17i. Številka,
LsRhiiaita« v soboto 30 talija.
XX. leto, 1887,
r.haja vtak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v p t r i j s k o - o g e rske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jadeu mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto lA gld.. za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa KirbiSa hiSi, „01edali5ka stolba". UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo ■aročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „ 50
„ Četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   ,,  40 ,,
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravnistto ,,$lov. Naroda**.
Egiptska konvencija.
Da ima Anglija velike interese v Egiptu, najbolje dokazuje to, da je poslala takoj tja svoje vojske, ko so se v tej deželi stvari začele zanjo neugodno razvijati. Agleška vojna sila ostala je v Egiptu, da varuje angleške koristi. Angleški oblastniki so poslednja leta prav za prav vladali ob Nilu, egiptski podkralj in njegova vlada nesta imela nobene prave moči več. Tak položaj vsekako ni bil baš neugoden za Angleže in bil bi še dalje trajal, da ni Francija vedno silila na to, da angleške vojske ostavijo Egipet. Francija pa ni samo v Londonu, ampak tudi v Carigradu delovala, da se angleške čete pokličejo iz Egipta.
Za Anglijo imajo v Nilskej deželi največ interesov Francozi.   Mnogo francoskega kapitala je
naložeoega v Egiptu in Sueški prekop je pred vsem francoska naprava. Ni čuda tedaj, da se vsaka francoska vlada, bodi že zmerno republikanska ali radikalna, tako moćno poganja za svoj upliv v Egiptu. Ker so angleške \ojske v deželi, se Egipćani tudi v prvej vrsti ozirajo na Anglijo. Oborožena sila povsod bolj imponuje, nego samo pisane note, zlasti pa to velja za oriient, kjer se navadno za pisane dokumente in proteste dosti ne menijo, ako se ni bati sile orožja.
Franciji tedaj ni druzega kazalo, kakor si prizadevati, da pnsili diplomatičnim potom Anglijo, da ostavi Egipet, kajti dokler so angleški vojaki ob Nilu, tako dolgo bode angleški upliv spodbijal francoskega. Aigleži se neso upali nikdar upreti popolnem francoskim zahtevam, katere se tičejo izprazneuja te dežele. Dobro vedo, ko bi določno izrekli, da ostanejo v Egiptu, da bi prišli K Evropo navskriž, in bi Fraucija utegnila začeti vojno. Francoskega orožja se pa v Londonu močno boje, odkar so se preverili, da ima francoska mornarica boljše vojne ladije nego Anglija. Ker bi na francoski strani bila pravica, podpirale bi Francoze diplomatično vlasti, in ni dvojbe, da bi aazadnje Angleži morali ostaviti Egipet To bi bil smrtni udarec za angleški upliv ob Nilu, kajti Egipčani bi se preverili, da angleška sila se tudi upogne.
Angleška vlada je tedaj na druge načine po skušala pridobiti kako pravico, da bi ostale njene vojBke v Nilskej deželi. Pred vsem je skušala zato pridobiti Turčijo in Egipčane, same. Poslala je v Carigrad in v Egipet izrednega poslanika Drummonda VVolffa, kateri ni štedil novcev, da bi dosegel svoj namen. Plod njegovega dolgega prizadevanja bila je znana egiptska konvencija.
Po tej konvenciji bi sicer Anglija morala v treh letih izprazniti Egipet, toda preskrbela si je pa hkratu tudi zato, da bode ostala, če se jej bode zdelo potrebno, ali da bode lahko pozneje zasela deželo, če jej bode ugajalo. Izgovorila si je, da sme pustiti vojsko v Egiptu še nadalje, ako bi se pokazalo, da domača vojska ne more vzdržavati reda, iu
da sme takoj v Egipet poslati vojsko, če bi jo že od-poklicala, ko bi navstali kaki neredi. Na videz ti pogoji ne obsegajo nič posebnga, a drugače je, če pomislimo, da se v Egiptu ali v Sudanu vedno lahko dobi ljudi j, ki bi napravili ustajo. seveda za angleške novce, kadar bi v Londonu to želeli. Angleži bi tedaj vsak čas laliko odposlali č»>te v Egipet, dočita bi druge vlasti tega ne smele.
Vidna je torej korist za Anglijo, hkratu pa tudi škoda dru z i h vlastij, ki bi bile tako rekoč izključene iz Egipta.
Turčija bi bila s tako pogodbo zadovoljna, ker so itak njene pravice v Egiptu le bolj na papirji, poleg tega bi jej pa Angleži bili radi preskrbeli kako posojilo, ko bi se udala njih željam. Drugače je pa s Francijo, šlo je za njene trgovske in finančne koristi. Zategadelj so njeni diplomati napeli vse sile, da preprečijo ratifikacijo pogodbe. Ta stvar pa ni bila tako lahka, ker so Nemčija, Avstrija iu Italija iz druzih političnih ozirov sultanu priporočale, da naj rat i tik u jo pogodbo. Nemčija nema v Egiptu direktnih koristi), torej se je ravnala po druzih okolnoatih. (Koneo prih.)
Družbe sv. Cirila in Metoda
II. velika skupščina v Trstu dne 19. julija 1887. leta.
(Konce.)
IV. Kot zadnja točka dnevnega reda bila je Obisk zabavišča pri sv. Jakobu. In če ke-daj, sine se tu reči: Finis coronat opus. Krog petih pohodilo je mnogo gospode z vodstvenimi udi in načelništvi Tržaških podružnic ta družbin zavod. Na jako zračnem kraji v lepem poslopji je ta mala šola, kakor naznanja zunaj napis: „ Otroško zabavišče družbe sv. Cirila in Metoda." — Po kamnitih stopnicah, ki so se morale malo pred otvoritvijo napraviti, prišli smo v dve lični sobi, odmenjeni „zabavi in pouku." V šolski sobi je na jedni strani lična podoba družbimh zavetnikov sv. Cirila in Metoda, ktero je zabavišču daroval mnsgr. Debeljak, poseben prijatelj šolske mladine; na drugi pa lepi
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Gospod urednik! Nadejajo se, da Vaš sotrudnik ni še vzel pateuta za „Nedeljska pisma", kakor „Landerbank" za srbski tabak in za druga jednaka Garašaninova podjetja, primem danes pero v svojo desno roko ter Vam napišem par vrstic, katere naj Vas in vsacega, kdor bi je utegnil čitati, dohite pri najboljšem zdravji. V „pasjih dnevih" smo sedaj, vročina je neznana. Reaumurjev toplomer v senci trdovratno kaže po 26 °, Koslerjevo marčno pivo in Bolatijev „dalmatince", pomešan s sodo-vodo se zaman trudita, da nam pogasita žejo in nadomestita preobilni pot. Milujem Vas, da morate vršeč svoje vsakdanje dolžnosti, tičati v razbeljenem mestnem ozidji in prenašati duevno vročino v jedno mer, namesto da bi posejali na krasni verandi pri „Pe-tranu" ter onda gledali, kako slastno posezajo ribice po drobtinah, ki jim jih naklanjajo nežne roke.
Sicer je tudi na našem, v narodnem oziru nikakor ne rajskem Bledu zjutraj in zvečer hladno, da si gostje in domačini malce oddahnejo, in tak počitek je kaj vreden.
Čudno, a vender istina je, da zdraviščina (Kurtaxe) upliva na naš osobni promet.  Kes, da
znaša samo tri goldinarje in da ima za to odkupnino vsakdo pravico poslušati ščinkovce, senice, strnade, črne kose in druge baš prisotne ptice, kako „vsaka svojo žvrgoli", a vender je ljudij tako tesno-srčnih, da se jim listnica krči, kadar bi bilo treba rumeno pobotnico zamenjati ^a tri forinte avstrijske veljave. „Kleine Ursachen, grosse Wirkungen."
Naj se o tem sodi, kakor komu drago, a istina je, da so se baš letos napolnile L- sce in Gorje z gosti, ki nam po dnevu družbo delajo, zvečer pa „ v grad gredo" v varne kraje, kamor ne sega moč srenjBkega sluge, ki s svojo čapko z blestečim zlatim napisom „Geraeindediener" „urbi et orbi" oči-vestno dokazuje, da smo tukaj na germanskih tleh in da se je pri zadnji volitvi zopet zabil poglaviten pilot za nemški most do Adrije.
Z zdraviščino posestniki malih stanovanj neso nič kaj zadovoljni. Jako rado se pripeti, da jim gosti točno v šesti dan ubeže, kaj bi ne, saj si prihranijo nekoliko grošev in ni jim treba poslušati ko-peliške godbe, katere doslej — še nemarno.
