospodarskih in 1 kozolec. Prizadetih je 7 posestnikov, ki so izgubili razen živine vse imetje. Na pomoč je prišlo 10 požarnih bramb, ki so rešile, kar se je rešiti dalo. Njihovo delo je bilo zelo otežkočeno vsled močvirja in ker na mesto m bilo mogoče spraviti motornih brizgaln. Vzrok nastanka požara še ni pojasnjen, sumi se pa, da je bil podtaknjen, ker v tem času posestnika, pri katerem je požar izbruhnil, ni bilo doma. Ogenj se je vsled močnega vetra in s slamo in skodlami kritih poslopij neznansko hitro razširil. Posestniki, povečini kočarji sploh niso zavarovani ali pa zelo nizko. Zgorelo je tudi 14 prašičev, 1 tele in približno 40 kur. Prizadeti so1 potrebni nujne pombči.
Bilčovs. (Povratek.) Dne 22. maja je naša župnija po dveh mesecih zopet pozdravila svojega dušnega pastirja,’ čg. Štiha. Po hudem vnetju pljuč in zelo težki operaciji je sedaj vendar zopet toliko okreval, da je mogel oditi iz sanatorija „Marije Pomagaj11 v Celovcu med svoje farane. Vsako srce, tako se vsaj nam zdi, je veselo pozdravilo vest, da se naš župnik vrne, zakaj šele smo poskusili, kaj je fara brez duhovnika. Prosili smp za namestnika, ali odgovor je bil negativen, ker slovenskih duhovnikov primanjkuje. Tako je moral čg. župnik iz Št. lija oskrbovati našo faro. Za njegov obilen trud naša iskrena žahvala. Obenem ga prosimo, da nam gre še ztanaprej na roko, dokler se domači g. župnik ne vrne s svojega bolezenskega dopusta.	!
Borovlje. (Občinska seja 14. V.) Uvodoma poroča župan o zadevi vodovoda v Podljubelju. V celi tej vasi rii prave pitne vode. 2e leta romajo razne prošnje na deželno vlado in nazaj, vendar še danes ni mogoče pričeti s to prepotrebno napeljavo. Po načrtu, ki je bil izdelan že pred vojno, bi se voda pritegnila iz takozvanega Lačnega hrabna. Ko bo enkrat dežela dala na razpojago tozadevno brezobrestno posojilo, se bó moglo o tej zadevi šele končno razpravljati. Nadalje poroča, da se je vsled netočnosti odslovil iz službe tajnik Klei-
nig. Njegovo mesto je zasedel Hans Richter. Odbornik K. slov. stranke vprašuje župana, ali je novonastavljeni tajnik zmožen slovenščine. Župan to zanika. Vertič povdarja, da je zastopnik slov. stranke že pri seji obč. sveta predlagal, naj se nastavi tajnik, ki bo zmožen tudi slovenščine. Naša občina se raztega od konca Bajtiš pa do Svetne vasi in v tem kraju je še veliko ljudi, ki lažje govorijo slovensko nego nemško. Mi zahtevamo, da bo obvladal naš na-stavljenec tudi naš jezik. Kljub temu je soc. dem. večina glasovala za tega tajnika. Glede delitve Lohnabgabe je dež. vlada določila, da pripada obč. Borovlje 95,5% in Medborovnici 4,5%. vseh prejemkov. — Ker je prevzel posle obč. blagajnika odbornik Hribernik, se namesto njega izvoli za revizorja gosp. Seebacher. —-Dež. društvo zahteva, da bi prispevala občina k novo nastavljeni pomožni oskrbnici. Določi se v ta namen mesečno 50 S pod pogojem, da prispevajo k temu po krajevnih razmerah tudi ostale občine sod. okraja Borovlje. Do sedaj je prispevala v ta namen edino le boroveljska občina kljub temu, da pripade na domačo občino samo 147 neoskrbljenih otrok, dočim na okoliške občine 207. — Zavrne se rekurz glede pritožbe proti zvišanju prispevka k vodovodu. — Sprejme se več oseb v pristojnost sem, nekaj se jih odkloni. — Finančna prokuratura prosi, da bi se staro pokopališče poleg cerkve v Kapli prepisalo v zemljiški knjigi v last cerkve v Kapli. Večina se izreče za to, da o-stane pri tem kot dosedaj. — Zvezna železnica namerava vpeljati avtobuse za osebni promet med Borovljami in Celovcem. Se ne priporoča, ker je za sedaj enkrat itak dosti prometnih sredstev na tej progi. — V Podljubelju se bo popravila mežnarija in župnišče.