Kakor se čuje, nabirajo se že podpisi, da bi se zopet odpravila zdraviščina, ki je ljudem srednjega stanu, posebno pa onim z družinami, jako nadležna. Vsaka novost ima svoje nasprotnike in ker naš Bled še nema zabavišča, niti bralne sobe, niti kaj druzega, vsacemu pristopnega, ker mu ne dostaje Se mn- go bistvenih pogojev za zdravišče. zato hudo-
mušni ljudje pravijo, da je zdraviščina plačilo za „Blažev žegen." Jaz za svojo osobo se zdraviščini prav nič ne upiram, pojutrnjem poj dem v srenjsko pisarno in plačal bodem tiste novce zato , ker so mi Blejci zelo po godu in bi se še rad udeležil veselice, ki jo prihodnjo nedeljo priredi tukajšnja prostovoljna požarna hrambi. Poizvedel bodem takrat vsaj, kje je „veseliščini prostor." Dozdaj sem marsikoga vprašal, a vsak je Še z glavo majal ali pa z ramo migal, kar sem vsekakor moral zmatrati za zanikanje. No v dan veselice pa gotovo pridem na sled, gledal bom , kam bodo vreli ljudje in tako našel „veseliščini prostor," ter veselo zakričal „hev-rekaI"
Najbolj sem pa radoveden, kako bode pri obedu in pozneje z napitnicami. Pri nas je namreč udomačena železna navada, da imajo tisti, ki bi imeli ob takej priliki prvo besedo, polna usta vode, kakor tista žena, katerej je gospod župnik svetoval, da nnj tako stori, kadar dojde njen mož pijan domov, češ, potem jej ne bode drv naložil na hrbet.
V ostalem se pa nam, kar nas je poštenih Riklijanov, prav dobro godi Zdi se mi, da predstavljamo pravo mejnarodno državo. Nemci, Italijani, Itusi, Poljaki, Francozi, Slovenci, vsi živimo skupaj v najlepšem miru in slo.-i. Utrjenje telesnega zdravja je vsem jedini smoter in zračne in -vitlobne ko-pelji najboljši pripomoček. Včasih ga pa vender ne-
sliki Njih veličastev cesarja Frana Josipa in cesarice Elizabete ; po stenah pa še nekaj drugih šolskih uzorcev. Ko so bili gosti zbrani, prično se kratka skušnja. Vrtnarica Justina Michelli pozove otročiče, naj ustanejo ter molijo. Po ljubki molitvici in Očenašu, ter Češeno Mariji, učiteljica deloma iz-prašuje otroke, deloma jim razkazuje predmete; vežba jih v kretanji in huji. Zdaj odgovarjajo skupno zdaj zopet posanmo. In ko jih pozove, naj zapojo, kako se jim razvedre nežna ličica! — A razvedrila so se tudi obličja navzočnim gostom, ko zaslišijo iz čistih otroških grl s tako zavestjo znano pesmico :
,.Kdor ima sreč,
Zna za dom solze,
Zii slovmiske domovine raj.
Zanjo rad živi,
Zanjo hrepeni,
Njo, le njo bi ljubil vekom >j.
Ovrst Slovencev rod
Oist prebiva tod;
Oj prijaznost čista tu cveto."
Ni ga bilo več tu hladnega srca. Nek gost mi je djal: V takem duhu je trena odgajati našo mladino. O kako daleč so še zabavišča po naših mestih, kjer se takorekoč še dojenček vzgaja „zweisprachig,u da potem nobenega jezika ne zna !
Želel bi bil v tistem trenutku v tej šolski sobi zbrane imeti vse one „dvojezičnike" za ljudsko šolo, vse mlačneže in nasprotnike s 1 o v en s ke šole moral bi bil tudi pri njih zmagati zdravi razum. — Kako so ti ljubki otroci čvrsto odgovarjali, naštevali Vam dneve in mesece, imenovali razne živali, opisa vali razne dele drevesa, nazivali cvetlice, s kockami igraje preštevali, pripovedovali o ljubem Bogu, stvarniku vsega tega itd. ... da je bilo veselje; vsaj so razumeli, kar se jim je pripovedo valo in kazalo. Občudovali smo razne izdelke s črtanjem, z iglami, z raznobarvanimi papirčki itd., vsak gost si je lehko kaj vzel v spomin. In na zadnje so še čvrsto zapeli cesarsko pesen, in jako umestno zahval jeno ter sklenili z molitvijo.
Prvome stnik se obrne proti vrtnarici, ter jej očitno čestita na tako lepem uspehu v tako kratkem času (od januvarija 1887. sem); slavnima načelništvoma priporoča še na dalje ustrajati.
De ci pa pravi, naj radi molijo za ljube sta-riše in dobrotnike, naj bodo ubogljivi, ter posebno pazni v šoli, da bodo razveselili gospico učiteljico in vse dobrotnike. — In za sklep jim veli razdeliti še nekaj sladčic in jestvin.
In tako nedolžne angeljčke naj bi prepustili v daljno izobraževanje svojim nasprotnikom; ali jih bodo mari oni odgojevali v slovenskem duhu? O delajmo sami za svojo mladino!
Opazujočemu vse to prišle so mi na misel besede prorokove (Iz. 21. U.): „čuvaj, kako je z noijo? Čuvaj, kako je z nočjo?" O da bi čuvaj s sv. pismom odgovoril: „Priđe jutro!" Godilo se mi je tako, kakor morda velikemu Preradovieu tedaj, ko je vskliknil — za Jugoslovane toliko pomembni rek:
„Zora puca, bit će dana.1-
Ogledavši si Še prostorni zavodov vrt za hišo, razšli so se gostje. Nekaj vodstvenih udov, ter na-čelništvo Tržaško šlo se je poklonit nedaleč od za voda proč blizu cerkve sv. Jakoba stanujočemu vis. č. g. župniku Dragotinu F a brisu, ter mu kot škofijskemu nadzorniku priporočit zabavišče, kar ga je vidno ganilo in na kar je prečastni tudi obljubil po svojih močeh delovati v prospeh mladega zavoda.
Tako se je II. velika skupščina vkljub plašilu o preveliki vročini, nasprotnikih itd. izvršila srečno in brez najmanjšega nereda. Posebno hvalo zasluži Tržaško načelništvo, ki je poleg drugih mnogih poslov še za to zborovanje vse potrebno oskrbelo. — S prijetnimi spomini so se zopet razšli zastopniki, vsak na svoj kraj; upati se sme, da se je sle herni prepričal, da se z združenimi močmi in kjer so dotični rodoljubi zavzeti, ter ne drže križem rok, da vender mnogo doseči; in ravno ta družba ima vse pogoje, da objame v svojem krilu vse sinove in hčere slovenske. Sladka nada nas naudaja, da je zborovalcem padlo dobro zrnce v srce, ki bo vsklilo ter rodilo svoj sad. Da bi j ih prešinil pesnikov duh:
„Slovenskim sinovom naj v srce doni,
Da višjo dolžnosti in Blavnejše ni. Ko za domovja čast, Blagor in srečno rast
Delati, dokler nafi Triglav stoji."
Kot zvezdo-vodnico pa si vzemite seboj gasi o, ki se je tedaj soglasno poudarjalo, in ga je že davno pesnik izrazil z besedami:
,,Zato mi, Slovenije sini, Zvesti svoji domovini, Jed u o srce bodimo! Če nam jo ljubezen mati Ino sloga nas pobrati, Večna bo Slovencev 6ast!"
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V Ljubljani 30. julija.
Dvorni svetnik Jurij f^leubacliei* je zate gade 1 prosil, da ga denejo v pokoj, da se bode ložje bavil s politiko. Sedaj bode še odločneje delal, da bi nemški konservativci osnovali si posebno stranko, podobno centru m u v nemškem državnem zboru. Posebnega uspeha ne bode. dosegel, kajti že nemški konservativni listi grajajo njegovo postopanje in njegovi najboljši pristaši ga zapuščajo. V 24. dan t m. je v PieBendortu državni poslanec Neu-inaver pri zboru katoliškega društva hudo graja) Lienbacherjevo bahanje, da se imajo konservativci za vse u mehe le njemu zahvaliti. Neumaver je bil še nedavno veren pristaš Lienbacherjev. Drugi govornik, Piesendorfski župnik, je pa grajal Lienbacherja, ker se je ločil od drugih konservativcev. Zbor je končno izrekel, da obsojuje Lienbacherjevo postopanje.
Povedali smo Že, da so je z zvonika protestantske cerkve na Hlubokem na Ogerakeni moral na povelje oblastva takoj sneti cesarski orel. Danes imamo pristaviti, da je cerkev na Hlubokem sezidana 1787. leta in ho tedaj cerkveni stolp iz hvaležnosti do cesarja Josipa II., ki je dal versko svobodo, olepšali s cesarskim orlom. Lani, ko so začeli cerkev popravljati, so ga vzeli s stolpa in
letoB, ko je bila popravljena in zvonik povišan, ga zopet deli na vrh zvonika. Oblastvo je pa takoj ukazalo cesarskega orla odstraniti, kar se je tudi zgodilo. Predstojništvo župnije se je zaradi tega pritožilo pri ministerstvu in brzojavilo Njega vele-častvu. pa dosedaj še ni dobilo nikacega odgovora. Omeniti je še, da je na mnogih drugih protestantskih cerkvah na Ogerskem cesarski orel, pa se nikdo ne spodtika na tem, samo Slovakom se to prepoveduje.
Vii a ■ U e države.
Bolgarska vlada se nadeja, da pride princ Koburški v avgustu v Bolgarijo, kar pa ni prav verojetno. Minister vnanjih zadev ali pa miuister-ski predsednik pojde na Dunaj, da bode skušal pregovoriti Koburžana, da hitro pride v Bolgarsko. Regentsvo in vlada bi radi, da bi knez hitro prišel v Bolgarijo, ker vlada mej narodom zlasti v Vzhodni Rumeliji velika nevolja, ter je pričakovati kak prevrat.
Kakor se kaže, bodo zastonj vsa prizadevanja diplomatov, bi da pregovorili RnsIJo, da bi priznala Koburžana bolgarskim knezom. Nikakor ne odstopi od svoje zahteve, da se mora odstraniti najprej sedanje nezakonito regentstvo, še le potem se bode razgovarjalo o rešitvi bolgarskega vprašanja. Turškej vladi je naznanila, da želi, da po odstopu sedanjega regentstva generalni pobočnik knez Imeretinskij prevzame generalno guverneratvo v Bolgariji ter razpiše nove volitve za sebranje. Knez Imeretinskij pa sedanji bolgarski vladni stranki ni po volji, ker je Rus. Naloga kneza Iineretinskega bila bi jednaka, kakor je bila kneza Dondukov-Kor-zakova pred izvolitvijo kneza Aleksandra. Knez line-retinski so je udeležil poslednje rusko turške vojne in je premagal Turke pri Lovci, ter je zategadelj pri bolgarskem narodu še v dobrem spominu
Turčija bi bila jako rada videla, da bi vlasti priznale Koburžana bolgarskim knezom. Ker je pa slutila, da ga vse velevslasti ne bodo priznale, ga ni hotela kar potrditi, temveč je vlasti poprašala za ujib muenje. Večina velevlastij je jako nedoločno odgovorila, Rusija se je izjavila, da bi volitve nikakor ne mogla priznati, ker sebranja ne priznava, Francija je pa izjavila svoje pomisleki proti temu, da so se tudi vzhodnorumeljski poslanci udeležili volitve. Ko je videla turška vlada, da vlasti neso jedine, naročila je svojim zastopnikom na Du-naji v Berolinu, Londonu in Rimu, da naj se z dotičnimi vladami dogovarjajo o rešeuji bolgarskega vprašanja, ter jo nagovarjajo, da bodo vzajemno skušale pregovoriti Rusijo in Francijo, da potrdita Koburžana. Hkratu se je pa obrnila do svojega veleposlanika v Peterbnrgu, da naj nagovarja Rusijo, da stavi predloge o rešenji bolgarskega vprašanja. Turška vlada se dosti ne nadeja, da bi diplomatična pogajanja imela kak uspeh. Če bodo ostali njeni koraki brez uspeha, bode pa vso stvar zopet pustila v nemar ter mirno čakala, kako se stvari rešijo.
Angleški konservativni list „Daily Tele-graph" začenja jako prijazno pisati za Ku«U°* Ker ima omenjeni list zveze z vlado, se sklepa, da bi angleška vlada se rada sprijaznila z Rusijo. „Daily Telegraph" piše, da Angležev nič ne briga, kdo ima vrhovno gospodstvo na Balkanu, Rusi ali Turki. Bolgarom, Srbom in Rumunom želi angleški narod svobode, da sinejo po svoji volji izbirati si vladarje. Za njih pravice se pa Angleži ne bodo bojevali, to je njih stvar. Celo diplomatičnim potom ne bode Anglija delala Rusiji velikih ovir, Če hoče v Sofiji in Plovdivu zopet pridobiti upliv. Rusija
Dalje v prilogi.
koliko goljufamo gospoda doktorja, ko jo namesto na Stražo krenemo na Mlino in namesto sladkega ali kislega mleka z jagodami srkamo peneči se Gam-brinov sok. No pa to sivolasemu g. doktorju na dela preglavice, prva je tudi njemu tisto stvar, katero najpristneje označuješ, kadar drgneš palec ob kazalec in o katerej je že star rimski senator dejal „Non olet!"
Zlata veljava dnevni ga bor/nega poročila ima čarobno moč. Gospod doktor narave ima sicer na svojem kopališči z velikimi črkami zapisano, da je vod» dobra, zrak višji, najvišji pa luč, a to stopnjevanje zdi se mi pomanjkljivo, trebalo bi je dopolniti še z besedami „Nnd vsem pa visoko kraljuje zlato!"
Spodobilo bi se, da Vam pišem, kaj smo že kaj priredili za vsprejem bratov Čehov. Žal, da sem v tej zadevi tujec v Jeruzalemu. Hotel se je pri nas, kakor drugod, sestaviti odbor „ad hoc,u a naš gospod župan je baje vse to na svoje rame vzel, on ima v tej zadevi za Bled ulogo „providnosti božje."
Sedaj pa sklenem svoje slabo pisanje in Vam, prisrčno pozdravljaj e Vas, poda jem roko čez hribe in doline, čez vode in gore in čez to ravno polje ter kličem : Na svidenje! če ne na „ljudski veselici" pa vsaj tedaj, ko dojdejo naši severni bratje!
S.a
Mabel Vaughan.
Roman. V angleškem spisala Marija S. C'immins poslovenil J. P—ski.)
l)ruy;i dol.
Deveto poglavje.
Delo je dobro možu, ker krepi njega
sile za zmago, In brez tega življenje je dolgočasno,
mož se sam sebi zdi nekoristen.
(Oalje )
Kratki dnevi mrzle zime so se polagoma umi-knli blagemu uplivu spomladi, akopram se je po golih rujavih poljanah, po golem drevji in po mrzli sapi kazalo le silovito gospodstvo brezsrčne zime. Solnce se je vender vspenjalo više in više na nebu ter je tudi dalje nad obzorjem ostajalo; tudi tenki sneg, ki je sedaj pa sedaj po noči padel, se ni mogel dolgo ubraujcvati moči, katero so solčni žarki opoludne zadobivali. V tej dobi porabljajo dobre gos podinje dolge dneve, da svoja spomladanska dela, kot pravijo, opravljajo. Tudi Mabel se je ves čas, ki jej je poleg navadnih del svojega poklica še ostajal, pečala s šivanko, z neko obrtjo, katero so velike potrebe vse rodovine zapovedljivo zahtevale.
Prvo polovico meseca aprila je pozno popoludne Mabel sedela pri oknu ter pridno šivala, Henrik pa je na nasprotnem konci sobe čital neko knjigo.
Očeta ni bilo doma, kajti šel je bil po svojej stari navadi lego zemljišča ogledovat. Dečka v prostornih toplih suknjah sta bila šla z najemnikom Jakobom ter sta občudovala njegovo spretnost, s katero je okoli dirjajoče krave sklicaval in zbiral. Hiša je bila popolnem mirna. Časi je Henrik odložil knjigo ter je za zeval; potem je ustal ter pogledal sedaj skozi jedno okno sedaj skozi drugo; sledkar se je znova usedel ter se s. komolcem oprl na napol zaprto knjigo in zamišljeno je opazoval Mabel, kako je neprestano šivala obleko, katero bi bila rada ta večer dodelala. Molčala sta že več nego pol ure, kar je Henrik sestro nenadoma prestrašil z besedami : „Mabel, sit sem tega življenja; poprijeti se čem dela."
Ozrla se je z resnimi rujavimi očmi ter ga je trenotek nekaj neverjetno, nekaj pa radovedno pogledavala v obraz, potem pa je je zopet pobesila ter dalje šivala.
„(i lasi se res lepo," nadaljeval je, „ko našo kmetsko bišo imenujem prenočišče pod milim nebom, ali tabor ali lovsko kočo. Podoba je, da to osrčuje, da kot šala kratkočasi. — A to življenje v zahodu, h kateremu smo usojeni, ni šala, ampak je gola trezna istina."
Mabel ni odgovorila, le močneje je upirala oči v delo. Trenotek je natanko opazoval nje obraz, a ker se prav nič ni premeni!, razumeti ni mogel
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 171. 30. julija 1887.
ima veliko io naravno pravico tlo hvaležnosti bolgarskega naroda. Brez ruskega denarja in ruske krvi bi Bolgarije ne bilo. Angleži, ki za nezavisnost Bolgarov neso prsta ganili, tipmajo pravice carja ovirati, če njpgove zahteve po hvaležnosti presegajo tudi meje dobrega okusa — podobno onemu možu, ki je v popularni drami rešil Življenje mladi dami, ter je potem zahteval njeno roko. Anglija nema pri tej stvari pravic** drugače postopati kakor Nemčija. Vsako sporazumljenje, ki se bode doseglo mej Avstrijo in Rusijo, bode Anglija podpisala, ker je vse orijentsko vprašanje nič ne briga Esjipet je dežela zase in ondu ima Anglija pravice v prvej vrsti. Na Balkanu, da celo v Carigradu je Avstrija, še celo Nemčija bolj interesovana nego Anglija. Angleži nemajo ondu nobenega neposrednega interesa, kakor tudi Italijani in Francozi ne.
FrAiicontkl ministerski predsednik Rouvier, bode pri banketu, kateri bodo njemu na čast priredili v Parizu, imel važen govor, v katerem bode razkladal politiko sedanje vlade. Njegov govor bode nekako popolnil odgovore na razne interpelacije v zbornici.
Dopisi.
S Dmaja 28 julija (Prof. dr. Maassen
in židovski dijaki.) Znano Vam je, daje sklenil akademiški senat pokarati one nemške dijake, ki so bili podp;sali neko demonstrativno izjavo proti državnemu poslancu renegatu Tomaszczu ku in zapoditi dijaka med. Ursina za vselej z Du najskega vseučilišča. Proti tej razsodbi akad. seuota v katerem sadita dva pol nokrvna Žida, kakor pravi Schonererjev organ, je uložilo več akademiČ-nih „buršenšaftij" posebno spomenico. Oni trde, da ravno med. Ursin, ki ga toliko kaznuje akad. senat, se je najbolj potegoval za red, ko so se godile demonstracije proti prof. Tomaszczuku.