^ V ta namen se določi 70% doklade prebivalcem fare Podljubelj. Eno tretjino plača patronat, ostalo, to je približno 3000 S, davkoplačevalci. — Požarna bramba v Podgori prosi za 200 S podpore za napeljavo pota k vodnemu basenu. Se priporoča, ako bo obč. blag. premogla. — Pri Luznerju na Bajtišah se bo napravil še en betonasi zid, kar bo stalo približno 7000 S. — Dolgo se je razpravljalo o napeljavi nove ceste na Bajtiše. -Cela stvar ..bo, stala... približno 200.000 S. — K temu bi prispevala dežela 30%, od ostalih 160.000 S bi plačal Humberk 50%, Voigt 22% %. Borovlje 17% % in Sele 10'%, Znesek bi se plačeval po obrokih v dobi kakih 15 let. — Na obč. planino na Rutah se je prijavilo čez 40 km. živine. Sprejeti je mogoče le 25 telet in se bodo sprejela le najmlajša. — Nato se reši nekaj točk ubožnega odseka.
Loga vas. (Razno.) Dne 9. aprila smo imeli pri nas sv. birmo. Župljani so zal to priliko! našo lepo cerkev primerno okinčali ter napravili slavolok z napisom! „Bog Vas sprejmi!" Našega prezvišenega knezoškofa so pozdravili pred župniščem domači g. župnik, župan in načelnik našega izobraž. društva. G. knezoškof se je o naši cerkvi pohvalno izrazil ter nam naročil, naj skrbimo kakor na lepoto naše cerkve tudi za naše duše, ter da se nam ni treba bati sovražnikov cerkve. —• Na binkoštni pondeljek se je poročil naš Mežnar Janez Žvan z gdč. Ano Šelandrovo. Obilo sreče! — V nedeljo 2. junija ob 4. popoldne napravi naše pevsko in izobraž. društvo izlet v Lipo h g. Faleju, pd. »Stari sablji". Prijatelji petja in naše gore listi se k temu Izletu vabijo.
Drobne koroške novice. Celovec: Binkošt-ne praznike so imele koroške požarne brambe, ki so včlanjene pri deželni brambovskj zvezi, svoje letno zborovanje. Zelo je motil dež. Zbralo se je okrog 4000 brambovcev s 35 godbami. Začasno je na Koroškem 392 požarnih bramb, ki imajo skupno 19.765 članov. Te brambe i-majo okrog 1000 ročnih, 115 motornih, 10 av-tomotornih, 11 parnih brizgaln in 130.000 m cevi. Poleg tega še 17 rešilnih voz, od katerih je 8 avtomobilskih. Zborovanje se je porabilo1 tudi za propagando za priključitev. — Deželno sodišče išče v Bekštanj pristojnega mesarja Janeza Korena radi tatvine, v Slov. Plajberk pristojnega delavca Petra Fussa radi poneverbe, v Važenberg pristojnega delavca Emila Poniča radi vloma in tatvine, v Ledince pristojnega delavca Mihaela Vilčnika radi tatvine, v Slov. Plajberk pristojnega delavca Janeza Strugerja radi tatvine ovce, v Važenberg pristojnega kleparja Janeza Kurata in v Svetno vas pristojnega Janeza Lapuša radi nastopa kazni. — Binkoštno nedeljo in pondeljek je bilo v Celovcu birmanih 775 fantov in 825 dekliCt

skupaj 1600 birmancev. — Državno pravdni-štvo je ustavilo postopanje proti Juliju Sei-fritzu in odredilo, da se mora oddati v deželno ; umobolnico, ker ni pri pameti. — Razpisane so sledeče trafike: Dole pri Brdu (318 S), Grebinj (4531 S), Podgorje (2071 S), Mele pri Bfdu (312 S), Pribla vas (305 S), Spodnji Breg, obč. Bekštanj (510 S). Prošnje je vložiti pri deželni finančni direkciji v Celovcu do 15. junija 1929.
" Tinje: Na 24. maja ponoči je pogorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje pd. Kvančni-ka. Vzrok požara doslej še ni znan. — V Bistrici v Rožu sta se sprla mlinarski pomočnik Janez Lakner in Alojz Horvat. Pri tem je Horvat prerezal Laknerju z nožem obleko in ga janil na stegnu. Horvat je romal v zapor. — Grabštanj: Na kolodvorski restavraciji so vzidali spominsko ploščo. Pri tem je neki Nagi o-Pozarjal na rovarstvo iredente in na potrebo Protiukrepov. Grabštanjska podružnica Schul-verein Sudmarke ima poseben pomen, ker je v obmejnem ozemlju. — Hodiše: Trafikantu Kavfiču na Plesišču so 18. t. m. ponoči odnesli tatovi različne tobačne izdelke in 2 srebrni uri.
Št. Jakob v Rožu. (Poroka.) Kar na skrivaj s? je poročil naš vrli Joško Miklavčič iz Go-r'Učič z Rutarjevo Lizko iz Dolinčič in nas vse Presenetil z dejstvom. Zato jima naknadno že-tiiuo kar največ sreče v zakonskem stanu in ju kosimo, da nam ostaneta naklonjena kot do
seda j !
Pečnica. (Smrt.) Komaj 191etni Mirtej Graver, pd. Mlinarjev iz' Malenc je umrl. Vsled momlja na licu si je zastrupil kri in mu niti operacija ni mogla ohraniti življenja. Njegovo pri-(jubljenost je pokazal veličasten pogreb 21. rpaja. Cela nečniška fara, požarna bramba z Sodbo in veliko liudi iz sosednih far ga je spremljalo k zadnjemu počitku; pevski zbor mu je peval žalostinke, katerega vnet član je Ph rajni. Da je zapustil samo lepe spomine, je Potrdil nagrobni govor domačega g. župnika. Žalost družine Mlinarjeve je nepopisna, ker je izgubila sina, ki je imel v sebi vse dobre last-’jpsti. Naše sožalje! Mirtej pa naj sladko počiva v dragi domači zemlji, ki jo je tako strastno ljubil!
v> Vota vas. (Smrt.) Minuli mesec smo polo- , žili k večnemu počitku pd. Strucovega očeta Simona Kralja. Rajni si je s svojo pridnostjo in vstrajnostjo kupil in uredil lep dom. Bil je vseskozi dober katoličan in zaveden mož. Pogreb fejMl lep. N. v mj. p.
f DRUŠTVENI VESTNIK ffl
Modernizem v naših vaseh.
Stojiš na tlaku mestne ulice, mimo tebe drvi avto, brči motor, drdra tramway, hite naglih korakov prebivalci mesta, kriči reklama, moda in beseda. Slika je to današnjega življenja moderne dobe, njegove nervozne nnglice, njegovih nemirnih, nezadovoljnih in. Polnih misli. Vse kriči, drvi in hiti. Kam?