Dunajske požidjene novine so prinesle novice o imenovani razsodbi oziroma kazni s strani akad. senata veliko dnij poprej, nego se je razsodba izročila dotičnim dijakom. Po cele dnij so plazili ži dovski poročevalci po vseučiliščnih prostorih.
Schonererjev list se pritožuje, da so se nemško nacijonalni dijaki kaznovali zaradi jednega pisma, odposlanega Tomaszczuku, „v tem, ko akade-mični senat ne kaznuje židovskih proiz-zivateljev (Anstifter) in postopačev, ki bo se stekali in gnetli v četah v vseučiliščnem poslopji in pred stanovanjem dr. Maassena? Kak pojem ima akade miška gosposka o vprašanji raz žaljenja (formliche Beleidigung) kakega profesorja? Ali ve ljajo klici „pereat", hrupi in dejstvena sila (Thatlichkeiten) manj, kot milši, dostojniši, kakor pa moško odkrita nemško, pisana beseda.
Ali se ne zamori in moti s takim vedenjem pravni čut v mladini? Ali ne nastane mržnja, pi-krost, namesto poboljšanje, katero pričakuje gosposka? Ali pa valja Maassen profesor Dunaj-gkega vseučilišča in ud avstrijske gos poske zbornice, prognan od lastnih kolegov, s svojim profesorskim dostojanstvom manj, nego Črnoviški kolega?
Ist der Judentaterich den akademischen Behdrden schon so ti».f in die Grlieder gefahrcn daBS sie von den Angeschuldigten nur die Deutschen,
nje mislij. „ Vse kar sedaj lehko storimo, je, da naj boljše storimo," rekel je ter znova ustal in po sobi gori in doli hodil. Potem je njej nasproti obstal ter jej s poudarjajočim, vender kaj občutnim glasom rekel: „Mabel, vse je zmišljenici — pavi nebilica je oni velikanski načrt očetov. Ubogi stari gospod vara le sebe samega."
Mabel je pobesila glavo. Debela solza padla jej je na delo ter se je kot rosa svetila ; druga solza zatemnila jej je oči; vender je bila podoba da se je še toli pridno kot poprej s svojem delom pečala.
„Zapravlja in ugonoluije svoje življenje, d očim senco lovi. Ali si to vedela?" vprašal je Henrik s skrbnim glasom, i iTT
Mabel je le prikimala ter molčala, odeli je to že davno. Tolikrat je to čitala na obličji starega moža, čutila je to v globočini svojega s. ca ter je tam kot nesrečno tajuost ohranila. Ko je sedaj slišala izgovoriti jo ter je morala resnici sama pritrditi, zdelo se jej je to skoro, kot bi bila jo oskrunila ali jej zvestobo prelomila.
„In ti si vedela, da je izgubil zadnje svoje premoženje, da je vse žrtvoval temu brezupnemu započetju, da je že davno bila na javni dražbi prodana hiša v Novem Jorku in s hišo vse, kar je v njej bilo, in da je to jedino naš) domišče?"
die Christen herausgreifen, die schuldigen Jude u aus UngarnundGalizien aber 1 a u-fen lassen?
Potoni pravi ta list, da je židovska novinarska druhal lagala in pačila stvari, tako se je še „Va-terland" oglasil v zmislu Schonererjevem, Če ravno hodita ta in pa Vaterland drugačne nasprotne poti.
Schonererjev list pravi dalje: V soboto dne 7. maja, je imel profesor Maassen v gosposki zbornici zuan nemštvu sovražen (?) govor. Že v ponedeljek 9. maja ob 0. uri zjutraj (Prof. Maassen bere od 9—10 ure), so začele domonstracije, prouzročene od židovskih dijakov, ki so porabili to priliko, ker se je bil nekdaj profesor Maassen razodel kot klerikalen antisemit. S tem «e dovolj razkriva hinavsko naudušenje teh židovskih akademikov za avstrijsko nemštvo. Demonstracije so se razširjale vedno bolj, dokler se niso konectio udeležile tudi landsmannschafti, katere kakor znano imajo mej udi veliko število moravskih, polj skih in ogerskih Židov. 11. maja bila je mačja godba za Maassena. Potem je nastala nevarnost, \n žid>>vs'a dijaki so jo zasuknili in so je začeli po no-vinuli opominjati.
Tako doslovno Schonererjev list. To objavite zato, da ne bodo dijaki škode ti peli, ker, kakor Schbnerer pravi, začela je uplivati dvojna mera celo na prvi veliki šoli avstrijski.
H Koročltegu 28. julija. [Izv. dop.] Slovenskemu svetu je že znan najnovejši Čin nemške kulture pijanih liberalcev koroških, namreč napad na stanovanje osivelega,  našega g. Andreja Ein-spieler ja, katerega ponosno imenujemo: očeta našega naroda v Koratanu, napad n* moža, ki je nemškim Celovčanom že dokaj dobrot skazal in ki pri vsakej priliki odpira blagodarni roki svoji, kedar velja pomagati ponesrečenemu bližnjemu svojemu, bodisi Slovenec ali Nemec.  „Nehvaležnost je placa sveta" ta vedno resnični pregovor uresničil se je zopet tu. Koliko ustanovil je naš Einspieler v Ce-lovci prekoristnih naprav, katere so v prvi vrsti Nemcem v korist, imenujemo le: prekrasno hišb rokodelskih   pomočnikov,   „Studentenpatronat" za uboge dijake, Vincencijevo družbo za podporo ubogih i. t. d.   Koliko žrtev prinesel je čestiti starček in jih še prinaša za omenjene zavode.   Koliko ubogih dijakov ve povedati o dobrotijivosti preblagega možu! Zato kličemo: Sramota, sramota, da osivelega velikega dobrotnika na tak surov način napadate. Kdo pa je prav za prav kriv, da se je kaj takega pripetilo?  Odgovor je kratek:  Naši nemški liberalna časniki.   Kdor je bral v časniku „Freie Stimmen", ki je glasilo Celovškega poslanca pl Moro, članek : „Pater Einspieler, der Vater der Nation"  se ne mora čuditi, da se taki napadi pripete. To je naša „revolverpresse" !   V omenjenem članku lehko mej vrsticam bereš, kaj da hočejo „Fr. St.", kaj da naj se zgodi pri svečanosti dne 21. avgusta. Ali /.aman bode vse hujskanje naših prusakov. Slovensko ljudstvo na Koroškem je pošteno in ne bode nobenemu gostu in rodnemu bratu kaj zalega storilo. Naše slovensko ljudstvo se bode veselilo s prišlimi svojimi brati iz drugih slovenskih pokrajin pošteno; ter pokazalo, da čisla svojega v poštenosti osivelega voditelja, da ljubi narodne brate svoje. Da, mnogo brojno hočemo udeležiti se slavnosti in tako osramotiti Celovške napadnike, pokazati hočemo svetu, da je koroški Slovenec bolj omikan, kakor gospodje pri „Freie St.tt, kateri sami   so najbolj potrebni kulture, katero drugim ponujajo.
Koncem moramo odločno izjaviti, da je od naših liberalcev izumljena fraza, da Slovenci mir kalimo v deželi, nesramna laž. Slovenci nesino in ne bodemo motili miru, zahtevati pa, da se nam postavno zajamčene pravice tudi pripoznajo, mislim, imamo venderle pravico, in od teh zahtev ne bo demo od jenjali, dokler se nam ne spolni jo. Vsak pa, kdor nas še dalje zatirati hoče, vsak kateri naših pravic pripoznati neče, je naš sovražnik, on deluje na to, da se moti ne le mir, ampak krati tu,!i pravica. Naši Nemci vedno upijejo, kako da so za.Virani- Kedar bodemo koroški Slovenci tako zatirani, kakor so pod vlado Taarlejevo naši Nemci, kedar se fl'irn bode tako godilo, kakor se godi sedaj njim, tedr-i ^ouenio ra 1 »stno vskliknili: Hvala Bogu vremena so *'9 ,inn< z) snila, dobro se nam godi, vsaj smo dosegft v"se, čfc&ftC smo si želeli, kajti po stavno zajav 1     8 se nam več ne krušijo
Pa dotlej b ko Drave steklo v Dunav.
Pred pa izjavljamo odločno: Na
Korošk urugi ne kali miru, ka
kor peščica privandranib Nemcev, ki hoče v deželi prvi glas imeti in pa od istih podpirana „revolverpresse".
Domače stvari.
— (Einspielerjeva slavnost) v Svečah dne 21. avgusta, kolikor se more po dosedanjih pripravah, ki se vršijo v Celovci in v Svečah, soditi, bode sijajna. — Koroški Slovenci od blizu in daleč prihiteli bodo v ta dan v Sveče čestitat svojemu starosti. Prebivalci Rožne, Podjunske, Ziljske doline in Celovške okolice že komaj pričakujejo veselega dne, da se popeljejo v Sveče. — Slavnostna sv. maša brala se bode pri ugodnem vremenu pod milim nebom, iu sic^r v posebnem, za to priliko prirejenem šotoru, da bode ves zbrani narod deležen cerkvene slovesnosti. Pri neugodnem vremenu vrši se opravilo v cerkvi. — Slavnostni govor blagovolil jo prevzeti g. Julij pl. Kleinraavr, c. kr. profesor v Gorici. — Zaradi voz in banketa oglašati se je prej kot mogoče pod naslovom: Janez \Vieser, župnik Elizubetioskega samostana v Cedovei, da bode mogoče o pravem času za čč. goste vse potrebno ukreniti in naročiti. — Udeleženci, ki pridejo s Kranjskega čez Kočno že dan pred slavnostjo v v Sveče in želijo ondi dobiti prenočišča, izvolijo naj se z oznanili pravočasno obrniti na predsednika lokalnega odbora pod naslovom: Janez Šuster, župnik v Svečah, pošta: Bistrica v Rjžni dolini na Koroškem. Ker pa bode v Svečah težko dobiti dovolj stanovanj, priporočamo voziti se raje do Celovca.
— (Vabilo k Wolfovi slavnosti), katero priredi narodna čitalnica v Idriji, v nedeljo dne 14. avgusta 1887 povodom odkritja spominske plošče na cerkvi sv. Barbare, v katerej je bil ranjci knezoškof Anton Alojzij Wolf krščen. — Spored slavnosti: 1.) Dne 13. avgusta zvečer ob 7. uri vsprejem gostov po slavnostnem in mestnem odboru, ter narodnih gospeh in gospodičinah. 2.) Sprevod v mesto z rudarsko godbo. 3.) Razhod gostov po odka-zanih stanovanjih. 4.) Ob 8. uri v rudniškem gledališči:  .Čevljar baron,"  opereta v 3 dejanjih, katero predstavljajo Idrijske čitalnice diletantje. 5.) Dne 14. avgusta zjutraj ob 8. uri sv. maša v mestni farni cerkvi sv. Barbaro. Pri maši poje čitalniški pevski zbor. G.) Ob  lji9. uri se odkrije na cerkvi sv. Barbare spominska plošča, katero so slavljenčevi soro-jaki napravili z bLagodušno podporo slavnega mestnega zastopa. Petje, slavnostni govor, vsnčanje iu godba. 7.) Po odkritji se gostom razkazujejo rudniške znamenitosti in tovarne za živo siebro in cinober.  8.) Ob  1 uri popoludoe skupni obod v gostilnici gospoda Tuječa. 9.) Ob 4. ii'-i skupni sprehod okolu „Divjega jezera."  10.) Ob 6. uri ljudska veselica s petjem, godbo itd. na gostilniškem vrtu gospoda Frana Didiča, prvega občinskega svetovalca in posestnika. — P. n. gg. zunanjim gostom se daje na znanje: 1.) Vožnja po železnici od Ljubljane do Logatca stane s poštnim vlakom s tour- in retourkarto za III. razred 1 gld. 60 kr. Poštni vlak odhaja iz Ljubljane ob l/a2. uri popo ■ ludne. 2.) Skupna vožnja iz Logatca do Idrije in uazaj je brezplačna. 3.) Ogledovanje rudnika in tovarn je po prijaznem dovoljenji preblagorodnega gospoda rudniškega nadsvetnika J. Novaka brezplačno. 4.) Godba je brezplačna. 5.) Prenočišča pri Idrijskih rodoljubih so brezplačna (J) Ustopnina h gledališčni predstavi: parter 20 kr., lože 30 kr. 7.) Skupni obed stoji  1 gld. za osobo in udeleženci so imajo izkazati z u stopnico k obedu, ki se dobi pri gosji odu Cenetu La-pajnetu, trgovci v Idriji. 8.) Kdor izmej zunanjih gostov se hoče udeležiti skupnega obeda, naj blagovoli uajkusneje na predvečer, dne 13. avgusta t. I. takoj po dohodu v Idrijo, oglasiti se zaradi ustopnice pri  gospodu  Cenetu   Lapa i ne tu. Društva, ki se korporativno udeleže slavnosti, naj se prijavijo vsaj nekoliko dnij prej, ker slavnostni odbor želi, da bi bilo gostom vsestransko iu dobro postreženo. 9.) Odborniki so zaznamovani s trobojniini trakovi in črko W. — K tej slavnosti vabi vsa narodna društva, ter pri atelje petja in zabave nnj-uljudueje slavnostni odbor.
— (Z Bleda) se nam piše, da je bila razsvetljava nad voj voli Albrechtu na čast, jako sijajua in da je izreduo veliko občinstva od bi zu in daleč divilo se prelepemu nočnemu prizoru. Nadvojvoda vsprejel je deželnega predsednika barona VVinklerja, deželnega glavarja grofi Thurna, okrajnega glavarja Gozzanija, knezu vVmdisehgnbtza in več diu,-
gih dostojanstvenikov. Danes odpeljal se je nadvojvoda čez Tržič v Celovec.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo BSI a v ec") priredi v nedeljo 7. a v g ust a t. 1. na vrtu Koslerjeve pivarne velik koncert z vojaško godbo, streljanjem, kegljanjem za dobitke. Ves čisti dohodek namenjen je po toči poškodovanim Dolenjcem. Slavno vodstvo vojaške godbe blagovolilo je v ta blagodejni namen prepustiti godbo za polovico navadne nagrade. Gotovo bode tudi občinstvo z ozirom na blagi namen mnogobrojno se udeležilo.
— (Narodna čitalnica na Ptuji) priredi svojemu večletnemu tajniku, Tomažu Romihu, v sredo, dne 3. avgusta, ob priliki, ko se preseli na Krško, slavnosten banket. Začetek ob 7. uri zvečer. Vsi prijatelji so uljudno vabljeni, da se udeležijo tega banketa. Odbor.
— (S plašil) se je danes dopoludne mesarsk konj, pridirjal s Poljanske ceste v Vodnikovo ulico, ter ondi pred Jemčevo hišo zaletel se na trotoar, kjer je bilo na prodaj nastavljenih par stotin pisk rov in skled. Podrl je tudi prodajalko, katera se je ob črepinjah obrezala, da je okrvavela. Tuli konj je bil na nogah ves obrezan, ko so ga po velikem trudu ustavili.
— (Praktičen pouk o šolskih vrtih) imel bode tajnik c. kr. kmetijske družbe Gustav Pire v torek 2. avgusta popoludne ob 5. uri na šolskem vrtu v Dolenjem Logatci. Gospod nadzornik Žumer prišel b^de tja z gg učitelji kamniškega okraja, sploh se pa vabi gg. učitelje k obilni udeležbi.
— (Slovensko učiteljsko društvo) ravnokar razpošilja svojim udom prvi zvezek „knj i-žice za mladino". Oni čast. udje, kateri so svoj donesek vsaj za 1886. 1. plačali, dobijo ta zvezek brezplačno po poŠti na društveue stroške. Kdor let-nine za 1886. I. še ni plačal, podviza uaj se s svojim doneskom, in knjižica se mu takoj dopošlje. Sveta dolžnost bodi vsakemu slovenskemu učitelju, da to podjetje „slov. učiteljskega društva" po naj-boljšej volji in moči podpira, ker le takrat, če nam vsi udje priskočijo na pomoč, pride še to leto drugi zvezek na svetlo.
Odbor „Slov. učiteljskega društva v Ljubljani.
— ( „P edagog iško društvo") na Krškem bode zborovalo v 4. dan avgusta t. 1. ob 10. uri dopoludne na Raki na Dolenjskem v ondotni šoli. Spored: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Prostovoljno predavanje. 3. Posvetovanje o spomenici na slavni deželni zbor glede prenaredbe deželne Šolske postave z dne 9 marcija 1879. 1. 4. Razgovor o peticiji na vis. c. kr. poučno ministerstvo v zadevi velicih šolskih počitnic. K obilni udeležbi vabi uljudno učitelje in šolske prijatelje
odbor
„Pedagogiškega društva" na Krškem.
— (Razpisana) je služba na novi jedno-razrednici v Kolovratu pri Zagorji. Plača 450 gld., službena nagrada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. avgusta.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'4;
Rim 30. julija. Ministerski predsednik Depretis umrl. Ministerski sovet se bode dopoludne posvetoval, ali naj kabinet odstopi.
London 30. julija. Cesarica avstrijska odpotovala zvečer iz Crornera v Cowes, bode obiskala angleško kraljico v Osborne, potem pa se povrnila na Dunaj. — V gorenji zbornici izjavil Salisburv, da je abisinski kralj Angležem dober prijatelj. Angleški bilo bi jako neljubo, ko bi se začel boj mej Abisinijo in prijateljsko Italijo. Storilo se bode vse, da se ohrani mir.
Pariz 29. julija. Priči, katera je poslal general Boulanger Ferry-ju, sta grof Dilton in general Faverot.
Cenjenemu dijaštvu slovenskemu.
Dijaki slovenski razstreseni smo po premnogih mestih in učiliščih. Navzlic temu čutimo veuderle predobro, da smo jednega rodu sinovi; iste imamo želje, iste težnje: izobraževati se, da postanemo nekdaj učitelji narodu našemu. Ker nam ni dano, da bi se učili na skupnem zavodu, da bi se poznali, okleniti se moramo tem trdnejše jedine priložnosti, ki nam je dana, da se snidemo; spoznamo in združimo in ta je — na dijaški veselici!