To mestno življenje in vrvenje je potegnilo za sabo tudi že vas na deželi in njegovo ljudstvo. Daleč od mesta je bila nekoč naša vas, Pila je sama zase in v njej prisrčno življenje ter nad njo sveti mir. Gospodarju je bila zemlja zaklad in ne denar in od svojega posestva bi on ne ločil, od svojih njiv in gozdov, tudi za Boga ne. Trdno je bil vezan na to svojo zemljo m jo je smatral pravilno za del svojega bitja, m če mu je bila ta njegova zemlja ljubša od družine in ostalega bogastva, je prav dobro ^edel zakaj. Bogat je bil, dokler ni začel gledati v svoji zemlji, njivah, travnikih in gozdo-vih le denar, kapital. Drugi so mu izračunali vrednost njegovega posestva; ostrmel je nad Svojo bogatijo in danes pa postaja v zavesti 5voje bogatije — revež. Greš po Celovcu in Gledaš tam tik kavarne seznam posestev, ki so (m "rodaj: Schoner Landbesitz mit totem und mbendigem Inventar in nàchster Bahnhofnàhe Pili iv zu verkaufen. In vsak teh inseratov je konecj žalostnega romana naše dobe^ Da bi naše ‘mdstvo nikdar ne bilo spoznalo mesta in nje-g°vih .,dobrot“, nikdar Amerike in njene Ka-Jjade ter tamošnjega zlata! Selijo se danes dobri in najboljši iz naše srede v tujino iskat kruha. Dekletom že bolj prija mestna služba, fantje iščejo sreče in denarja v premogovnikih *n širnih poljanah Amerike. Daj Bog, da najdejo fam boljši kruh ! A predvsem daj Bog, da bodo Znali najti vez do svoje zemlje. Prav tesno bi
naj je potem oklenili in zopet spoštovali trdi
in črni domači kruh. Drugače bomo bolehali mi v naši in njihovi domovini še bolj. Oni pa bodo ostali tujci, četudi na svoji zemlji.
Zakaj nam manjka samozavesti? Zakaj ni naš pogled v bodočnost vesel in bolj brezskrben? Da bi se našel kdo iz naše srede, ki bi izračunal gospodom, ki tako zvesto propagirajo tujski promet in vabijo med naše ljudstva razvajene meščane, velikansko in neprecenljivo izgubo našega narodnega premoženja! In to kljub visokim sezonskim cenam naših pridelkov. Proklet bodi dan, ko je stopil prvi tujec-letoviščar na naša tla, ker s tistim dnevom se je začelo tarnanje in prošnje. Danes pa računamo z dobičkom dneva in meseca, ne upoštevamo pa izgubo našega premoženja tekom desetletij, ki nato sledijo. Saj že pravijo, da je v mestih vedno več denarja in bogatašev, na deželo pa se kljub sezoni in dobro plačujoči gospodi vedno bolj usiljuje revščina. Premisli in vedel boš, zakaj! Da bi se našel kdo, ki bi gospodom, ki tako zvesto služijo prosveti in razširjajo ,higijeno“ in vse, kar je modernega, znal povedati po svoje ter pokazati vrata! Dokazujejo ti gospodje, da je električna žarnica boljša od petrolejke, šparherd zdravejši od starega ognjišča, mestna roba lepša od domačega izdelka, in vendar je na deželi vedno več bolnikov in vedno manj lepote. Ali poznamo mejo, do kam smemo, da smo še doma na kmetih in deželi? Čudna ironija je, če se še govori o ljubezni domovine; v muzejih kažejo še staro hišno opravo, orodje in nošo in zbirajo v knjigah narodno blago, na drugi strani pa se strastno uničuje vse, kar je pri tem še pristnega. Zilanke, raje kot da kažejo po svetu vaše noše gospodje, bi zahteval, da se pred vami doma spoštljivo odkrijejo; Korošice, vaš najlepši znak ljubezni do domačije je še vedno spoštovana „hadrca“ ali peča! Nikdar pa ne
Steckenpferd-Lilienmf Ich :
Toaletna voda lepih žen ; njega lepotilna primes daje koži svežost in mladinsko napetost (Se dobi v vseh barvah polti.)	55
mestni klobuk! NenemŠki: koroški rod! Naša narodnost je ljubezen do naše domače zemlje, misli in besede!