Zato podpisani odbor vabi uljudno vse cenjene dijaštvo in drugo čestito občinstvo naše, da se udeleži mnogobrojno imenovane veselice, ki jo priredimo 15. avgusta v Novem Mestu. — V Novem Mestu? Da! Po Gorenjskem, Notranjskem in Štajerskem bile so že dijaške veselice; polno je drugih slav-nostij. Le udovice Dolenjske se malokdo spomni Zakaj? ker ni železnice. — Toda, odločnega moža to ne sme strašiti. Ako železnica ne nosi kulture doli, kaj to nam, da je ne bi mogli nesti mi! Tem potrebnejše je. Če jm je pot nekoliko težavnejša, ima nasproti Novo Mesto skoro da najlepše in najprimernejše prostore na Slovenskem v svojem novem, z novim, lepim odrom preskrbljenem „ Narodnem Domu". Ne daj se torej nikdo plašiti od dolge poti! Potni les v roke! Komur pa je prikladnejAa pot po železnici, le-tasepelji do postaje „ Vi d e m - K r š k o* ; zadnja dva dneva čakali bodo pri vsakem vlaku vozovi, da odvedejo došle v Rudolfovo. Vsem ude ležencem dijakom bodo preskrbljena stanovanja, kdor se oglasi pri odboru. One, ki žele sodelovati pri petji, prosimo, da pridejo jeden dan pr.*j k skušnji, ker le popolnem izvežbani morejo na oder. Kdor želi kakega pojasnila, oglasi se pri „Odboru, via g. Janez Krajec v Novem Mestuu.
Pridite, bratje dijaki! z vseh naših sredoiih učilišč, v obilnem številu, da si podamo roke, odkrijemo svoja srca in ukrepimo prijateljske vezi v prospeh vzajemnega našega dela v bodočuosti ! Da se torej vidimo 15. avgusta v Novem Mestu !
V Ljubljani 30. julija 1887
Odbor.
Opoiuiija: Cenjene novine našo uljudno prosimo, blagovolite ponatisniti  tele vrst«,  da pridejo  mej dijake.
prinaša v VIII. svesku naslednjo vsebino: i. Fr. Gcstrin: Domd. List is dnevnika. — 2. S. Mavec: Postillon a" amour. Povest. XI V. (Konec.) — j. J os. Stare: Pisma is Zagreba. XVII. — 4. M. Cilenšek: Kaj pripovedujejo ob Lož niči. IV. —J. Fr. Gcstrin: Vdnvorčdn. Pesem. — 6. Jos. KržiŠnik: Siromak. Pesem. — Andrej Fekonja: O stoletnici slovaške književnosti. — 8. J. Trdina: fiajke in povesti o Gorjancih. j6. Bratovska gomila. — p. Fridoliu Kavčič: Slavni i>ojaki slovenski. IV. — to. Janko Kersnik: Testament. Povest. VI. (Konec.) — ir. I. Šubic: Rastlinske bolesni. IV. —12. A. Mejni: Škratov gozd. Gorenjska bajka. — rj. Književna poročila: IV. V. Oblak: Morphologie des Gorser Mittcl-karstdialektcs mit besonderer Reriicksichtigung det Betonungsvcrhdltnissc von Dr. Kari Štrckelj. IVicn, 1887, 8°, /22. — 14.. J. Krčišnik: Nekaj o našem naglasi. — tk\ J. S.:  Ivanjske pesmi is * IdlcŠil.
— 16. Listek: Stritarjevi sbrani spisi. — Viktor Dolenec f. — Matej Brcncc f. — Dva mi rod na prasnika. — »Ledeni les*. — Novoprovencalska književnost. — Slovenščina v latinskem obrednika.
— Nove knjige slovenske. — Književnost hrvaška.
— Vabilo k IVol/ovi slavnosti. — 17. J. Kalan: Sah. — „LJUBLJANSKI ZVON'1 stoji: vse leto 4 gld. 60 kr.,  polu leta 2 gld. jo kr.,   letrt teta
1 gM- hkr_________
Tujci:
29. julija.
P:i -oa.iiu: BUhler iz Virtembcrakega — Sruk, Far-ber z Dunaja. — Weiss iz BudimpeSte. — Pfau iz Slezije.
— Gcssuer iz Toplic. — Lapajod iz Idrije. — Klein iz Celja. — Sumlrietti. L-igat, MaukuS, Sehiftm inu, Keller iz Trsta. — Tremoli iz Zadra. — Pu'cer z Reke. — 1'aul iz Pulja.
Pri "«.»J«Mi ReiHng izMonakovega. — Milim- z Dunaja — Petkovšek z Vrhniko. — Doruik iz Kranja — Blazevičlz Trata. — Skrati iz Pulja.
Pri VI ranili: A/.ono (z Ribnice.
Pri MVMtrljakem o«M«arJI: Brandl z Dunaja. — ŠuSnik \l Trga. — Selak iz Idrije. — Gnt iz Pulja. — Sauiša iz Trnova
Pri južnem kolodvoru 1 Ive iz Trata. — Poruat iz Prečne.
t) m 1* 11 «0 v IJul>IJafil i
29. julija: Marija Pessan, tesarjeva hči, 12 iet, Kolodvorske ulice st. 5, za kroničnim katarom v črevesu. — Lenka Kepic, sodarjeva hči, .'11:, meseca, Kolczijuka cesta ftt. 16, za božjastjo. —Ivana Hlebš, delavčeva hči, 1 mes., Streliake ulice st 8, za jetiko.
V deželuej bolnici: j?
'26. julija: Marijana Alič, duinarica, 41 let, za drisko.
Meteorologičiio poročilo.
p et	Cas opazovanja	Stauje barometra, v mm.	Temperatura	--- trovi, Nobo	M» krina v mm.
1 I 01 1 °*	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739  2 mm 73795 on 738 OOiniu. : ('■ t j t i /jH|5	22 2 V, 29 4 C 22 (J C	■l-  HOV. JHn. ■ vzh. I d.jas svz. jas.	mi >an. 1
Srednja temperatura 247u, za • 10 normalom.
dne 30. julija t. I.
(Izvirno teletrrafic.no poročilo.)
včeraj — danea
Papirna renta.....gld. 8145 — gld. 81-50
Srebrna renta......                               82 8» — n    82 80
Zlata renta......„   112 «5 — „   112 60
5°/f marčna renta ....     „    9*55 — „ 9655
Akcije narodne banke   .   .     „   882'— — „   »88*—
Kreditne akcije.....„   282 30 — „   282 —
London........                                   „   125 50 — „   125 25
Srebro........„    —•— — —•—
Napol......... „      9 9.1 •/, — ,      9 94
C kr. cekini.......                                   592 - „      5 92
NouiSko marke......61-.0 — ,    Hl 60
17., državne srečke Iz I. 1854   250 gld. 129 gld. 76 »r.
Državne srečke iz 1. 18«4          100   „ 1H2 ,   7ft „
Ugerska zlato renta 4»/o...... 101 ,   10 ,
Ogerska papirna renta 5'„..... 87,40 „
V/o itajersko zemljišč, odvez, oblig. .   . 105 ,   50 w
Dunava reg. srečke 5n/0  .   .     1O0 gld. 11H , 75
Zeral). obč. avstr. 4»/,70 zlati zast. listi . 124 „   75 „
Prior, oblig, Elizabeti ne zap»d. železnice — „ —» „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „26 „
Kreditne srečke.....100 gld. 179 . —
Kudolfove srečke.....10   H 20 \  — m
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 107 „ —
!'.iiniinway-drust. ve^. 170 gld. a. v.     . 227 „25 -
JPoslaiio.
(7-30)
najčistija fužni
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka* Izkoian llek proti trajnom kašlju plućevln« I leludoa bolesti grkljaaa I proti mihurnfm katara,
HINHE MATTONIJA Karlovi vari i VVidn.
Št. 287. M. s. s.
(534)
Natečaj.
Na tukajšnji mestni nemški dekliški ljudski šoli je popolniti službo pori učiteljice.
Tej službi pripada letna plača 500 gld. in pravica do postavnih službenih doklad.
Prosilkam za to službo je prošnje z dokazili o učiteljski sposobnosti in dozdanjem službovanji, ako se nahajajo v dejanski učiteljski službi, potom predstojećega c. kr. okrajnega šolskega sveta v»a| do 29. avgusta 1887 uložiti pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
C. kr. mestni šolski sv6t v Ljubljani,
v 27. dan julija 1887.
W UJepreiiiočljtve
plahte sa vozove
v različnih velikostih in raznih bazah, dobe se vedno po nizkih cenah pri
^R. RANZINGER-JI,
špediterji o. kr. priv. Južne železnica, v LJubljani, Dunajaka oeata *t. 15. (401—12)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦a*
j    Trgovina j
t z mešanim blagom, f
X        V  nekem  voljeni okrajnem   in   industrijskem ♦
X kraji na KranJNkeui ob južui železnici Me o«l<l» X
£ trgovina a uteftantin blnguin s precejšnjo dobro **
♦ izbrauo zalogo blaga. — Kaj več pove Frana Miil-
* lerja Anonncea-Bureau v Ljubljani. (531-
)bro J HU1- ♦
Il    I v I
priporočam razen ekuportnega piv«
'jen na
»rta
dvojak
(jako krepko l»ivo>
(Doppelbier)
iz pivovarne bratov Koslerjev v steklenicah po b/io litra. (462—17)
W,nhtft nj4* naj sr cemilei.
A. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani.
i
»
s
te
Malcnčiii sirnp,
kateri se a parom zgoščnje in kuha, je popolnem čist ter se izdeluje iz najlepših «luhte-elh kranjakih gorskili malene. T« sok se ne pokvari veliko let in ohrani vedno svojo krepko vonjavo in naravno barvo, ako se ga hrani v steklenicah, ležečih na hladnem. Prodaja se v steklenloah po 1 kllogr. 80 kr., 10 »teklenio 7 gld. 50 kr. Manjia ■teklenloa velja 40 kr.
Naročuje se 5—3)
v lekarni Piccoli-jcvi,
na DunaJskeJ cesti v Ljubljani,
in se z obratno pošto proti prvzerju ali predplačilu zneska točno in vestno razpošilja.
V „NARODNI TISKARNI"
V T_^jill>lj.''AIli
ao izšle in se dobivajo po znižani ceni sledeče knjige:
Ivan Kbogai*.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iU-ttik. — Ml. 8", 198 stranij.  Cena 25 kr., po poŠti 30 kr.
Knez ScrehrjtiBii.
Komati  Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J, P. — Ml. 8'1, 009 stranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr,
Sel»ki župnik.
Roman. Spisal L. Halevi/, poslovenil Vinko. — M!. h°, 202 stranij. Cena 25 kr., po posti 30 kr.
%a dragocenim korenom.
Povest iz življenja  kitajskih  pogozdnikov.   Spisal A. J. Maksimov.   Poslovenil   J. P.   Ml. 8°,   141   stranij. Stane 20 kr., po poŠti 25 kr.
Pariz v Ameriki.
Roman.   Francoski  »pisal Reni Lefebvre.   Poslovenil * * » Stat nominis utnbro.   Ml. 8", 53.') stranij.   Stane 50 kr., po pošti 55 kr.
Junak našega rasa.
Roman.   Spisal  M. Lermontov, poslovenil J. P.  — Ml. 8', 2ti4 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 ki:
Dubrovski.
Povest.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
M o v.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8*, 32 pol.   Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Časnikarstvo  In nas I časniki.
Spisal t •* w   Stat nominis nmbra.   Ml. 8°,  19 pCI. Cena 40 kr., po poŠti 45 kr.
Trije javni govori.
Tri dni v atarem Rimo. Govoril prof. Fr. VViesthaler.
— Ženatvo v alovenaki narodni pesni. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne d* Are, devica orleanaka.
Govoril prof. Fr. Šuklje.   Ml. 8°, 134 stranij.   Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
Za znižano ceno
r   ae morejo Se dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Rajč Boi. — Prešern, IPrešerin ali Proširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, »pisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vosnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja ....   15 kr.
V. zvezek, ki obsega i Meta Holdenis, roman, francoski spisal  Viktor Clierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik.
Velja.................25 kr.
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
Vozni red Rudolfove železnice,
veljave u o«l 1. junija 1SS7.
Terlolž-L J-u."b 1 jam a.
Post: u j o
Terbiž........odh.
Rateče-Bela Peč   .   .   .   . „
Kranjska Gora.....„
Dovje.........
Jesenice.......„
Javomik  ....... „
Lesce-Bled......„
Radovljica im. p.) .   .   .   . „
Podnart-Kropa.....„
Sv. JoSt (m. p.).....„
Kranj........„
Loka........_
Medvode ....... „
Vižmarje  ....... „
Ljubljana, Rud. žel.   .   .   . prih.
Ljubljana, ju*, žel.    .   .   . „
Osobni vlaki
1. 2. 3. 1. 2. 3.11. 2. 3. razred razred razred
ijotraj 4.00 4.16 4.30 4.f>6 5.18 5.22 5 44 5.50 6.08 6.20 6.27 6.44 7.00 7.12 7.21 7.25 ijutraj
popoIndV 1.10 1 30 1.46 j 2.19 2.42 2.49 3.16 3.23 3.43 3.56 4.03 4.20 4.34 4.46 j 4.55 5.00 popolndn«
ml«
6.20
6.36
6.49
7.14
7.34
7.40
8.07
8.14
8.36
8.49
8.56
9.13
9.28
9 41
9.50
9.60
I-ij'u.'bljansL-Ter'tolž
P O IS t H. J « •
Ljubljana, iu/.. žel . . . . odh. Ljubljana, Rud. žel.   .   .   . „
Vižmarje.......„
Medvode ....... „
Loka.........
Kranj........a
Sv. Jošt (m. p.).....„
Podnart-Kropa.....„
Radovljica ira. p.) .   .       . „
Lesce-Bled......v
•lavornik.......„
Jesenice.......„
Dovje.........
Kranjska Gora.....„
Ratece-Bela Pt.6   .   .   .   . „ Terbiž........prih.
Osobni vlaki		
1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.
razred	razred	razred
ijotraj	dopolnin«	litin
6.85	11.40	6.26
6-S9	11.45	6.29
6.48	11.55	&88
6.59	12.07 .	6.49
7.12	12.21	7 02
7.26	1237	7.16
i.:\'2	1243	7.21
7.45	12.56	7.33
8.02	1.14	7.50
8.11	1.24	7.58
8.29	1.46	8.15
8.39	1.57	8.23
8.56	2.18	8.40
9.21	2.48	9.04
9.37	3.03	9.18
9.55	3.20	9.33
ilopoludn«	< pnpoluilne 1	mier.
Tožni listi za vožnjo po železnici in p morji r
&HSXX£0
pri c. kr. konc. Anchor Line,
DnnaJ, I., KolowratriiiR -f.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da se bom s svojim obrtom konec tega meseca l>r>eeiclil
Sr v Kolodvorske ulice
(Stadt Laibach)
in prosim, da me tudi tam počasti z obilim naročilom.
Anton Košir,
(532 - 2)    we<llar In torlmr.
Ml««
Tisoče
odrezlro-v
in ostankov sukna
za Jeaenako in aimako potrebo, razpošilja le proti
povzetju ali predpošiljatvi zneska, premagajo« vaško konkurenco, in sicer: (502—2)
310 metrov blasra za obleko, debelega in trdnega (za mofiko obleko).......gld. 4*80
3-10 metrov blaga za obleko, debelega in trdnega, bolj Sega...........
3 10 metrov blaga za obleko, debelega, trdnega, fiuega ..........
2- 10 metrov blaga za zimske suknje (dosti za zimski suknjo)..........
210 metrov blaga za zimske suknje, finega . 1-iO metrov lodna (dosti za suknjo).   .   . .
3- 25 metrov črnega sukna iz čiste volne (za celo salonsko obleko)........
3*25 metrov črnega sukna (za celo SHlonsko
obleko) finega...........
Deani plaftči in blago aa jopice« garanto-vano nepremočljiv loden, kakor tudi vsakovrstno sukno najcenejše. — Kolekcija uzorcev vseh vrst pošlje se ra-dovoljno proti povrnitvi poštnine 10 kr. v markah.
O. Wassertrilling',
su kuj ar v Boi*k()wit/.-i pri Bruu.
5-80
8 —
5 —
9 — 3-85
7-75
10 —
Zakonito varovani
Hotel-Block-Kalender
Po sklenenih pogodbah s hotelierji na Dunaji, v Brnu, Pragi, BudapeSti, Draždanlh, Vratlslavu, Stet-tinu, Hamburgu, Kolinu itd. in v zdraviliščih Baden, Vb8lau, Karlovi Vari, Frančlškove kopeli se bodo ti block-kalendri v vseh sobah za tujce vseh hotelov omenjenih mest stalno nalepili pri signalnej pripravi, da je gost vsekako zagleda.
Inserati v teh block-kalendrih bodo tedaj zlasti ker bodo v zaprtih prostorih, vsekako imeli uspeh.
Prostor za inserate, ker se more vsprejeti le 10 tvrdk, je omejen in konkurenčno tvrdke so izključene.
Cene so za prostor anonce 40/85 Mm. za hotel in leto na gld. 3.50 do gld. 40.— (15 do 20 kr. za sobo iu leto) proračunjene.
Naročila naj se pošljejo na
Annoncen-Expedition Moritz Stern
Wien, L, Wollzeile Nr. 24,
kjer se tudi natančneje izve in u/orci dobč  na za-htiu anje.
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
prodajajo se
gio asiilzani treni.
1. zvezek
2. zvezek
Deseti brat. Roman,
I. Jurij Kozjak, sloreiiHki janičar. Povest iz 15. stntetja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice iti povesti iz slovenskega naroda. — IU. Jesensko nor mej slevenskimi
Fnlliarji. Ortice iz življenja naloga naroda. — V. Snoniini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. IsvirOe
povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest Iz narodnega življenja. — V. tiolida. Povest po resnični đogodbl. — VI. Kozlovska sodba v ViSnji Gori. Lepa povesi i/, stare zgodovine.
4. zvezek : I. Tihotapec.   Povest  iz  domačega življenja
kranjskih Slovencev. — II. (Iran" Itojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
povest i/. 15. stoletja. — II. Nemški vulpet. Povest. — III. Sin kinelskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: I. Sosedov Nin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obra/. iz našega mestnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodoviiuka povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Katarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. (rta iz življenja rolitirnegu agitatorja.