Globasnica. (Gostovanja.) Vsem voditeljem in vsem igralcem podeželskih odrov je znano, kakšne težkoče so, preden se pripravi kakšna igra, da se io more uprizoriti primemo in dobro. Zato se je pred leti sprožila misel, da bi se igra, ki se je z velikim trudom in žrtvami spravila na oder, ponovila na odru katerega sosednega društva. Te misli so se v prvi vrsti oprijele društva v Rožu in tudi v Podjuni, posebno društvo v Dobrli vasi, v Žitari vasi, v Škocijanu in Globasnici. Globaško društvo je bilo povabljeno v Škocijan, da tam ponovi lepo narodno igro „Legijonarji“, ki jo je dne 21. apr. ob nabito polni dvorani uprizorilo doma. Sko-cijansko društvo pa je vrnilo Globašanom po-set dne 12. majnika, ko je v splošno zadovoljnost občinstva jako povoljno uprizorilo lepo poučno igro „Zaklad“. Občinstvo se mu je izkazalo hvaležno za prireditev z burnim ploskanjem. Pričakovati je, da se bodo te misli oprijela tudi ostala društva in spoznala, da ni škodljivo, če se igralci pokažejo včasih tudi na drugih odrih; predvsem pa se s tem tudi.nekoliko poplača oni trud, ki ga imajo igralci pred igro. Globašani se zahvaljujemo škocijanske-mu društvu, igralcem ter igralkam, posebno pa njihovemu požrtvovalnemu voditelju gosp. Kačniku za obisk.
Slovenski krožek na Dunaju priredi v nedeljo 2. VI. 1929 svoj običajni izlet v Lainzer Tiergarten. Zbirališče na postaji cestne železnice štev. 59. in 60., ki vozita na Mauer, pri glavnem vhodu v Tiergarten do 4. ure., V Tiergarten si ogledamo kolonije naših članov, nato odidemo v Hermes-vilo. Privlačnost izleta bo v veliki meri povečal pevski zbor, ki se ga udeleži polnoštevilno. Izletniki in kolonije bodo filmovani. Rojaki, pridite v čim večjem številu !
Tajnik.
Slovenski krožek na Dunaju. Gotova sem, da ste že večkrat čitali ta naslov v »Koroškem Slovencu11. Ve, ki vas jehotiko na Dunaju in še vedno prihajate s Koroškega sem, ali vam ne pride na misel, da bi se podale enkrat tja, kjer, se veselijo in zabavajo, med seboj slovenske
sestre in bratje? Koroška dekleta, ki ste hčerke slovenskih mater, zakaj ne čujete glasu, ki vas kliče in vabi tudi v tujini k izpolnjevanju dolžnosti do materinega jezika? Zakaj vas ni, koroških Slovenk, da bi združile naše glasove v lepo koroško pesem, ki bi donela črez hribe in doline do grobov naših dedov ini do) src naših bratov v domovini? Povedati bi jim morali, da tudi naša današnja mladina živi in se bori za to, ker je njim bilo sveto ! Zahajam že skoro leto dni v krožek, a nikdar se nisem počutila tako) zadovoljno- v tujini, kot zdaj, ko se morem vsako nedeljo podati v krožek. Če se peljem v tramvaju tja, se mi zdi, kot da se vozim domov tja v Rožno dolino, kjer bivajo vsi moji dragi. In ko stopim v društveno dvorano in slišim slovenski pozdrav in domačo besedo, mine vse domotožje in izginejo vse težave, ki sem jih prestala med tednom. Čutim se kot v dvorani pri Cingelcu na Trati, kjer sem sodelovala z mojimi bratil in znanci pri igrah in petju. V eni besedi povedano, v krožku se počutim tako kot doma! Torej Korošice, bodite korajžne in pridite k nam! Ne bo vam žal, pri nas se boste veselile po domačem in po „koroščam‘\ Naprej na delo! In na veselo svidenje v krožku vsem kliče	L. K., Borovljanka.
GOSPODARSKI VESTNIK
Seja deželnega kulturnega sveta dne 20. marca 1929.
Dohodek I. 1928.
Žetev je zelo trpela po slani in toči. Toča je pobila v 1 10 občinah in to se naj prizna pri odmerjanju davka in določevanju ključa. Cena živine je bila 1. 1926. izredno slaba, 1. 1927. se je nekoliko dvignila in 1. 1928. je prodajanje živine popolnoma zastalo. Tudi cene konj in žrebet so bile 1926 slabe, v jeseni 1927 so se nekoliko dvignile in 1. 1928. so zopet padle. Cena svinjskega mesa je bila do 1. 1928 ugodna, 1. 1928 pa je začela zelo padati, kar zelo pride v poštev, ker se je veliko posestnikov vrglo na svinjerejo. Cena mleka je bila stalna, morebiti je nekoliko odnehala. Žito se je 1. 1928. silno težko prodajalo in se je zahvaliti samo zadružnim skladiščem, da se ga je kmet sploh mogel iznebiti. Finančna oblast gleda samo na boljšo žetev, a se ne ozira na višje stroške, ko plače ljudi naprej rastejo in se množijo drugi izdatki.