Dijaki dobivajo Jurčičeve ,./brane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroči skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo se v (79—38)
„NARODNI TISKARNI"
Kongresni trg, Gledališka stolba.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
Kdor hoče kupiti po ceni in dobro
snkna in blaga iz ovčje volne,
obrne naj se z zaupanjem na izza 1867. leta protokolovano
firmj
Krojači in prodajalci na drobno dob« rabat, ako naroče nad 50 gld. Pošilja se proti povzetju le Holidno blago. Ceniki in vzorci zastonj in franko.        (500 —4)
<
►
Zobozdravnika Paichel-a
\ ustni in zobni preparati. \
(1'stnovotlim esenca in zolini prašek.)
i i
4 < 4 4 4 4 4
4r
Izvrstna sredstva za čiščenje in ohraneuje zob, zabranijo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo Buirdečo sapo.
Posebno utrjujejo otlo zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsako zobne bolečine. Cena Hiekleniol zobovo4lae esence 1 gl., Nkateljei zobuegn praska BO kr. (288—33)
Dobiva se v ordluucifNkeui proNtoru pri Hradeckega mostu v Kolilorjevi hiši I. nadstropje, pri lekar)! Kvol»o«Ii iu trgovci Karinger-ji.
Sv. Jakoba trg št. 10:
dobra, zdrava dolenjska vina, okusna jedila in hladni prostori.
(537-1) ^raljavec.
Izjava o dr. Friderika Lengiel-a
brezovem "balzamu.
Izvrsten, raTmofear Ic-mliais.
borovnice vee,
■tel lenica (stari bokali 2 gl«l-<» dobiva se pri Franu šiti-iiUlj-i v C^unelfali Nt. II, pri Št. Vidu nit«! Ljubljano. (538—1
„Racionalno izbrane snovi tega   lepoti)*  bo /.;t  lepo polt nrpresegl jive dobrote in upliva. Da se hitro zgladi koža po pre-atanih kozah, zato je ta balzam pravi unikum." (410—5) Med. Dr. Raspi, vseučiliščni prokurator. Zaloga v Ljubljani pri i', pl. Tin koczv-ji, lekurji; na Onnaji pri Ph. Neustein-O, mesto, lNankeng.
Trgovsk pomočnik
vsprejmc se z dobrimi pogoji. Kje pove upravništvo „Slo-venskega Naroda" pod »i. r>ou. (519-3)
m
/iliOUA (230—16)
Bicycles, Tricycles in
otročjih velocipete.
Vsakovrstne stroje za obdelovanje lesa
za žage, tesarije, stavbene niizarije in mizarije za hišno opravo, za tovarne, ki izdelujejo parkete, klince, sode, vozove, zaboje in stole; stroje, ki »e gonijo specijalno z roko ali nogo: ploščate in
krožne žage iBand- und Kreissiigc), stioje za žlebanje in dolbenje (Fr:iss- und Stemin-Maschinen) prodaja kot specijaliteto (722—22,
G. Tonnies-ova tovarna za stroje v Ljubljani.
Nadalje se se priporoča za popolne zgradoe tovarn, izdelovanje transmisij s kolesi za jermene iz kovanega železa in z zvezami po najnovejših sistemih, skrbce iz železa in kovine.
xxxxx*xxxkxkxkxxxxx*xxxkxk:
i aS- Za lovsko sezono!
S Xaivecja izber orožja z jamslvom. «la je dobro
^x  Ntrelja, kot
g lovske puške, salonske puške, revolverji, kakor k     tudi vse priprave za lovce in municije
jc dobiva se po ceni pri (535—1)
x x
S puškar in prodajalce ovovjn, — Ljubljana, Židovske nlice. S Tudi se poprave najhitrejše In najcenejše izvršujejo.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Franu Kaiser-ji,
Vsem, kateri zidajo ali popravljajo kako poslopj.', aH sploh potrebujejo železnlno, naj bode priporočena zaloga
železja in vseh v to stroko spadajočih stvarij
ANDR. DRUŠKOVIČ-a,
poprej JAKOB ^EKREP, v T-Jimfeljani, 3Xestni trg- št. IO,
kjer se dobivajo v velikem izboru in prav nizki ceni
okova za okna in vrata, štorje za štokodoranje, tirat in cveki, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezni deli.
Zaloga pečij za leseno in premogovo kurjavo.
1'ONpltn« po nizki ceni dobivajo se
stroji in orodja za poljedeljstvo,
kakor mlatilnice, same ali z vlačilnikom (Gopel), slamoreznice, Čistilnica za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje. (523—2)
Ljubljanski glavni zastop
jedne 3p:C"s7"ili. zavarovalnic avstrijskih
isce
za stolno mesto in deželne okraje vojvodine Kranjske
inteligentnega zgovornega moža neomadeževane prošlosti in ugodne reprezentacije, kateremu je moči položiti kavcijo in pečati se isključivo s poslom zavarovanja za ogenj in za življenje. Stalna plača in provizija. Ponudbe   vsprejema   upravništvo   tega lista
pod  ŠifVo   I*. €*\ 1. (526—3)
<3
BRATA EBERL
prodajata najboljše in najoenejao lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago.       (87—184)
1 TTTUT TA U A    Xh frančiškansko cerkvijo, v klal T TTTBT T A U A f LJUDJjJiinA. nospoda J. Vllliar-Ja bi*, stev. 4. JJ J UJJjjJ JUTI H. >
Hach dem mir zugekommenen Erkenntnisse vom 6. April 1887, verpflichtete man mich fur meine beiden Sohne pro 1886 einen Militartaxbetrag von je fl. 10.— trotz meines Ansuchens um Reduzirung zu zahlen. Ob diese auferlegte VerpHichtung im Gesetze begrfindet ist oder nicht, will ich nicht erortern, sondern im allgemeinen nur bemerken, dass ich meine Soline in meinem Greschafte beschaftige und entsprechend entlohne und dass mein Einkomrnen sicherlich nicht jenen Vermogen gleichkommt, aus welchem anderen Verpflichteten trotz des viel grosseren Einkommens und eines viel grosseren Vermfigens eine viel kleinere Taxe auferlegt wurde.
Hier eine kleine Blumenlese:
Dem Herrn Krisper \vurden 5 H., Regnard 3 fl., Premk 2 fl., Haufen 3 fl., Peterza 5 fl., Zeschko 5 fl., Tonmes 10 fl. etc. in Vorschreibung gebracht. — Wie \vill man mich zu Fabrikanten, Ka-pitalisten oder zu selbststandigen jungen Kaufleuten ohne Familie zu meinem kleinen Gescbafte vergleichen.
Man kann hier nur die bedauernde Muthmassung aussprechen, dass der lobl. Militar-Tax Bemessungs-Comission die Vermogens- und Einkommensverhaltnisse nicht bekannt sind, und es \vare vvtlnschens-werth, wenn solche sich mit dieser Sache etwas mehr vertraut machen \vilide, damft nicht so augenfallige Missverhaltnisse bei der Taxirung einzutretten verniOchten. -M
(533) Jos. Se-CLmgr.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teb praktldnlh laatnostlj in jednostavnoga rabljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo »auio svit). — Uzorol lakiranja ln navod rabi dobe se v vaeh zalogah
Dobiva se v LJubljani pri IVANU PRAN CHRISTOPH,
LUCKHANN-u; — v Beljaka pri izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega Matb. Furat Sohn. <! 16 - 2)     svetlega laka za tla, FRA0A & BEK0LIN.
BERrVHARB VI0KII9 Sten®.
Zieli3L3r trlx št. 3_S, (211—18)
(v lastne j hiši) razpošil.	a po poštnem povzetji:
lOOO ostankov ^rclK'UBNli'gii knu, 6 metrov 40 cm , za celo moško obleko, ki so sme prati.       gl. 3.—	lOOO ostankov Rrnskega nukan, 3'/j meto,  zadosti za  celo moško
Deset metrov polvo lucuega ka*-mlrja, 1' 0 cm. širokega, v vseh bar-vah, za celo obleko .   .   .   gl. 4 50	Kom doiuaeega platna, */,, 29'/4 Dunajskega vatla.   gl. 4.50 */e.     P              -              .    -     - 5.50
Deset metrov indijskega lole, pol volua,  dvojno širokosti, zadosti za	Koa   KuinuurMkega okaforda, 29'/*   Dunajskega   vatla, najboljSe baze.........g1. 4.50
Deset metrov brodovanegs kh, izvrstne baze,   <50 centimetrov Širok........g\. 3.80	Kos Sifona, jako dobre baze, 30 Dun. najboljše baze.....„ 6.50
Deset metrov trinitnika, jako trajen .........gl. 2.80	Kos KIuk tkanine, 30 Dun. vatlov, cel 8/4, boljši kakor platno   gl. 5.80
Deset metrov hlUKu za obleke iu ponoćne suknje, tlo cm. širokosti, najnovujfii dessins     .   .   .   gl. 2.50	Jute-Ksruituru, obstoječa iz 2 po steljiuh odej in prta, okolu in okolu
Deset metrov volueneKu ripsa, v vseh barvah, 60 cm, Širokosti, za	Ripa-garuitura, obstoječa iz l2 po steljnih  odej  in namiznega  prta s cofi........si. 4.50
Deset   metrov    bei;;«'   i% ovčje volne,   dvojne   Širokosti,   za celo	Ostanek  posobne preproge, 10 do 12 metrov dolg, jako trajna, km-
VmW~ Uzorci in ceniki zastonj in franko.	
fz'latelj in odgovorni urednik: Ivan Žoleznikar.
Lastnina in tisk .Narodue Tiskarne".