Poizvedovanje dne 30. junija 1928. je pokazalo, da imajo koroški kmetje 90.000.000 S dolgov in ni upanja. V teh razmerah predlaga kulturni svet, da se naj kmečki dohodek tako ceni: 25.000kratni čisti donesek in 50 S za govedo. Ker ni upanja, da bi finančna oblast na to pristala, naj se zahteva vsaj, da se opusti minimalni davek in naj se v Labudski dolini ne ceni posebej še mošta in sadja.
Davčne oblasti dohodek pretiravajo.
Inž. Meierhofer poroča o računih, hi jih kulturni svet v svojem računskem uradu sestavlja tehnično pravilno.
dohodek	po davčnem ključu	po pravilnem računu
1. posestvo .	. . . 4181 S	— 7866
2. „ .	. . . 3462 „	+ 1316
3.	„	.	. . . 1325 ,.	— 1398
4.	.	. . . 2463 „	— 1692
5.	,.	. . . 1968 ,.	— 3426
6. ,,	. . .	1700 „	+ 1170
7.	,.	.	. . . 1490 ,,	— 249
8. „	. . . 1645 „	— 700
Pri prvem posestvu je torej davčna oblast izraču-		
naia, da ima kmet 4181 S dohodkov, pravilni račun pa izkazuje 7866 S izgube! In če je drugi slučaj aktiven, je davkarija dohodek trikrat pretirala! Posestniki v gorah so izvzemši en kraj, kjer je bilo ljudem mogoče ugodno prodajati mleko, vsi pasivni. Noben račun ne dokaže kakega uspeha, vsi so imeli izgubo: 1600—7800—5000 S itd., čimvečje posestvo, tem večja izguba. — Če je med večjimi posestniki več aktivnih, je vsekako razlika med uradno cenitvijo in pravilnim računom gorostasna:
dohodka je bilo	po davčnem ključu	po računu
1. posestvo .	.	.	7.665 S	+ 2950 S
2		.	7.250 „	+ 2520 ,,
3		.	3.725	+ 2760
4		. 16.652 „	+ 7925 .,
5		.	9.720 .,	+ 7670 ,.
6		.	5.794 ,,	- 2153 .,
5		.	9.720 „	— 7670 „ (Dalje sledt.)
Ljubljanski velesejem. Uprava Ljubljanskega velesejma je tudi letos izdala kakor druga leta permanentne legitimacije, in sicer po 30 Din. Z njimi je združena udobnost polovične voznine pri potovanju na velesejem in na povratku. Pri odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in istočasno dati žigosati legitimacijo. Velesejem obisk potrdi, nakar se da pri povratku žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek pa velja potem za brezplačno vožnjo nazaj. Zato pri prihodu v Ljubljano ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak je dobro ohranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe tudi v upravi našega lista, ki preskrbi tudi vizum. — Bencinske motorje razstavijo sledeče tvrdke :	Staniček
Kuneš in drug, Vukovar, Wichterle & Kovarik, Prostéjov, ČSR., Lorenz Ignac, Kromeriž, ČSR., Paternioner Valentin, Klagenfurt, Avstrija, Bratu Parikove, Napajedla, ČSR. — Posetnikom mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani od 30. maja do 9. junija t. 1. je v Avstriji dovoljen 25% popust na železnicah.
Preskrbo prenočišč v hotelih ali privatnih stanovanjih za izvenljubljanske obiskovalce Ljubljanskega velesejma od dne 30. maja do 9. junija bo prevzel tudi letos Stanovanjski urad velesejma, ki bo posloval na glavnem kolodvoru neprekidno noč in dan. Posebna komisija Stanovanjskega urada bo pregledala vse prijavljene sobe, tako da bodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni s čistimi in udobnimi prenočišči.
4. božja zapoved: Spoštuj očeta in mater! Spoštuj tudi jezik, ki si ga prejel od očeta in matere!
I BAZNE VESTI ~1
Drobne vesti. Binkoštne praznike je bilo na Dunaju 3000 rajhovskih učiteljic, ki so razpravljale o ženski vzgoji. — Iz Ukrajine prihajajo vesti o velikih poplavah, ki jih je povzročilo večdnevno deževje. Številne reke so prestopile bregove. Dosedaj je poplavljenih 300 krajev. — „Grof Zeppelin" je hotel v drugič odeleteti v Ameriko. Prišel je do morske ožine Gibraltar, kjer so se pokvarili motorji. Ima 5 motorjev. Moral se je vrniti in pristati pri Tou-lonu na Francoskem, odkoder se je pozneje vrnil v Friedrichshafen. Pred pristankom je deloval samo še en motor. Pristal je brez poškodb s pomočjo francoskega vojaštva. Sreča je, dA se ni popolnoma razbil. — Mesto Iwer na Angleškem je upepelil požar. Izbruhnil je v skladiščih tekstilne industrije. 4000 ljudi je brez strehe, 24 pa se jih je smrtno ponesrečilo. — Potres v Trapezuntu 20. maja je porušil preko 1000 hiš in zahteval 80 mrtvih in nad 100 ranjenih. Po potresu-^e je utrgal oblak. Naliv je porušil ceste na kilometre daleč. — Prvo ljudsko štetje v Vatikanu ugotavlja 450 prebivalcev.
RADIO-PROGRAM
Od 31. maja 1929 do 5. junija 1929.
Petek (3/. maja). 12.30: Reproducirana glasba. 13: Časovna napovd, borzna poročilea, reproducirana glasba. 17: Koncrt Radio-orkestra. 18: Primerjajoče veroslovje. 18.30: Gospodinjstvo. 19: Francoščina. 19.30: Iz glasbenega sveta. 20: Pevski solistični večer gdč. Rohrmannove. Vmesne točke izvaja na citre gg. Loeskeja. — Koncert Radio-orkestra. 22: Časovna napoved in poročila.
Sobota (1. junija). 12.30:	Reproducirana
glasba. 13: Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba. 17 : Koncert Radio-orkestra. 18: O športu. 18.30: Nemščina. 19: Zgodovina Slovencev. 19.30: Delavska ura. 20: Koncert Radio-orkestra. 20.30: Prenos zagrebškega programa. 22: Časovna napoved in poročila.
Nedelja (2. junija). 10:15: O pomenu Rdečega križa. 10.30: Zatiranje plesni ter drugih bolezni na vinski trti. 1 1 : Koncert Radio-orkestra. I 5 : Priljudni komisar, izvaja čsani nar. gled. — Reproducirana glasba. 16: Miran Jarc: ..Razbojnik Moroz , lutkovna burka v 1. dej., po motivu Milčinskega Tolovaja Malaja v ribniškem narešju (prenos iz velesejem-ske razstave mešč. šol). I 7 : Koncert Radio-orkestra.
20: Koncert kvarteta Glasbene Matice. 21: Koncert Radio-orkestra. 22: Časovna napoved in poročila.
Ponedeljek (3. junija). 12.30: Reproducirana glasba. 1 3 : Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba. 17: Koncert Radio-orkestra. 18.30: Češčina. 19: Francoščina. 19.30: Zdravstveno predavanje. 20: Spominski večer Srečka Kosovela: recitira C. Debevec. 20.30:	Koncert Radio-kvarteta
(šiagerji). 22: Poročila in časovna napoved.
Torek (4. junija). 12.30:	Reproducirana
glasba. 1 3 : Časovna napoved, borzna poročila, repro-
ducirana glasba. 17 : Koncert Radio-orkestra. Sprehodi okrog Cerkniškega jezera (18.30). 19: Nemščina. 19.30: Naše sosednje države. 20: Drama. 2h Koncert Radio-orkestra. 22: Časovna napoved in poročila.
Sreda (5. junija). 12.30:	Reproducirana
glasba. 13 : Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba. 17: Koncert Radio-orkestra. 18* Otroški kotiček. 18.30: Iz rastlinstva. 19: Srbohrvaščina. 19.30: Prenos opere. 22: Časovna napoved i» poročila.
-S

IX. Uubiianski velesejem
od 30. maja do 9. junija.
Najboljši nakup vsakovrstnega blaga in drugih strojev.
Speciialne razstave:
Pohištvo / avtomobili / poljedelski stroji / radio. / Razstava meščanskih šol Slovenije. / Razstava zajcev in perutnine. 700 razstavljalcev.	30 glavnih blagovnih skupin.
50% popusta na jugoslovanskih železnicah, 25% popusta na avstrijskih železnicah.
Legitimacije po Din. 30.— prodajajo:
Uprava „Koroškega Slovenca", Viktringerring 26, in Konzulat kraljevine S. H. S. v Celovcu.
84

MLIN IN ŽAGA
se odda takoj v najem ali pa se tudi proda. — Več pove:
Karel Oraš, p. d. Jan v St. Vidu, St. Veit im Jauntale.
Kmetje pozor!
Dobra kosa je najcenejša. Ne samo dobra, temveč tudi najboljša kosa je
»Vulkan kosa,,
ki jo prodaja edinole trgovina železja „pri zlati kosi* poleg gostilne „Tiger“.
J. B. Hafner v Celovcu, Paradeisergasse 3.
Priporočam tudi izvrstne brusne kamne (osle),
Vabilo m Občni zbor
dnevnim redom:
Tamburaškega in pevskega društva „Dobrač“ na Brnci, ki se vrši dn?
2. junija 1929 ob 3. uri pop. pfl Prangarju vZmotičah s, sledečin1
1.	Poročilo odbora.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Raznoterosti.
K obilni udeležbi vljudno vabi
ODBOR
VABILO
veliko zaloga vsakovrstne železnine, hišno in ku-hinsko orodje, poljedelsko orodje po nizki ceni in solidno postrežbo.
Da je vsaka „Vulkan ko*a“ res dobra, se jamči.
: Vabilo
na	<
: redni
! letni občni zbor i
! Hranilnice in posojilnice na Kostanjah, r. z. z ( i n. z., ki se bo vršil dne 9. junija 1929 ob 3. < 1 uri popoldne v uradnem prostoru po sle- J j dečem dnevnem redu:	<
i 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega ob' J j čnega zbora.	,
[ 2. Revizijsko poročilo.	<
» 3. Odobritev računskegš zaključka za leto 1928. J | 4. Volitev odbora.	,
i 5. Slučajnosti.	81 i
Načelstvo. !
na igro	^
„DANES BOMO TICI“
ki se uprizori
v nedeljo, dne 2. junija ob 3. uri popoldne pri Šoštarju v Globasnici.
Igra se prvič na Koroškem in sploh na podeželskem odru.
Vse prav prisrčno vabi ODBOR.
«•*
Vabilo
na
REDNI OBČNI ZBOR
Hranilnice in posojilnice v Bilčovsu, r. z. z n. z.,	11
ki se vrši v nedeljo, dne 9. junija 1929 ob 3. uri i popoldne v prostorih posojilnice v Bilčovsu.
DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje za- j [| pisnika zadnjega občnega zbora. — 2. Poročilo , načelstva. — 3. Odobritev letnega računskega 11 zaključka za leto 1928. — 4. Volitev odbora in ] pregledovalcev računov. — 5. Slučajnosti.
Ako ob določeni url občni zbor ni sklepčen, se vrči Isti dan pol are pozneje dragi občni zbor, ki sklepa pri vsakem »tevllu ndeležencev. NAČELSTVO.
Lastnik- Pol in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkov»k* Josip, typograf. Dunaj. X.. Ettenreicbgasse 9. — Tiska
Lidovš tiskarna Ant Machšt in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky). Dunaj, V.. Margaretenplatz 7.